Tortuna Q / Nasipi 45,1420 Trbovlje tel.: 0601/29-018,30-980 fax: 0601/29-018 m sionmi Jfl, http://www. radio-trbovlje.si 1. SUSCA 2(X)I jf.f? zz j n SmlILKE: POLICIJSKE POSIAJE ZAGOBJE: 03/56-01-OOP IHBOVUE: 03/06-21-102 HOASINIK: 03/5641-602 OAOEČE: 03/56-81-002 UIIJA: 01/89-83-142 PEIOMElNEINfORMACIJE:03/56-64-420 JAKI: 0609/61-63-48 0609/63-31-07 Z0BAVSIVEIII DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): Z0 RADEČE: 03/56-88-207 ZOHRASINIK: 03/56-44-006 ZOIRBOVUE: 03/56-26-322 ZO ZAGORJE: 03/56-55-000 ,20 UIIJA: 01189-81-83 NASLEDNJA ŠTEVILKA 15. MARCA: O SKLADU DELA Kje je kaj: Maškare, pepelnična sreda, nore krave, kurjenje svinjarije v velikih zasavskih pečeh... so za / A nami. Aj, aj, ee. samo prva dva. Pometa je nastala zaredi podobnosti - namreč vse skupaj je V neumno. Morda je tisto, kar je s pustom povezano, še najmanj! \ Kakšno povezavo da imajo, boste vprašali - ravno to vse skupaj je neumno! Že tretja trditev, ista. Kaže, daje politika, vsaj tako nam volilnem zatrjuje, iz obeh dolin namreč, našla svetlo točko^'*'^ in je glasno vprašala kako kaj zdravje, občani. Skrbeti jo je začela ognjevita pripravljenost trboveljske Cementarne na sežig vse sorte svinjarij, le naj bi bile poleg raznih loščev, arcnij, bogve kakega praho, ki so ga v ilegali že skozi spuščali, še dodatno, "poceni" kurivo. Pocenite, vendarza krajane tik ob vrhnjem izhodu dimnika gotovo ne. Lokalna politika v Solkanu se je krčevito uprla nameram anhovske tovarne, da bi žgali kostno moko in maščobe živalskega izvora pri njih. Človeku kar tako na mar pride, glede, da so kar precejšnji lastniki zagorske apnarne, ali ne bi morda z dekretom ukazali sežig spornih substanc kar v Zagorju... Namreč, zelo podobno se dogaja v Kresnicah, z drugimi igralci sicer, le kot se zdi, z naklonjenostjo litijske politike, ki pa si poišče še znanstvenike, da to zagovarjajo, ne da bi enostavno odgovorili na očitke krajanov... lu nekje je trikratna teza iz | začetka. Zanimivo je. da vsi, ki zagovarjajo taka početja, tega ne bodo imeli na svojem dvorišču! Gospoda je očitno pozabila na podpisno izjavo o zmanjšanju enisije v zrak pred leti v RiullT bilitammordalezaiadikarnevalal Veleposlanik Poljske na Izlakah Sindikat trgovcev se bodi Zasavcu kos pogače? ŠKIAB ima novo vlado <$> literarni večer na O.Š.litija <§> Županov dnevnik |S- Pust, pust krivih ust! Izbirate "Naj športnike"! NASLOVNICA. T-R30VELJSKI MALČKI SE ŠEMI JO KREATIVNE DELAVNICE V KNJIŽNJICI TONETA SELIŠKARJA V TRBOVLJAH ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Molnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Urušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuti v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. J • ^ < e-. J . U . J J, K II U j . f. POLJSKI DEL ETI-ja V PRIBALTSKE DRŽAVE Delniška družba ETI ima na Poljskem že od leta 1997 mešano podjetje ETI Polam, ima velike načrte glede nastopa na poljskem trgu, saj želijo svojo dejavnost razširiti. Tudi zato so na obisk na Izlake povabili veleposlanika Poljske v Sloveniji Macieja Szymanskega ter svetovalca poljske ambasade za trgovino v Sloveniji Wieslawa Ilczuka. Sicer ima ETI v mešani družbi 60-odstotni delež. "ETI Polam želimo oblikovali v močno prioizvodno podjetje z lastno trgovsko mrežo, ki ne bo prisotno le na Poljskem, pač pa tudi pribaltske države," je poudaril direktor ETI Polama Marino Pavšek, ki je še dodal, da je njihov tržni delež na Poljskem že 60-odstoten. Gostje iz Poljske so bili enakega mnenja kot Elijevi vodilni delavci, da bi se še bolj moralo poglobiti sodelovanje med Slovenijo in Poljsko predvsem v tej smeri, da bi se Poljsko bolj predstavilo Slovencem, ki na Poljsko še vedno gledajo na nerazvito državo. Nenazadnje je bila Poljska tista, kije na trgu nekdanje Jugoslavije zgradila 70 odstotkov energetskega sistema. Nam zanimivejši je tudi podatek, da je trboveljska TET tudi zgrajena s poljsko tehnologijo. S tem v zvezi je direktor Samo Pajer, ki je bil tudi prisoten na Izlakah, dejal, da že nekaj časa razmišljajo o ustanovitvi skupnega slovensko-poljskega podjetja za vzdrževanje termoenergetskih objektov ali "joint-venture", kot se je izrazil Pajer. Na srečanju je svoje podjetje predstavil tudi direktor Elektro-proma Janez Vidmar, ki je izrazil željo, da bi njegovo podjetje poleg prehoda na zahtevno nemško tržišče, začelo sodelovati tudi s Poljsko. V TRBOVLJAH ZA USTANOVITEV TEHNOLOŠKEGA CENTRA ZASAVJE V okviru prizadevanja za celovito pripravo koncepta prestrukturiranja in razvoja občine Trbolje in zasavske regije se v Trbovljah zavzemamo za ustanovitev Tehnološkega centra Zasavje. Na nedavnem srečanju članov projektnega sveta lokalne razvojne koalicije in nekaterih predstavnikov gospodarstva z dr.Slavkom Dolinškom je bilo poudarjeno, da je TCZ ena izmed priložnosti zasavskega gospodarstva.V Trbovljah smo se prvič podrobneje seznanili z namenom ustanovitve TCZ na projektnem svetu lokalne loalicije v septembru 2000. Predstavnik RCR je tedaj predstavil projekt v vrednosti 700 milijonov tolarjev, pri čemer je le-ta vseboval nakup nepremičnin v vrednosti 241,5 milijona tolarjev. Strokovna skupina lokalne razvojne koalicije je predstavniku RCR očitala, da projekt ni podprt z dokumentacijo. Bila je mnenja, da je za tako obsežen projekt potrebno pripraviti investicijsko dokumentacijo z vsemi elementi, ki jo le-ta zahteva. Zlasti smo Trboveljčani nasprotovali vlaganju sredstev v zidove. Strokovni team lokalne koalicije je bil mnenja, da je potrebno finančna sredstva usmeriti predvsem v novo tehnološko opremo ter za druge mehanizme vzpodbujanja gospodarstva. Prav tako je 11.9.2000 na svoji seji Svet za razvoj Zasavja, ki ga vodi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, sprejel stališče, da je ustanovitev takega centra nujna. Pri tem pa so župani zasavskih občin dodali, da je potrebno odpreti možnosti tudi drugim gospodarskim vejam v Zasavju. V tehnološkem centru naj poleg strojništva najde svoje mesto tudi steklarska panoga, elektronika, tekstilna dejavnost in papirništvo. Tehnološki center ima pomembno vlogo pri transferu tehnologij in visoko strokovnih znanj, so še menili župani. Po besedah župana Trbovelj velja enako stališče še sedaj, saj so takšni tehnološki centri podpora zasavskemu trgu pri konkurenčnemu nastopanju na trgu. _________________Front Amon DELA NA ZASAVSKI CESTI V POLNEM TEKU Pred kratkim so delavci SGP Zasavje dokončali dela na novi trasi, dolgi preko 300 m Zasavske ceste na relaciji Trbovlje-Hrastnik. Gre za odsek ceste, ki je pri treh stanovanjskih blokih in vzdolž prostozračne transformatorske postaje TET, potekala ob bregu reke Save. Odslej pa promet poteka po novi cesti zadaj teh blokov ter trafopostaje. Z deli pa intenzivno nadaljujejo v nadaljevanju te ceste v smeri Hrastnika. V teku so pripravljalna dela za nov most čez Savo pri Termoelektrarni Trbovlje in obširni izkopi ter betoniranje močnih obrežnih zidov - škarp ob bregu Save. Brežino nad obstoječo cesto pa utrjujejo prav tako z betonskimi zidovi in kamenjem. Ko bodo dela končana bo cesta na tem odseku precej širša od sedanje širine ceste. Na nekaterih mestih jo bodo tudi dvignili, da se bodo s tem izognili pogostemu poplavljanju ceste ob večjih vodah. Ko bo cesta tudi na tem odseku dograjena bo mnogo manj prometnih težav in nevarnosti. Dela potekajo torej na nasprotnem bregu Save oziroma objektov TET in železniške proge s prodorom - tunelom. _____________________LL_ DOBRODELNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V petek, 16.02.2001 je v športni dvorani Polaj v Trbovljah potekal turnir v malem nogometu, katerega izkupiček od prodanih vstopnic je bil namenjen v dobrodelne namene. Turnir je na pobudo poslanca državnega zbora Bogdana Baroviča organizirala Občina Trbovlje, na turnirju pa so se pomerile ekipe poslancev državnega zbora, veteranov nogometnega kluba Rudar, zasavskih gospodarstvenikov in zaposlenih v zasavskih občinah, upravnih enotah in zavodih. Prodanih je bilo 132 vstopnic po 500 tolarjev, h končnemu izkupičku pa so po 2.000 tolarjev dodali še poslanci državnega zbora. Zbrana vsota - 80.000 tolarjev je bila nakazana Rdečemu križu in sicer za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Alenka Maček Berger PREJELI SMO: TV - POD PREPROGO Le tako naprej, gospa državna tožilka! . Tudi borci in udeleženci NOB Hrastnik smo na seji izmenjali svoja mnenja o slišanem in videnem na ekranih v nedeljo zvečer, 18.2.2001. Vaši odgovori na vsa vprašanja so nas prepričali, da hočete priti do dna vsakemu sumu. Podpiramo vaše strokovne odločitve, predvsem pa spoštujemo vaše osebnostne kvalitete in potrjeno žensko natančnost, ki vam bo pomagala razkrinkati korupcijo tudi v sodni veji oblasti Republike Slovenije. Prosimo, nadaljujte! Žalitve tistih, ki jih niso znali ali hoteli odkrivati sumov v lastnih vrstah, naj vas ne bolijo. Žali in nekulturno napada brez dokazane utemeljitve le tisti, ki je verjetno tudi sam prispeval k površnosti v sodni praksi. Sprejmite naše iskrene čestitke ob 8.marcu, mednarodnem dnevu žensk. Pavla Zadobovtek .niTištrv-rn —*------------------------------- MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA V deželi slovenski smo že 6 mesecev brez varuha človekovih pravic. Delo bivšega varuha, gospoda Bizjaka po mnenju nekaterih ni bilo učinkovito. Bil je premalo aktiven, premalo prepoznaven in sploh zanič. Kandidatka gospa Beblarjeva ni bila všeč opoziciji. In tako še naprej Slovenke in Slovenci ostajamo brez varuha ali varuhinje, kakor je komu bolj všeč. Mimogrede jaz sem že od nekdaj bolj za ženske predvsem, če gre za pojem varovanja. Obstaja vprašanje, kaj se dogaja z našimi, vsakdanjimi pravicami? Ali je kršitev naših pravic več ali manj kot v času, ko je še delovala persona imenovana varuh. Zadnjič sem v nekem časopisu, morda pa je bilo tudi na radiu ali televiziji, slišal ali prebral, da delavci v nekem slovenskem podjetju stavkajo zaradi prenizkih plač in slabih delovnih pogojev. Obrazložitev vodstva podjetja je bila, da je poslovanje na meji uspešnosti in da možnosti za povišanje plač ni. Predstavnik, ki je podal to izjavo v imenu vodstva podjetja je še dodal, da bodo stavkajoči glede na povzročeno izgubo, ki so jo povzročili s stavko, za ves čas trajanja stavke, brez plač. Kot vem, je stavka zakonito sredstvo za izražanje nezadovoljstva in za dosego pravic delavcev v vseh zahodnih demokracijah, kadar ti menijo, da delodajalci kršijo njihove zakonite pravice. Seveda je nekaj podobnega zapisano tudi v naši zakonodaji. Postavlja se vprašanje, kaj in kako lahko posreduje varuh človekovih pravic, če hi ga sploli imeli, v takšnem in podobnih primerih, ko bi se prizadeti delavci obrnili na njegov naslov in ga prosili za nasvet ali celo posredovanje. Drug primer se nanaša na vračilo dohodnine za leto 1999. Leta 2000 je država zaradi očitnega pomanjkanja proračunskih sredstev nekaterim, poudarjam nekaterim državljanom, poslala obvestila, da bodo prejeli povračilo iz naslova dohodnine v dveh obrokih. Prvi obrok je bil prizadetim nakazan tako kot določa zakon do 31.oktobra 2000. Drugi obrok pa bodo prejeli v februarju leta 2001. S kakšnim argumentom lahko država prizadene oziroma prikrajša posameznika za njegovo zakonito pravico, da mu je povrnjeno tisto, kar je absolutno in brezpogojno njegovo in je prišlo v državno proračunsko malho zaradi načina obračuna davčnih obveznosti, ki ga predpisuje država. Ta sredstva so bila kljub temu, da so last posameznih prizadetih državljanov očitno nezakonito porabljena brez privolitve prizadetih posameznikov. Zanimivo je tudi dejstvo, da so bili na ta način prizadeti predvsem tisti davkoplačevalci, ki imajo majhne mesečne prejemke in bi jim ta nezakonito zadržani denar s strani države v jesenskem času prišel še kako prav. V obeh primerih v javnosti ni bilo mogoče zaznati prisotnost in učinkovitost varuha človekovih pravic. V prvem primeru stavke je to razumljivo, saj varuha človekovih pravic še niso imenovali. V drugem primeru pa smo imeli varuha človekovih pravic, ki pa ni odreagiral na očitno nezakonito ravnanje države. Namenoma sem omenil ta dva primera kršenja človekovih pravic. Prvi nazorno prikazuje kršenje pravic posameznika ali posameznikov delodajalcev nad delavci. V drugem primeru pa gre za kršenje človekovih pravic države nad državljani oziroma davkoplačevalci. V obeh primerih se lahko človek, kot posameznik pravno upre takšnim kršitvam preko rednih sodišč, vendar so postopki dolgotrajni, za prenekaterega posameznika pa tudi predragi, njihova uspešnost pa za posameznika vprašljiva. Ombudsman da ali ne? Zame vprašanje smotrnosti obstoja varuha človekovih pravic ni vprašljiva. Prepričan sem, da takšno persono prebivalci Slovenije nujno potrebujemo. Vprašljiv pa je način delovanja, pooblastila in možnosti, ki jih pri svojem delu takšna osebnost ima. Vprašljivo je tudi stališče oblasti do osebe, ki jo imenuje na ta položaj. Ali gre zgolj za formalnost imenovanja, ker tako pač želi razviti zahod ali pa želi država preko varuha človekovih pravic dejansko zaščititi človeka, posameznika in večje skupine pred kršitvami pravic, ki jim v skladu z ustavo in obstoječo zakonodajo pripadajo. Dne 21.02.2001 smo končno dobili varuha človekovih pravic. Za to funkcijo je bil imenovan gospod Matjaž Hanžek. Gospod Jelinčičev Zmago ga je pokaral zaradi njegovega načina oblačenja. Izrazil je prepričanje, da bo plača ombudsmana gospodu Hanžeku omogočila nakup primernejših oblačil. Gospod Janšatov Janez ni bil prepričan, da je pametno, da novi varuh človekovih pravic ne pripada nobeni stranki. Prišlo mi je kot, da bi bil rdeč (Janez namreč) in poskuša gospodu Matjažu očitati politično oporečnost. Še pomnite tovariši! Mefistova popotnica Gospodu Ombudsmanu Le tako naprej, gospod Hanžek. Vaš slog oblačenja mi je všeč. Da čutiti, da ste eden od nas mnogih, ki nas pravice vse prevečkrat zaobidejo. Vaša izjava, da boste tečni da slutiti, da ste pripravljeni na spopad s stoteroglavim zmajem. Ne čakajte samo na prijave o kršitvah človekovih pravic, ki vam jih bomo povedali državljani, bodite samoiniciativni in vsestransko aktivni. To je vaša pravica in dolžnost. Anton Šutar - Mefisto Izjava za javnost NEDEUA: ODKOD TO (ČUDNO) IME? Vse več zaposlenih v trgovinah ne verjame, da ime "nedelja" izhaja iz nedela! Sindikat Ljubljanske regije Neodvisnost KNSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije sta se pred nedavnim sestala in obravnavala vse bolj perečo problematiko nedeljskega dela zaposlenih v trgovini. Oba sindikata sta bila enotnega mnenja, da se konkurenčni boj med trgovskimi organizacijami vse bolj zaostruje. To je posledica nerazumne in megalomanske graditve trgovskih zmogljivosti, ki presegajo potrebe prebivalstva in njihove kupne moči. Očitno postaja, da se je tekmovalnost, ki se je izražala v zniževanju cen, izčrpala. V lovu za profitom pa se sodobni pridobitniki ne ustavijo pred ničemer. Konkurenčni boj prenašajo na ramena zaposlenih, in sicer tako, da na račun njihovega prostega časa ob nedeljah in praznikih, delajo tako rekoč že ob "petkih in svetkih", podajšujejo delovni čas. Če je bila še pred nedavnim, ob nedeljah, odprta trgovina prej izjema kot pravilo, je sedaj' ravno obratno. Najhuje pri tem je, da takšno delo ne prizadene le zaposlenih samih, ampak zato, ker je med njimi pretežna večina žensk, tudi njihove družine in posredno vso družbo. Zanemarjeni otroci, ki se vdajajo drogam, razdrti zakoni, povečana kriminaliteta mladoletnikov, zapuščeni starci, so posledice nerazumnega hlastanja za dobičkom. Zatiranje teh pojavov družbo veliko stane. Posredno pa se ta sredstva prelivajo v žepe lastnikov trgovin. • Sindikat Ljubljanske regije Neodvisnost KNSS zato daje vso podporo Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pri prizadevanju, da brez izjem zaživi veljavni pravilnik o rednem in dežurnem delovnem času trgovin. Le-ta določa, da so ob nedeljah lahko odprte le dežurne trgovine z živili. Če ustrezne državne službe ne bodo ukrenile ničesar za dosledno izvajanje tega pravilnika, bomo sindikati primorani zavreti takšno izkoriščanje naših delavcev, predvsem žensk, z vsemi legalnimi sredstvi sindikalnega boja. Za uresničitev teh ciljev bomo organizirali akcijo: "Za nedeljski počitek delavcev trgovske dejavnosti!" Predsednik KNSS Neodvisnost Ljubljanske regije Edvard Kržišnik IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE DEL PRORAČUNSKE POGAČE TUDI ZASAVCU V Zagorju so se svetniki in svetnice zbrale že na 16.seji občinskega sveta. V uvodnem delu, kjer so svetniki predstavili pobude in vprašanja, velja nekaj teh izpostaviti. Andrej Dolšina (NSi) je na občinske službe naslovil vprašanje, kdo je odgovoren za nastalo škodo na glavni cesti skozi Izlake zaradi prevoza jalovine s težkimi tovornjaki na briško deponijo in od koga naj zahtevajo odškodnino. Predlagal je še, da se pri hotelu Medijske toplice končno uredi dostojno avtobusno postajališče. Anton Koban iz SDS je dal pobudo, da se razširijo pravice do brezplačnega javnega prevoza (poleg invalidov in upokojencev) še na brezposelne osebe. V nadaljevanju seje je župan Matjaž Švagan svetnikom predstavil pobudo, da javno izrazijo svoje nestrinjanje, da bi se v trboveljski Cementarni sežigale živalske maščobe in drugi odpadki. Pobudo je bila soglasno sprejeta. Največ časa pa so člani občinskega sveta namenili 1 .obravnavi predloga proračuna za leto 2001, ki ga je uvodoma predstavil župan. Posamezni občinski odbori so se o njem izrazili pozitivno z manjšimi pripombami. Tako je Janka Pavšek-Bantan (LDS) v imenu odbora za zdravstvo med drugim predlagala, da se preveri možnost brezplačne najemnine prostorov za zagorski Rdeči križ. V imenu odbora za gospodarstvo je Ivo Klančišar (LDS) predlagal zmanjšanje sredstev za novoletno praznovanje in povečanje sredstev za nekatera nujna dela v šolskih objektih, odbor za šolstvo pa nakup dvigala za OŠ Slavka Gruma, ter da se zagotovijo sredstva za sanacijo nekdanje telovadnice Partizan. Dolšina je predlagal dodatna sredstva za kmetijstvo, tudi zaradi bolezni »norih krav«. Predvsem za tiste kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo. Janez Groboljšek (LDS) je menil, da sc tudi zaradi zastarelosti siren nameni več denarja za zaščito in reševanje. Emila Šterna (ZLSD) je med drugim zanimalo, po kakšnih kriterijih so bile razvrščene ceste, predvidene za letošnjo modernizacijo. Zdi sc mu, da niso bile razvrščene po izdelanih kriterijih, ampak bolj po občutkih. KOBAN je sestavljavce proračuna vprašal. zakaj proračunskega denarja v postavki »obveščanje in infonniranje«, poleg Radia Trbovlje, TV Centra, Radia Snopy ni deležen tudi lokalni časopis Zasavc, ki bi ga po njegovem prav tako moral biti. Županje odgovoril, daje v tem delu prišlo do napake in da bo del proračunskega denarja v tem letu deležen tudi Zasavc. Sicer pa so po pregledu predloga proračuna za leto 2001 na različnih področjih predvidene številne investicije. Tako bo na področju kulture del denarja namenjenega za nadaljnjo sanacijo gradu Gamberg, na področju šolstva se bo nadaljevala izgradnja kisovške telovadnice, sofinanciralo se bo nakup računalniške opreme osnovnih šol, veliko sredstev pa bo namenjenih za ureditev športnega Investicija v izgradnjo telovadnice in dopolnitev prostorskih kapacitet podružnične šole v Kisovcu znaša 335 mio SIT (občinski proračun 267 mio, Ministrstvo za šolstvo pa 54 mio SIT). Investicija naj bi bila zaključena v septembru. parka v Zagorju (ob nogometnem igrišču). Na področju zdravsvenega in socialnega varstva se za to leto predvideva 10 mio SIT za izgradnjo dvigala v ZD Zagorje ter nekaj več kot 2 mio za nakup zemljišča za izgradnjo novega VDC. Po županovih besedah naj bi se še v letošnjem letu zgradili Pošti v Kisovcu in v Zagorju, v Kisovcu pa naj bi se zgradil še stanovanjski blok s 30 stanovanji. Največja investicija pa bo v naslednjih letih, po njegovem, zagotovo izgradnja zagorske obvoznice s vzporedno izgradnjo garažne hiše v centru. Besedilo in slika Igor Goste JANEZ JANŠA OBISKAL HRASTNIČANE Hrastniški socialdemokrati so v sredo gostili vodjo opozicije in predsednika SDS Janeza Janšo. V poslovnih prostorih banke v Hrastniku, seje zbralo veliko ljudi, ki so želeli prisluhniti Janši, predvsem, kaj čaka Slovenijo v 21.stoletju. Janša se je v uvodu najprej uzrl na zadnje desetletje 20.stoletja, ko je v svetu in v nekdanji Jugoslaviji po padcu berlinskega zidu prišlo do velikih sprememb. Te spremembe so med drugim največ koristile pri uveljavljanju človekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji, pri pravici do samoodločbe, hkrati pa dokazale, da jč država slab gospodar, saj bi v nasprotnem socializem cvetel. Pa ni, kar se nazorno kaže v nekaterih socialističnih državah. Janša je poudaril, da je državne lastnine mnogo preveč tudi pri nas, to je spoznal predvsem v času šestmesečnega vladanja Bajukove vlade, ko so spoznali, kako močno je država vpeta v gospodarstvo. Država kontrolira in ima vpliv kar pri 53% gospodarstva, kjer mnogo preveč subvencionira tista podjetja, ki slabo delajo, medtem ko mala in srednja podjetja največkrat ostanejo brez državne pomoči. Prvak SDS je spregovoril tudi o izzivih 21 .stoletja. Po njegovem je za Slovenijo čas približevanja Evropski zvezi, kjer se za razliko od nas beseda in obljuba spoštuje, kakor tudi zakoni, najpomembnejši. Ker je EZ pogodbena skupnost je pomembno, kako bomo v pogajanjih uspešni. Bolj ko bomo, kvalitetnejše bomo po njegovem živeli. Nespametno pa je, je poudaril, da neki minister (Thaler, op.p.) še pred vstopom v EZ da neko obljubo (zaprtje brezcarinskih prodajaln), ki smo jo potem hočeš ali nočeš dolžni spoštovati. Janša meni, da bi poleg vstopa v EZ, državljani veliko pridobili tudi z vstopom v NATO. Zelo pomembno je tudi, kakšen šolski sistem bomo gradili, obstoječi je po njegovem slab, saj ne omogoča, da bi posameznik razvil svoje potenciale. Ne glede na to, iz kakšne družine prihaja (bogate ali revne). Janša je poudaril tudi, kako pomembno je za razcvet neke države znanje.»V koalicijski pogodbi vladni strank je znanje napisano mnogokrat, ko pa sestavljajo proračun ta beseda izgine. In če ni sredstev, tudi znanja in razvoja ni«, je še dodal Janša. Pred koncem izvajanja je še dodal, daje v Sloveniji čutiti veliko pesimizma, ki ga, ko smo dobili državo ni bilo. Bila pa so velika pričakovanja. Žal, priložnosti, ki so bile ponujene, niso bile zadosti izkoriščene. Vsekakor pa nezadržno prihaja čas, ki ga moramo izkoristiti, zato pa se je potrebno družbeno angažirati in tvegati se izpostaviti za svoja mnenja, je še dodal Janša. Na vprašanje, kaj meni o delitvi Piranskega zaliva, je Janša dejal, da imamo zavezujočo deklaracijo državnega zbora iz leta 1994 o nedeljivosti Piranskega zaliva, mimo katere se nobena vlada ne sme pogajati. Pravzaprav pa pogajanja niti niso potrebno, saj ima po sedanji ureditvi Slovenija povsem prosto pot do mednarodnih voda. Prisotne je zanimalo tudi, kaj lahko Slovenija pridobi z razdelitvijo nekdanjega skupnega premoženja. Po njegovem kaj dosti ne, razen nekaj ambasad, zlatih rezerv, žal pa veliko podedovanih skupnih dolgov. Na vprašanje, zakaj ni prejšnji minister za gospodarstvo dr.Jože Zagožen nakazal denar za t.i. Zasavski zakon, je odgovoril, da ga ni mogel, saj so prejšnji ministri že v primopredaji povedali,da denarja v proračunu ni. Zakaj pa tega sedaj ne stori ministrica Petrin, pa bo treba vprašati njo. Po okrogli mizi je bila priložnost za klepet z Janezom Janšo. Slika in Besedilo Igor Goste I.SUŠCA 2001 UREJANJE OBRTNIH CON V ZAGORSKI OBČINI Površina obrtne cone v Kisovcu znaša okrog sedem hektarjev, od tega je štiri in pol hektarja zemljišč namenjenih podjetjem in podjetnikom, na drugih pa so zgrajene prometnice in parkirišča ter komunalne naprave, saj so zemljišča opremljena z vso potrebno infrastrukturo. Večina parcel je že prodanih, kupcem pa so na voljo še štiri parcele s skupno površino dobrih 6000 kvadratnih metrov. Parcele se prodajajo ločeno, prednost pa bodo imeli kupci, ki se bodo potegovali za več parcel skupaj. Rudnik prodaja zemljišče po neprofitni ceni 80 nemških mark za kvadratni meter, saj je bil osnovni namen izgradnje obrtno-industrijske cone omogočiti nove gospodarske dejavnosti in s tem nova delovna mesta. Poleg nizke cene zemljišč je zanimiva tudi lokacija cone, saj leži ob regionalni cesti Trojane-Zagorje, le nekaj kilometrov oddaljena od priključka na slovenski avtocestni križ v Trojanah in od železniške postaje v Zagorju. Dodatno zanimivost za investitorje pomenijo še možnosti ugodnega financiranja nakupa prek posebnega garancijskega sklada, pri zaposlovanju pa so lahko upravičeni tudi do določenih subvencij. Podjetništvu je naklonjena tudi občina, saj so investitorji, ki gradijo v obrtno-industrijskih conah, prvih pet let oproščeni plačevanja nadomestil za stavbno zemljišče. Kupnine bo Rudnik Zagorje v zapiranju v celoti vložil v urejanje obrtno-industrijske cone Toplice. Območje te cone predstavlja kompleks opuščenih industrijskih prostorov, ki jih je potrebno obnoviti. Zgrajena je že nova kotlovnica za celotno cono ter delno preurejena notranjost največjega objekta. V letošnjem letu bodo porušili nekatere objekte in zemljišče dokončno komunalno opremili. Za nekatere parcele so že sklenjene predpogodbe. Obrtno-industrijska cona v Toplicah je precej manjša od kisovške, saj bodo uporabnikom na voljo proizvodni in poslovni prostori na površini 14.000 kvadratnih metrov. Tretjo načrtovano obrtno-industrijsko cono v Potoški vasi pa bo Rudnik Zagorje v zapiranju lahko uresničil le v primeru, če bo sprejeto predlagano časovno podaljšanje zagorskega rudnika, njeno urejanje pa bi financiral s kupninami za parcele v coni Toplice. UPRAVNA ENOTA TRBOVLJE NA SPLETNI STRANI Upravna enota Trbovlje, ki ima svoj sedež v upravni zgradbi občine Trbovlje na Mestnem trgu 4, je pred kratkim seznanila domačo javnost, da se je možno na njeni spletni strani na internetu seznaniti z raznimi obrazci vlog za najrazličnejše potrebe. Sicer se je možno na tej strani seznaniti tudi z organizacijo in vlogo te upravne enote za občane, podjetja in druge zainteresirane državljane. T.L. V HRASTNIKU BODO ZAČELI POSPEŠENO S PROJEKTI ZAPIRANJA RUDNIKA Hrastniški svetniki so v začetku februarja sprejeli predlog šudij, projektov in prostorskih dokumentov, ki so vključeni v projekt zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik. RTH je izdelal rudarski projekt zapiranja, ki vsebuje sanacijo površin in infrastrukture znotraj pridobivalnega prostora, ki ga je rudarjenje načelo. Projekt so izdelale strokovne službe občine. Za leto 2001 je na voljo 245 milijonov tolarjev. V Hrastniku nameravajo v okviru tega izdelati pet študij in programskih zasnov, devet prostorskih dokumentov, komunalno urediti osem področij, vodooskrbo urediti na štirih, odvajanje vode pa na osmih površinah. Sanirali bodo več plazovitih terenov in uredili osem cestnih odsekov. Fanti Moljk VISOKO RAZVITA INOVACIJSKA DEJAVNOST V DRUŽBI ETI Ivan Lavrač in Ervin Kropivšek sta pred kratkim prejela Zlato priznanje za inovacije v Zasavju v letu 2000. Najvišje priznanje sta si prislužila s prenovitvijo tehnološkega procesa izdelovanja cevi in nosilcev za visokonapetostne varovalke. Nova linija pomeni velik razvojni preskok na tem področju, samo prihranki materiala, energije in dela pa znašajo 45 milijonov tolarjev letno. O tem, da je bilo preteklo leto na področju razvojne in inovativne dejavnosti zelo uspešno, govorijo še druga priznanja: inovatorji izlaške družbe ETI so namreč prejeli Še dve srebrni in dve bronasti priznanji. V zadnjih petih letih, odkar Območna gospodarska zbornica Zasavje pripravlja razpise za najboljše inovacije, so inovatorji družbe ETI prejeli dve zlati, štiri srebrna in sedem bronastih priznanj. ETI je tako po številu prijavljenih inovacij, po številu inovatorjev in po prejetih priznanjih najuspešnejše zasavsko podjetje. Poleg profesionalne razvojne in inovacijske dejavnosti je v družbi ETI zelo razvita tudi množična inovacijska dejavnost. V letu 2000 je bilo skupaj prijavljenih 89 predlogov. Vsi predlogi so bili nagrajeni z enotno motivacijsko nagrado, v zadnjem četrtletju, torej v času posebne akcije za spodbujanje prijavljanja inovacij, pa še z dodatnimi praktičnimi nagradami. Ker je večina predlogov prispela v zadnjem četrtletju, njihova strokovna obravnava ni bila končana v letu 2000. Tako je bilo lani obravnavanih 39 predlogov: 28 je bilo nagrajenih, preostali pa so bili zavrnjeni, uvrščeni v banko idej ali pa potrebujejo še dodatno obravnavo. Izračunana korist nagrajenih predlogov znaša 48 milijonov tolarjev, desetino tega zneska pa so inovatorji prejeli kot nagrade. Inovatorji so poleg materialnih deležni tudi moralnih spodbud. V družbi ETI tako vsako leto pripravijo dan inovatorjev, kjer podelijo priznanja družbe. Poleg tega pa so lani, v sklopu praznovanj svoje 50-letnice, podelili tudi posebna priznanja petim inovatorjem, katerih delo je še posebej močno vtisnjeno v razvojna prizadevanja družbe ETI. MED STEKLARJI SPET STEKUR V začetku februarja je spet izšlo glasilo Steklar, ki na desetih straneh objavlja zanimive prispevke. V začetku obujajo spomine na novoletna praičakovanja, na naslednji strani pa Soniboj Knežak poroča o konferenci sindikatov steklarstva in keramike sredi januarja v Bratislavi. Direktor Stojan Binder razlaga začetno fazo dodatnega stimulativnega nagrajevanja, ki bo ustvarilo možnosti za znatno povečanje plač in seveda še boljše proizvodne rezultate. Brigita Stopar in Marinka Anžlovar sta se pogovarjali z Marjanom Polakom oziroma Ivanom Kalužo, nagrajencema dneva Steklo in svetloba 2000, Edita Čadež pa analizira uspešnost poslovanja v letu 2000 firme Opal Hrastnik d.o.o. Branka Bajde piše o tem, zakaj potrebujejo ISO 9000 in kaj so že storili na tem področju. Bralci se lahko seznanijo tudi s kadrovskimi spremembami, ki jih je objavila Sabina Medved in se lotijo nagradne križanke Steklarja na zadnji strani. Fanti Moljk NAGRADA Do 10.februarja smo v uredništvo prejeli kar nekaj pravilnih odgovorov na naše vprašanje, ki se je glasilo: Iz kakšnega rogovja Jože Smrkolj izdeluje, svoje izdelke? Pravilni odgovor seje glasil, da iz odpadlega rogovja. Pri žrebu j e največ sreče imela Kristina Režun, Borje 12, Zagorje. Prejela bo lično broško, ki jo je zanjo iz odpadlega rogovja izdelal Jože Smrkolj. Čestitamo! Igor Gošte I. SUŠCA 2001 J. 1 J . J J r C lilij. r> ŠKLAB POSTAVIL NOVO VLADO Zasavski študentski klub “ŠKLAB” je imel 17. februarja šesto redno skupščino, kjer so pregledali celoletno delo. Veliko je bilo narejenega, saj so uresničili 47 projektov, vse za študente in dijake. Posebno ponosni so na priznanje Zlati ščit, prehodni pokal, ki so ga dobili na Študentski areni (sejemsko-izobraževalna prireditev v organizaciji zveze ŠKIS) v Cankarjevem domu, med 150. razstavljale!. Predstavili so se kot organizator obštudijskih :ia!;:Ti OBISKALI SMO GIZELO ZALETEL, VODJO KZA Premagati zlo, ki sliši na ime Alkohol, ni mačji kašelj. Zakaj potem sploh postati njegov odvisnik? Zakaj potem po tej omamni in nadvse škodljivi substanci posega vse večje število ljudi, žal vse mlajših? Težko je dati pravi odgovor. Del odgovora se zagotovo skriva v (nc)odnosih v družini, družbi pa tudi v »simpatičnih« TV spotih. Upamo, da smo s pogovori o alkoholu nekatere, če nič drugega, vsaj spodbudil, da se uzrejo vase. Še bolj bomo veseli, če se odločijo, da si za partnerja ne izberejo Hudiča. Kako to, da ste se odločili voditi KZA? Veijetno seje vsak izmed nas kdaj v življenju srečal z uničujočim učinkom alkohola, bodisi v družbi, družini, službi ali na cesti. Pri nas je pitje alkohola »nacionalni šport« in v zavesti ljudi nekaj povsem vsakdanjega; da pa prekomerno pitje razjeda dušo in telo, pa bolj malo razmišljamo. So pa med nami ljudje, ki so zbrali veliko moči in volje, da so se mu uprli in se mu odpovedali; in to za vedno. Spoštujem in cenim vsakega človeka, ki mu je uspelo premagati samega sebe in najti moči za življenje brez alkohola. Želela sem spoznati te ljudi, se z njimi pogovarjati in s tem pogovorom tudi spodbuditi razmišljanje med ljudmi o pogubnih posledicah pitja alkohola. V čem so tisti, ki obiskujejo KZA v prednosti pred drugimi zdravljenimi alkoholiki, ki pa sc sestankov ne udeležujejo ? Klub deluje v sklopu Zdravstvenega doma Zagorje in je tako vezan na zdravstveno službo. Vodja kluba je zdravnik Roman Kralj, kije hkrati tudi moj mentor; z njim se posvetujem o samem delu kluba in prosim za pomoč pri nastalih problemih. Veliko razumevanja za tegobe odvisnikov je tudi pri vseh ostalih zdravnikih. Mislim, daje tak način organiziranja že velika prednost za člane kluba. Drugo pa so tedenska srečanja odvisnikov, kjer sproščeno diskutirajo, se v pogovorih uveljavljajo in si pridobivajo občutek pripadnosti skupini. Glede na vaše izkušnje me zanima, kaj je tisto najpomembnejše, kar lahko neki klub (v tem primeru vaš) ponudi zdravljenemu alkoholiku? Namen KZA je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, to je nadaljnja rehabilitacija. Vlog kluba je terapevtska, to je usposobiti odvisnika za kakovostno samostojno človeka vredno življenje brez alkohola. Prikazati j im želimo tudi lepše vrednejše plati življenja. Žal nam za izvajanje programa primanjkuje finančnih sredstev. Namenskih sredstev namreč KZA ne prejema. Ob tej priložnosti apeliram na našega poslanca in župana Matjaža Švagana, da v državnem zboru opozori tudi na potrebe teh ljudi, ki jih v Sloveniji ni malo. V prejšnji številki je dr.Roman Kralj predstavil, katere bolezni se pojavijo pri nekomu, ki prekomerno pije alkoholne pijače. So pa verjetno še druge nevšečnosti. Katere? Alkohol ljudem povzroča tudi duševne motnje kot so otopelost, apatičnost in nezmožnost čustvenega doživljanja, dogajanja v svoji okolici, v službi, v družini, v soseščini- pogosto so tudi agresivni. Poleg osebnostnih so seveda še hujše psihiatrične posledice: bledenje, haluciniranje, samomorilnost, bolestna ljubosumnost. Alkoholik ostaja brez človeškega dostojanstva, ki se nemalokrat konča v kriminalu in klošarstvu. Kaj bi svetovali neki družini, kjer mož ali žena ugotovita, da je eden izmed njiju zasvojen z alkoholom? So nasveti, tudi otrok v družini, po vaših izkušnjah upoštevani? V naši družbi je veliko odprtih vrat, kamor se lahko obrne po nasvet in po pomoč vsak, ki je kakorkoli ogrožen z zasvojenostjo oziroma je zasvojen njegov partner. Obstajajo centri za socialno delo, psihiatrične ambulante, tudi privatne ordinacije, predvsem pa moramo biti pošteni in odkriti s svojim izbranim zdravnikom. Posebne skrbi in pozornosti pa morajo biti deležni otroci, katerim moramo znati prisluhniti in ukrepati vsi tisti posamezniki v soseščini, v vrtcih in šolah, katerim otrok zaupa svojo stisko in nemoč. Velika težava pri nas j e še vedno zmotno mišljenje, da je priznati problem in prositi za pomoč sramotno. Veliko je še vedno primerov skrivanja- češ, kaj bodo rekli ljudje- med štiri stene. Menite, da naša družba zna sprejeti medse nekoga, ki se zdravi odvisnosti od alkohola? Mu zna pomagati v kriznih trenutkih? Sami zdravljeni alkoholiki se soočijo z realnostjo različno. Nekateri imaj‘o zelo pozitivne izkušnje, da so jih po zdravljenju znanci in sodelavci na delovnem mestu sprejeli lepo in z razumevanjem. So pa tudi drugačni primeri, do katerih današnje družbene razmere niso prijazne, kjer vlada brezposelnost in je trg delovne sile zelo krut. Največ pa odvisnikom pomeni sprejetje v družinskem krogu. Naklonjenost svojcev in bližnjih povrne odvisniku načeto samozavest in mu daje oporo za dejavno vrnitev v življenje. Kje vidite največjo nevarnost, da se zdravljeni alkoholik ponovno poda na stara pota? Nekaj v tej zvezi sem že omenila, glede sprejetja zdravljenca v okolje. Mogoče so včasih tudi pričakovanja posameznika prevelika. Prehitro pričakujejo preveč. Pravilo majhnih korakov vzpostavljanja stikov z ljudmi, kot jih opisuje knjiga Kako se upremo alkoholu, zahteva od posameznika in okolice veliko strpnosti-, vztrajnosti, moči in volje, da doseže želeni cilj. Na tej trnovi poti pa marsikdo podleže in se poda na staro pot. Zavrnitev težko prenese že zdrav človek, rekonvalescent odvisnik pa še težje. Na zelo prefinjen način se preko TV oglašujejo alkoholne pijače, predvsem pivo. Zanima me vaše mnenje o tovrstnih oglasih? Oglaševanje alkoholnih pijač- tudi piva UN1, OREN in Lahko Laško sodijo mednje- imajo predvsem pri mladini veliko odzivnost. Morala zdravega življenja je v velikem navzkrižju z moralo kapitala, denarja. Sponzoriranje TV povzroča brezglavo posnemanje mladih, da jim TV junaki postanejo vzor v pitju in obnašanju. To so posledice potrošniške družbe, ki za vsakim vogalom ponuja takšne in drugačne dobrine, ki se jim je težko odreči. Od mladih pa je težko pričakovati, da bodo razsodno presodili o dejanski kvaliteti in škodljivosti ponujenih dobrot. Če samo pomislimo, da kozarec zaužitega piva izmeri alkotest 0,2 promila alkohola v krvi, dve steklenici piva pa kar 0,71 promila, že postane aktualna reklama »Natakar taxi prosim«, če bi jo seveda upoštevali. Reakcijske sposobnosti naših čutil se že pri takih količinah alkohola v krvi bistveno zmanjšujejo, hrabrost pa poveča. Pri mladini so ti učinki, zaradi manjše odpornosti na alkohol, še večji. Čisto za konec, kako se lahko nekdo prijavi, da bo začel obiskovati KZA? V klubu j e dobrodošel vsak, kije zaključil hospitalno zdravljenje, srečal se bo z ljudmi, ki hočejo ostati trezni, ki so v obdobju abstinence premagali zlo v obliki alkohola in ki lahko s svojimi bogatimi izkušnjami pomagajo preseči krizo odvisnosti tudi drugim. Besedilo Igor Goste, sliko Peter Ravnikar Rhododendron - rododendron Verjetno ni vrtnarja, ki ne bi sanjaril o prelepih rododendronih v svojem vrtu, a le redkim uspe z vzgojo teh rastlin. Rododendronom ustrezajo zavetne lege z zmernim osončenjem in pred mrazom zaščitene lege. Najbolje uspevajo v polsenci, pod rahlim zastorom, v zavetju drevja ali zidu. V naravi rododendroni rastejo na baijih; v nižavju in v gorah, na čistih šotno humoznih pa tudi na apnenčastih hribih, vendar samo v dovolj vlažnem humusu. Zato za ugodno rast zahtevajo kisel humuzen substrat z optimalnim pH 4 - 5, kjer ne zastaja voda. Za sajenje rododendronov so najustreznejša vlažna ilovnata ali ilovnata kremenčno peščena tla s pičlo primesjo humusa. Na težjih ali pustih tleh je potrebno jame zapolniti z razmočeno mešanico mlete šote in z zemljo, kiji primešamo kremenčev pesek in sicer v razmerju 3:1. Temu dodamo približno 30g naravnega gnoja in vse skupaj prekrijemo z 10 cm debelo plastjo šotnega humusa. Tudi star goveji gnoj, odpadli les, korenine trave, ruše, morebiti še sesekljano dračje dodamo v jamo, kar bo rastlini koristilo, saj bo pomagalo vzdrževati talno vlago. Izogniti se moramo apnenemu gnojenju. Na nagnjenih tleh je priporočljivo sajenje v kotanje. V vsakem primeru moramo ob sajenju zemlji izdatno primešati mleto šoto, če nimamo gozdnega humusa. Substrat moramo sproti zalivati. Korenine sadik pred sajenjem dobro namočimo, dobro je, da postavimo bale za nekaj ur v kad z deževnico. Zalivanje z vodo, ki vsebuje apno, rododendronu škoduje. Z močnim zalivanjem v pozni jeseni pred slano, se zmanjšuje zimsko sušenje. Tako imenovana fiziološka suša, pojav ko pozimi iz rastline še vedno izhlapeva voda, korenine pa zaradi zamrznjenih tal neTnorejo nadoknaditi izgubljene vode, zato se rastlina posuši. Na ta problem lahko naletimo pri vseh listnatih zimzelenih rastlinah. Ko rastlina odcveti, previdno odstranimo odcvetele cvetove, ker s tem preprečimo semenitev in slabšanje rasti. Rododendron lahko razmnožujemo vegetativno: spodnje veje, upognjene pri tleh, pričvrstimo in enostavno pokrijemo z zemljo (pomešamo s šotnim humusom). Ko se ukoreninijo, jih spodrežemo, okoreninjen potaknjenec pa posadimo. Marsikje po vrtovih zasledim rododendrone, ki rastejo v idealnih pogojih a kljub temu ne uspevajo. Tu obstaja še en pomemben razlog; nakup rododendronov. Skoraj večino rododenronov izvira iz tujine, zato moramo poznati nekaj pravil pri nakupu le teh. Vsako leto prihajajo vedno novi križanci, ki so še posebej občutljivi. Pozanimajte se o rastlinah katere so že preizkušene in niso občutljive. Kupujte sveže rastline, saj v drevesnicah ne morejo zagotoviti pravilne vzgoje v kontejnerjih. Če ima rastlina različno obarvane liste ali celo mehansko poškodovane liste je majhna verjetnost, da bo takšna rastlina doma v vrtu uspevala. Veliko je dejavnikov, ki onemogočajo razvoj rododendronov v naših vrtovih, zato bi še enkrat svetoval, da se najprej posvetujete s strokovnjakom glede nakupa rododendrona, kajti ko začne rastlina v vrtu pešati, oziroma dobi značilno rumeno obarvanost, takrat je že skoraj prepozno, da bi lahko takšni rastlini pomagali. Slika In besedilo: Sašo Taškar ČAS JE ZA SPOMLADANSKA OPRAV Orodje naj še nekaj časa počiva, vi pa in za vas bomo obrezali sadno drevje, sno rastlinje in strojno prekopali vrt. Urejanje vrtov in parkov, skalnjakov in vodnih objektov, urejanje groDčvf načrtovanje in svetovanje 'M cltev/ A:c ono/lačrtov&nje i $^Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje 041 832 853 041 838 013 ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE KREŠA Spada v družino križnic. V naravi jo težko prepoznamo, saj ji je kar nekaj rastlin podobnih. Vodne kreše pa ne bomo zgrešili, saj ima značilne, močno razrasle, prepletene korenine in pernate temno zelene liste, ki so rahlo nakodrani. Kreša ima cvetove s 4 cvetnimi listi. Kreša, kije trajnica, si išče prostor ob najčistejših vodah (ob potokih, studencih) kjer cvete vse poletje. Že v antičnih časih so to rastlino močno čislali. Rekli soji tudi vodni česen. Čeprav po obliki različni, sta si zelo blizu po zdravilnih lastnostih. Kreša čisti kri, pospešuje izločanje vode, pospešuje prebavo, poživlja organizem, zbija vročino. Zeliščar M.Messegue priporoča krešo kot zdravilo proti kroničnemu bronhitisu, jetiki, skorbutu, ker ima veliko vitamina C, sladkorni bolezni, ker znižuje stopnjo sladkorja v krvi, zobobolu in izpadanju las. Dobro deluje tudi zunanje, podobno kot zelje, in sicer proti protinu, revmatizmu in mišičnim bolečinam. Sok zdravi kožne bolezni in mozoljavost, pomaga pa tudi pri utijevanju dlesni, kijih načenja tobak. Priporočljiva je krešina solata, saj je poleg regrata najprimernejša zelenjava za solato. Baje kreša pomaga tudi kadilcem, saj je odličen protistrup za nikotin. MAJARON Velja za eno najmočnejših pomiril, zato pomaga pri nespečnosti in pri prenapetiih živcih. Vrtni majaron je sorodnik žajblja, mete in timijana. Stari Egipčani so ga uporabljali za izdelovanje vencev za verske obrede, grški in rimski zdravilci pa kot zdravilo za živce, za odpravo menstrualnih bolečin, pri zastajanju urina, pri raznih vnetjih in poškodbah. Poleg blagodejnega učinka na naše napete živce, majaron vpliva na želodec in črevesje. Je tudi diuretično sredstvo za pospeševanje zdravega znojenja, kadar je treba iz ogranizma pregnati strupene snovi. Z grgranjem majaronovega čaja si pomagamo pri ustnih boleznih, pri aftah, vnetem jeziku idr. Majaron zdravi tudi seneni nahod (droben vložek namočen v majaronov čaj, damo v nos) in tudi migreno. Majaronovo olje (majaron in olivno olje) pomaga pri odpravljanju bolečin pri izpahih in zvinih. Nasveti »naših mam« Za zdrave dlesni in zobe si pripravimo preprosto zobno pasto; iz praška posušenih majaronovih listov. Pripravil Igor Gošte RENAULT Marec v avtohiši Malgaj 1. EKO BON V VREDNOSTI 50.000.00 SIT S Dodatni popusti pri menjavi vašega vozila brez katalizatorja za katerokoli novo vozilo Renault! 2. AKCIJA EUROTAX: Tvvingo, Clio, Megane (vsi modeli) popust 150.000,00 SIT, pri menjavi staro za novo PRODAJA: (03) 56 33 110 (03) 56 33 111 (03) 56 33 112 3. CLIO TECHNO omejena serija! S SERVIS: (03) 56 33 120 4. OD 16.03. 2001 nova LAGUNA! Vabljeni na testne vožnje! Delovni čuk: Salon, Servis: od T* do IH1 ure Sobota: od S1" do 13h ure. 5. THALIA Promocijske cene samo do konca mesece MARCA! telefon prodaja (03) 56 33110,56 33111,5633112 * e servis (03) 56 33 120 E-inail: malgaj@dealer.renault.si, www.avtohisanialgaj.si (22.200 DEM) 2.446.440 SIT g motorjem 1 BDI (23.490 DIM) 2.588.598 SIT Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 Kn.rčTr n 77 Jr. ulsbalgo 7 SREČKA VUT KOVIČ Ko je izbirala poklic, ni bila pred težko odločitvijo. In v Vrtcu Zagorje, kjer dela že 22 let, se posveča tudi petju in glasbi, kar jo prav tako zelo zanima. Saj že od otroških let vseskozi prepeva v raznih pevskih zborih, zdajci pa se angažira pri MePZ Izvir Zagorje, ki ga vodi Tomo Brezovar. Aktivna je tudi v gledališki skupini Vrtca Zagorje, kjer vzgojiteljice vsako leto pripravijo kakšno lutkovno ali gledališko igrico za otroke. Poleg tega pa vodi tudi cici-pevski zborček malošolarjev. Pri otrocih je priljubljena, pa saj je tudi v Zasavčevi akciji za NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA'98 dosegla 4. mesto. Rada ima otroke in tudi nasplošno je zelo družabna ter zatrjuje, da je treba otrokom znati prisluhniti in jih zainteresirati ža različne dejavnosti, da jim v vrtcu ni dolgčas. Delala je že z različnimi starostnimi skupinami predšolskih otrok, že petnajst let pa dela z malošolarji. Pravi, da so to tisti otroci, ki znajo biti že tudi navihani. Ampak ta prijetna prebrisanost otrok, če le niso preveč trmasti ali agresivni, ji je tudi najbolj všeč. Mnenja je namreč, da se moraš z živahnimi otroci ves čas nekako prijetno ubadati in ta čas ji potlej tudi bolj ostane v spominu. Zlasti uspešna je pri bolj plašnih otrocih, da postanejo bolj odprti, samozavestni in se znajo postaviti zase. In druženje v vrtcu ponavadi še prehitro mine: poslušanje pravljic, likovne dejavnosti, plesanje, petje in razno igrivo eksperimentiranje pa še praznike znajo popestriti. Sicer je vodja zagorske vrteške enote Center in zatrjuje, da je dobro vzdušje v kolektivu zelo zaželjeno. Z zaupanjem in toleranco en do drugega namreč pripomorejo tudi k večji motiviranosti za delovne obveznosti. Kot je dejala, se otroci učijo in razvedrijo predvsem z igro. "Možnosti za pestrejšo igro nam nudijo raznovrstni materiali," je povedala, "glede katerih nam včasih pomagajo starši, sicer pa je veliko odvisno tudi od iznajdljivosti in ustvarjalnosti vzgojiteljice." Pomembno pa se ji zdi, da otrok.1 tudi pohvalijo, bodisi ker so lepih manir bodisi za trud pri likovnih ali drugih dejavnostih. Zatrjuje še, da je tudi z družino zelo zadovoljna, sinova Matej in Vito pa jo najbolj razveselita z uspehi v šoli. Njena najljubša roža je vrtnica ter obožuje belo in črno barvo. Za branje knjig si vzame čas poleti, glasbi pa prisluhne glede na razpoloženje. Zna si odmeriti čas tudi za prijateljstva, da prisluhne tudi problemom, ki jih imajo drugi. V zagorskem vrtcu organizirajo več prireditev, od katerih so nekatere namenjene skupnemu udejstvovanju otrok, staršev in vzgojiteljic, od vseh pa ji je najljubše pustovanje. Glede na to, da si med filmi najrajši ogleda grozljivke in akcijske filme, pa se ji zdi, da ni pretirano romantična. Z urejenostjo se ne obremenjuje, čeprav včasih pobrska tudi po modnih rečeh. In spoštuje poštenost ter zatrjuje, da se ji zdijo odlični tisti ljudje, ki znajo vedno razveseliti z drobnimi pozornostmi. Besedilo in slika: Petra Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (4. del) Molitvena drža rok Poleg obraza je roka najbolj poduhovljen del telesa. Z roko lahko izražamo svoje misli in čustva. Iz kretenj roke oziroma rok lahko govori dobrota, ljubezen, zaupanje, veselje, soglasje in tudi žalost. Roke pri molitvi pa izražajo dogajanje v človekovi notranjosti. Razprostrte roke. Molitev z razprostrtimi rokami je v navadi od najstarejših časov. Sveto pismo omenja, da je tako molil Mojzes, ko seje njegovo ljudstvo borilo proti Amalečanom: »Ko je Mojzes roke držal kvišku, je zmagoval Izrael, ko je roke povesil, je zmagoval Amalek. A Mojzesove roke so se utrudite; zato sta vzela kamen in mu ga položila in sedel je nanj. Aron in Hur pa sta mu podpirala roke, eden na eni strani, drugi na drugi strani. Tako so ostale njegove roke trdne do sončnega zahoda. In Jozue je premagal Amaleka in njegovo ljudstvo.« (2Mz 17, 11-13) Tudi kristjani so molili z razprostrtimi rokami. Vedno so bili pri molitvi obrnjeni proti vzhodu, ki predstavlja smer vzhajajočega sonca, to je znamenja Luči - Kristusa. Takšna drža rok spominja tudi na križanega Kristusa, kakor tudi na Kristusa, kije ob slovesu blagoslavljal svoje apostole s povzdignjenimi rokami. Dolgo časa so imeli pri molitvi razoprostrtc roke vsi verniki. Na to nas spominja tako imenovana oranta. Prvi kristjani so na stene katakomb risali različne slike, med njimi tudi podobo žene, ki moli z razprostrtimi rokami. To sliko imenujemo oranto (latinska beseda orarc pomeni moliti), in predstavlja Cerkev, ki za svoje žive in mrtve neprestano moli. Razprostrte roke so tudi znamenje predanosti božji volji. Odprte dlani pa predstavljajo sprejemljivost za božjo milost. Ta držaje bila pri kristjanih različnih narodov in kultur nekoliko različna. Ponekod so držali roke samo na pol razširjene v višini prsi, drugod pa široko razširjene nad rameni. Sporočilo te drže pa je v bistvu povsod enako: dajati in prejemati, priporočati in izročati, prositi in se zahvaljevati. V bogoslužju je ta drža prisotna pri molitvah, kijih duhovnik opravlja v imenu ljudstva, pri evharistični molitvi, pri molitvi očenaš. Sklenjene roke Sklenjene roke so danes najbolj naravna drža vernikov pri molitvi. V bogoslužje so tako držo sprejeli šele v 12. stoletju. Sklenjene roke pomenijo povezanost, zbranost, pozornost na to, kar se dogaja v človekovi notranjosti. Dlan na dlan in prekrižana palca so kot zapah. Prav tako tudi vsi prsti ene roke, ki se prepletajo s prsti druge roke, predstavljajo močno mrežo. Vse to že na zunaj izraža notranji mir, molk in usmeritev misli na srečanje z Bogom. Zato nikakor ni vseeno, kako se sklepajo roke. Izražati morajo to, kar se dogaja v človekovi notranjosti. Branko Nlmac TriDD.T nflTia egipi m. Egipčanska umetnost in religija sta nerazumljeni samo, če ne znamo prisluhniti svetu, predvsem pa ne lastnemu srcu. Samo resnične stvari zanihajo dušo. In ko te ob pogledu nad veličastnimi spomeniki izgubljene kulture, ki sicer pripadajo določenemu obdobju in so povezani z njim, spreleti srh prepoznanja, veš, da si skupaj z njimi dvignjen nad čas in zreš večnosti v obraz. Piramide - skrivnostna svetišča Stopilo sem v veliko piramido, od vrha do tal ovito v mogočno tišino. V okolici Karia, največjega bližnjevzhodnega mesta, ki šteje 17 milijonov ljudi, je 107 piramid. Najstarejše so stopničaste piramide iz Sakkare, kjer naj bi bil pokopan tudi faraon Džoser(lll. dinastija, od 2700 do 2620 pr. n. št.). To so prve " kamnite konsturkcije tistega časa, v njih pa so našli le nekaj steklenic vina in parfuma, ki so ga uporabljali kot najčistejšo esenco. Mogoče je predstavljala prva stopničasta piramida dobesedno stopnišče v nebo. Naslednji kralji so razvili piramide gladnkih oblik, pravo veličino pa so dosegli graditelji v času Keopsa, Kefrena in Mikerinosa (IV. dinastija). Gradnja piramid je doživela razcvet in vrh v času starega kraljestva (približno 2700 do 2200 pr. n. št.), Veliko piramido pa so verjetno dokončali okoli leta 2500 pr. n. št. Postavil jo je faraon Khufu, ki so ga kasneje Grki poimenovali Keops. Piramida, kot jo lahko vidimo danes, ni takšna, kakršno so poznali v davnini. Tedaj je bila pokrita s finim, belim, gladko spoliranim apnencem, ki je ustrezal svojemu staremu egipčanskemu imenu »svetloba oz. ogenj v središču«. Na rumenem pesku je piramida tako močno zrcalila sončno svetlobo, da je delovala kot ogromno ogledalo. Zato so ob močnem soncu njeno svetlobo videli že od daleč. Te bele stene, popisane s hieroglif, so bile vidne še ob koncu 12. stoletja. Dolgo pobočje, ki vodi k planoti v Gizi blizu Kaira, meje prestavilo skoraj za 5000 let nazaj. Od daleč so piramide videti kot tri ostrorobe gore, čisto od blizu pa ti ob njihovi velikosti zastane dih. Ogromne so. Pol sveta je kamen, druga polovica nebo. Stavbeniki, ki so gradili Veliko piramido, so bili prav gotovo odlično podkovani v svoji stroki, saj kažejo razmerja in mere piramide presenetljivo natančnost. Štiri stranice piramide so naravnane do desetinke stopinje natančno v smereh glavnih strani neba. Sfinga, ki gleda proti vzhodu, je utelešenje faraona Kefrena in leži v enem od nekdanjih apnenčevih kamnolomov. Imeli smo srečo, kajti Keopsova piramida je zaenkrat še odprta za ogled, vendar si jo lahko na dan ogleda le omejeno število ljudi. Velika piramida se razlikuje od drugih tudi po tem, da ima hodnike in dvorane visoko v notranjosti. Vhod vodi v ozek hodnik, ki se strmo dviga do kraljeve dvorane, v kateri je sarkofagu podobna skrinja. Prav klavstrofobičen občutek me je navdajal pri vzpenjanju po zelo ozkem in nizkem hodniku, po katerem smo morali hoditi sključeno. Bala sem se, da se ne bomo zagozdili in obstali. Vzpenjali smo se in vzpenjali, saj je kraljeva soba približno na polovici Velike piramide, ta pa je v višino prvotno merila 147 metrov. Pred menoj je hodil starejši in močnejši možak, ki je, vsaj tako je izgledalo, imel še težave z zdravjem. Hodil je počasi, sopihal in se potil. Spraševala sem se, če bo sploh zmogel, se bala za njegovo in zdravje vseh nas, kajti če bi omagal in padel, bi lahko popadali tudi vsi, ki smo hodili za njim, kot domine. Končno nam je uspelo. Kraljeva soba je nabita z nekim posebnim ozračjem. Razen sarkofaga, ki je narejen iz granita, v njej ni nič otipljivega. Pa vendar je zrak gost, da bi ga lahko rezal. Bloki, ki gradijo stene, so postavljeni tako natačno, da bi še šivanko komaj spravil v reže med njimi. Prostor je izredno akustičen. Tu naj bi bil svoj čas pokopan kralj Keops, čeprav njegovega trupla niso nikoli našli. Še danes nihče ne ve zagotovo, kakšen je bil namen Velike piramide. Če ni bila Keopsov grob, kaj je potem bila? Splošno znano ezoterično dejstvo je, da določene geometrijske oblike proizvajajo posebne tipe energij. Piramide pa veljajo za najslavnejšo tovrstno stvaritev. Ob piramidah ali v njih se velika večina ljudi dobro počuti. V piramidah poteka izredno zgoščanje bioenergije, ki spodbuja nastanek višjih stanj zavesti. Zaprla sem oči in skoraj občutila, kako v tem starem templju počiva izgubljeni spomin na prejšnje človeške rodove. Piramide obstajojo tisoč let. Človeštvu oznanjajo največjo resnico, ki je vgrajena v nj ih. Ljudje z očmi in ušesi, ki so odprta za tisto, kar se skriva za vsakdanjo pojavnostjo, lahko prepoznajo te elemente resnice, čeprav morda niso sposobni doumeti vseh njenih astroloških in matematičnih zakonov. Za večino pa bo piramida ostala uganka, kot sfinga, vse dokler ne bodo sposobni razrešiti uganko o samem sebi. Nek stari egipčanski svečenik je namreč enkrat dejal: »Najdi skriti vhod vase, ki te bo pripeljal v skrito karmo tvoje duše, kjer boš našel prave zaklade. Skrivnost Velike piramide je skrivnost tvojega lastnega Bistva. Skrivnosti skritih soban in starih listin so v tvojem bitju. Tisto, kar piramida uči je, naj se človek ozre vase, najde pot k neznanemu bitju samega sebe in odkrije svojo dušo, tako kot se mora spustiti v neznane globine tega templja, če želi spoznati najgloblje skrivnosti«. KONEC Mio Juiina , J c. SOS , .».t V*-' S-1 •— J 1 U- Mg, Veličastna Sfinga še vedno varuje svoje skrivnosti. I. SUŠCA 2001 7.n~F.-r n.u.n VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Ime in priimek dramatika, pesnika, prevajalca vpišite v kuponček in ga do 9.marca pošljite na naše uredništvo. Tisti, ki boste zapisali pravilni odgovor in imeli še srečo pri žrebu, boste prejeli knjižno nagrado. Naša »uganka« seje rodila v Preboldu leta 1940. Nekatere njegove pesniške zbirke so: Hvalnica življenja. Minevanje, Slehernik, Črna skrinjica. Okruški sveta itd. (nekatere pesmi so tudi malček erotično obarvane). Izdal je tudi nekaj otroške poezije: Dimnikarje čm grof. Mavrica Mavra idr. V pomoč pri reševanju vam objavljamo del ^ pesmi Pesnik v študentskem naselju, ki je bila objavljena v pesniški zbirki Okruški sveta. To je mesto mladeničev in deklet, to je odhodna postaja. Tu so vsi stari nekaj nad dvajset let, tukaj mladost večno traja. Avtor: Moje ime: Naslov: KULTURNI KOLEDAR 17.2.1911 se je v Češnjici pri Kropi rodil pesnik in pisatelj Joža Vovk, kije umrl 17.2.1957. Njegova dela so: Izgnanci, Naš Buček, Zaplankarji. 19.2.1905 seje v Lipnici rodil igralec, pesnik in dramatik Danilo Gorinšek. Njegova dela so: Maj, Pisani svet. 20.2.1888 seje v Sežani rodil pisatelj Jože Pahor. Njegova dela so: Medvladje, Pot desetega brata. Pripravil Igor Goite POPOLN KORAK? "Je pomembnejši popoln korak ali trend, ki ga narekuje v umetnosti?" Občina Trbovlje seje odločila, da svojim občanom za kulturni praznik v mesecu kulture podari plesno predstavo mednarodne plesne skupine EN-KNAP in Iztoka Kovača Popoln korak?, ki je bila v petek v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Obiskovalci v napol polni dvorani so si lahko ogledali predstavo, kije svojo premiero doživela 1. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, mednarodna predstavitev pa bo 2. marca, ko bo otvoritvena predstava festivala TANZ Bremen 2001. "Dandanes, ko izraz ambivalence ples in igro združuje in povezuje, oziroma zabrisuje, se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri se koreograf in plesalec sploh še sprašujeta o popolnosti koraka." Koncept in koreografija za to predstavo je delo Iztoka Kovača. Izvirna glasba je stvaritev Uroša Rojka, ustvarjalci in plesalci pa so Maja Delak, Rebecca Murgi, Rosalia Ortega Fernandez, Aleš Hadalin, Iztok Kovač, Mike Winter. V "osebnem dokumentu" za predstavo j e zapisano, daje plesna skupina EN-KNAP v sedmih letih svojega delovanja izoblikovala svoj Uganko sestavil Igor Goste prepoznaven umetniški profil in status ene redkih samostojnih plesnih skupin iz nekdanje vzhodne Evrope, ki uspešno premešča nove oblike mentalnih in ekonomskim meja, ki so nadomestile nekdanji pojem železne zavese in se uspešno bori za svoje mesto v kontekstu trdih pravil mednarodnega trga sodobnega plesnega trga. Predstava je bila, glede na svojo posebno enkratnost, za trboveljsko publiko vsekakor specifično doživetje, kije v obiskovalcih pustilo mešane občutke. Prav tako pa tudi pri nastopajočih, vsaj po pozdravu Iztoka Kovača na začetku predstave sodeč: "Sladko malo zadovoljstvo." Marta Hruiovar ŽIVAHNI DNEVI NA OŠ HRASTNIK GŠ Hrastnik je organizirala v sredo, 14.februarja že četrti koncert glasbenega abonmaja. Tokrat sta nastopala Matej Rihter, trobenta in Tina Gašperšič, klavir. Program je zajemal skladbe Honeggerja, Lipovška, Hindemitha, Goloba,... nad katerim so bili posebno navdušeni gojenci GŠ teh inštrumentov. Omeniti velja še klavirski koncert Tjaše Šketako, ki obiskuje II.letnik srednje GŠ v Celju in Marka Gorenca iz Radeč, ki sta nastopila v GŠ Hrastnik v ponedeljek, 19.II. kot priprava na mednarodno tekmovanje v Zagrebu. Posrečena je bila tudi izvedba pustnega koncerta v dvorani GŠ, ko je klavirski oddelek nastopal v maskah, kakšršno je zahtevala predvajana skladba. Dopoldne, v sredo 21.11. so igrali za hrastniške drugošolce, popoldne pa za starše. Fanči Moljk V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA PREDSTAVILI ŠKOTSKO Damjan Končnik iz Velenja je v četrtek, 22.11. v hrastniški knjižnici predstavil pot po škotskem višavju in otokih, ki sta jo prekolesarila s kolegom. Na štiritedenski poti sta pustila za seboj dobrih 1600 kilometrov in deset ur dežja. Svojo avanturo je Damjan Končnik prikazal številnim obiskovalcem na čudovitih diapozitivih, ki so ujeli koščke škotske zgodovine, pomembne arheološke najdbe, njihove dosežke in posnetke ljudi ter pokrajine. Vlado Garantini DNEVI PENZIONISTKE PEPCE (iz pisem bralcev) Zjutraj zalijem niže, spijem kofe z mlekarn ne bi smela žolč stopm po mlek kruh za več nimam je penzija mala popone se vlečem na britof pogliham Janezu pešk zrihtam pušic je fejst ko plastične niže dolgo zdržijo. Kako besedo zinem s sosedo. Zvečer me noge bolijo so s spancem težave v morastih sajnah use najine plače oblezem se matram še sreča da radio špila televizije skor ne gledam oči me zadnje cajte nekam bolijo. Otroke tku vidm usake kvatre. Ne zamirte sem stara čez osemdest pišem s težavo napol brlava pa sej tku ne bole objavi. 1. SUŠCA 2001 ^ilTav iluln. "KDOR SE IMA RAD, Sl KAJ PODARI..." ...in kdor ima sebe rad, ima rad tudi druge. To umetnost obvladajo Ivana, Rosana in Josipina, zato so v četrtek v trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja podarile obiskovalcem literarni večer, ki pa ni bil samo to. Bilje dosti več, bilje druženje s tremi gospemi, ne rosno pesmi. Prva je izšla leta 1997. Joža Ocepek se je rodila na Vačah, končala je študij bibliotekarstva in je vodja litijske knjižnice. Brez dvoma je to zelo grob in suhoparen opis. Kdor je imel možnost preživeti z Jožo Ocepek vsaj toliko časa, kolikor je trajal mladimi po letih, pač pa mladimi po razmišljanju, čustvovanju in radostnem doživljanju sedanjosti, vsemu preživetemu navkljub...ali pa prav zato. Glavni namen večera je bila predstavitev pesniške zbirke Jabolčne in sončne pesmi za vsak dan pesnice Jože Ocepek iz Litije. To je njena druga zbirka literarni večer v Trbovljah, ki gaje spretno oblikovala Ivana Laharnar, je iz tega druženja odšel bogat, poln in srečen. To so darovi, ki jih v obilni meri izžareva s svojo prisotnostjo, pripovedovanjem, navihanim nasmehom in iskricami v očeh josipina. Njene pesmi so vsakogaršnje pesmi. Pripovedujejo o ljubezni. V njih je v nekaj vrsticah moč začutiti vso silovitost in toplino tega čustva. V njih je napisana celotna zgodba, pa naj bo to o kostanjih spomladi, o železnih ramah ali pa o rajskem vrtu brez jablan, vse prinašajo sonce tistemu, kijih prebira. In prebirati jih je prijetno vedno znova in znova, še lepše pa je, če to počne njena neprecenljivo bogastvo, ki ob razsodnosti premore največje življenjske vrednote. To pa je zagotovo odlika, s katero sc lahko ponaša pesnica Joža Ocepek, ob tem pa se zaveda in poudarja, da se je ljubezen potrebno ves čas učiti in pomembneje, dajo človek ima, daje in prejema. Jože Volarič tudi pravi, prijateljica Rosana Maček. Za prvo pesniško zbirko je spremno besedo napisal Tone Pavček, za drugo, ki je izšla v samozaložbi, pa Jože Volarič in Janez Švajncer. Vsi so si edini o lepoti njene poezije, kar je bilo avtorici v pomoč, daje izdajo knjige v samozaložbi tudi dokončno izpeljala. Jože Volarič je v svoji spremni besedi zapisal, daje ljubezen bistvo človeštva, da je tisto daje rdeče jabolko pojem ljubezni in greha. Pesnica ugotavlja, da sicer ne ve točno, od kdaj se ga tako zaveda, je pa zagotovo vsako jutro eno rdeče jabolko v njenem želodcu, spremljajo pa jo rdeča jabolka že od otroštva in lahko pomenijo marsikaj...vsekakor v njenem raju ne bojablan... In prav zares - le zakaj ne bi bila Josipina, če si to želi?! Marta Hrušovar Malošolarka Anja igra klavir Pred kratkim se je z nagrado iz EPTI-ncga 2. mednarodnega otroškega pianističnega festivala v Osijeku, ki je potekalo od 19. do 27. januarja, vrnila šestletna Anja Gršak iz Trbovelj. Anjo Gršok z igranjem klavirja popestri tudi druženje v vrtcu. Čeprav je vpisana šele v 1. letnik GŠ Trbovlje, kjer jo klavir uči Karla Kadrijevič, je v Osijeku nastopala tako uspešno, daje bila izbrana za najbolj talentiranega otroka festivala, za nagrado pa je dobila igranje na zaključnem koncertu v Zagrebu kot tudi štirinajstdnevno šolanje v pianistični šoli v Dubrovniku, ki bo potekalo letos poleti. Doslej so k izvedbi stroškov pripomogli sponzorji: TIKA d.o.o. Trbovlje, Mini klub d.o.o. Ljubljana in OBER d.o.o. Ljubljana, in brez sponzorjev tudi stroškov bivanja in potovanja v Dubrovnik ne bo mogoče izvesti. Tako Anjini starši kot tudi na GŠ Trbovlje upajo, da bodo s pomočjo sponzorjev le uspeli zagotoviti Anjino udeležbo na dubrovniški poletni pianistični šoli. Saj ima Anja izjemno veselje za igranje klavirja in tudi dobro ji gre od rok. V vrteški enoti Barbara v Trbovljah, kjer Anja obiskuje malo šolo, marsikdaj druženje popestri z igranjem na klavir. Kot je povedala vzgojiteljica Irena Vidmar, to zelo pozitivno vpliva na njene sošolce in sošolke, ki povečini poslušajo popularno glasbo, saj se je mnogim klasična glasba zdaj celo priljubila. Toda kot je povedala Anja, je z nagrado zelo zadovoljna in klavir rada vadi, ampak rada se igra tudi z Barbikami. Z udeležbo na poletni pianistični šoli v Dubrovniku bi vsekakor dobila dovolj podlage za nadaljnji pianistični razvoj, čeprav bo z igranjem klavirja kljub temu vztrajala. Besedilo In slika: RR. PRAV p. Jr.clJ p PrtfottLvlJafnO Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje "ZA OBOJESTRANSKO ZADOVOUSTVO" Frizerski poklic opravlja že sedmo leto in je že od vsega začetka dejavna v družinskem salonu. Kot sama pravi, je s tem poslom začel že ded, za njim njena starša, tradicijo salona Kraukopf pa bo torej nadaljevala kar Tina sama. "Za ta poklic sem se odločila, ker me je že od malih nog veselil in mi ni žal, ker gre za ustvarjalen in zanimiv poklic. Najbolj mi je pri njem všeč preobrazba oblike, da polepšaš stranko, da je zadovoljstvo obojestransko, pa oblikovanje, kreiranje, striženje in barvanje," pravi Tina, ki ji tečaji in seminarji niso tuji, saj se jih udeležuje redno. Tudi v Londonu je že bila, pa v Italijo se odpravi vsako leto. Njihove stranke bodo najhitreje na vrsti, če se naročijo po telefonu (56-64-236), njihov salon pa je odprt ob ponedeljkih, torkih in sredah od 7. do 14.ure in ob četrtkih, petkih ter sobotah od 7. do 14.ure. Sonja Zupan, Frizerski salon Zupan, Zagorje "ZDAJ JE DELO BOU PRIJETNO KOT VČASIH" Ni vse v mladosti, tudi izkušnje so eden pomembnejših faktorjev v frizerskem poklicu. To še posebej velja za Sonjo Zupan, ki frizerski poklic opravlja že vse od leta 1965. "Učila sem se v Kisovcu pri Kngelbertu Mediji, nakar sem prišla k Zupanovim, kjer so imeli takrat samo moško frizerstvo, kasneje pa so odprli tudi ženski salon," svoje začetke v frizerstvu opisuje Sonja, ki jo ta vrsta dela neizmerno veseli. "Zdaj je delo bolj prijetno kot je bilo včasih, saj obstaja več vrst striženja, frizur, barv, prej pa je bilo vse skupaj kar malce preveč enolično," zanimivo razmišlja frizerka Sonja, ki se udeležuje tudi seminarjev v Cankarjevem domu in v Hrastniku. Sama pravi, da pri njih ni potrebno naročanje po telefonu, saj pravi, da delo pri njih poteka zelo hitro, ker ga poleg Sonje opravljajo še mož Bojan in sin Dalibor. Njihov salon lahko obiščete vsak dan razen ponedeljka od 7.30 do 12. in od 14. do 18.ure, ob sobotah pa imajo odprto od 7. do 12.ure. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka, Zagorje "VEDNO SE NEKAJ SPREMINJA" "Poklic frizerke me je veselil odkar pomnim," svoje pripovedovanje pričenja Petra in nadaljuje, "saj sem že kot mlada-punčka frizirala svoje punčke -igrače." Frizerka je že štiri leta, pred zaposlitvijo v Frizerskem salonu Rajka pa je pripravništvo opravila v Ljubljani. "Sem tisti tip človeka, ki ne more delati enega in istega. Zato mi je ta poklic v veselje, saj se vedno kaj spreminja. In v tem poklicu se spreminjajo raznorazni stili, barve, posledično se zaradi frizur menja moda in frizure zaradi mode," še pravi Petra, ki obiskuje tudi raznorazne tečaje pri Stevotu ali v Narta Studiu v Ljubljani. Njene veščine boste preizkusili, če jo boste obiskali v Frizerskem salonu Rajka v Zagorju, ki je odprt od ponedeljka do srede od 12. do 19.ure, v četrtek in petek od 7. do 14.ure ter v soboto od 7. do 12.ure. Besedilo in slike: Peter Molnikar GLASOVNICA ZA naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) FOTOKOPIJ NE UPOŠTEVAMO! Naj Mztfka, Naj Trenutni vrstni red: 1.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 174 2. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 77 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 72 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 69 5. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 68 6. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 53 7. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 50 8. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 44 9.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 40 lO.Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 35 1 l.Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 28 12.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 26 13. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 23 14. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 22 15. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 22 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 21 17. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagorje - 20 Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 20 Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 20 20.Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 18 21.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 17 V tokratnem krogu smo izžrebali dva nagrajenca in sicer nagrado prejmeta Erik Pavdič, Cesta na zlato polje 19, Kisovec (lx moško striženje Frizerskega salona Krauskopf Zagorje) ter Mili Pavlin, Savska 15, Zagorje (lx fen frizura Frizerskega salona Zupan Zagorje). AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 ŠIVILJA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 E L E K T R O S E R V I S & T R G O V I N A ELEKTROTOM Tomaž Draksler s.p.. Nasel je na Salitu 7, 1412 Kisovec TRGOVINA: -električnega ročnega orodja -pribora za električno orodje IZPOSOJA: -električnega ročnega orodja GSM: 041/507-321, TELEFON.: 03/56-71-321,_ ELEKTROSF.RV1S VSEH VRST: -električnega ročnega orodja -malih gospodinjskih aparatov -generatorjev -Bele tehnike ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.:03/56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.:03/56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/5621-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/5629-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna In sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! in C OZ. popust ~.a vse pnevmatike /0 P™ plačilu z gotovino!!! III PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK -lOVo POPUSTIH Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji. OBIŠČITE NAS AU PA NAS POKLIČITE! "Pa srečno volnjo" DELAVNIK hm.-Pet.: Sobota: 8.m-l2.m MARTIN VESEL SERVIS PRODAJA Češnjice 16b 1251 Moravče, Slovenija Tel. & fax: 01/72 31 032 AKCIJA 4x4 s klimo POPUST o->/ TAKI ANGELO - X BAR Brnica 4, Hrastnik TAXI: GSM: 041/522 335 041/878-326 Vas vabi vsak petek in soboto na zabavo ob hause glasbi vse do 01 h. Ob sobotah brezplačen prevoz v X-bar in domov. Pon. - čet.: 6.h - 23h pet. -sob.: 6." - OI1' nedelja 14.h- 231’ V TRBOVLJE, ^Valvasorjev trg 3, 1270 Litija? tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584, 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VMS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! I. SUŠCA 2001 p. ^ Mm OKREPČEVALNICA AŠIČ Pravzaprav segajo začetki Ašičeve gostilne v leto 1861, vendar ne na tem mestu, kjer stoji danes, temveč na Lokah. Tam je imel Tonetov oče gostilno in trgovino že pred vojno, pa še po nacionalizaciji, ko so mu obrt vzeli, jo je opravljal kot uslužbenec krajevnega odbora. V > 5 Zagorju pa de-I u j e lokal od Silvestra leta 1967. Najprej je Tone A š i č začel z bifejem. Gospodar Tone Ašič po pre- ti e 1 a V i prostora je postala gostilna. Že od nekdaj velja, da je pri Ašič doma dobro vino. Že več kot trideset let točijo vina z Goriških Brd, včasih rebulo, danes pa je ni več: imajo še štajerska vina s Kapelskih gričev. Knopi v glini in lesu oblikovani laški rizling, chardonay in radenčan. Čisti sorti bosta na voljo po prvem marcu, saj seje zaradi obilice sladkorja v letošnji letini zoritev vina zavlekla za mesec do dva. Zb' - o sto-ih in . Z dolenjskega imajo že 25 let kostanjeviški cviček, včasih pa so imeli tudi bizeljsko belo in rdeče. K dobremu vinu vedno sodi tudi hrana. Vedno imajo postrvi, sardele in lignje, zimski čas je seveda čas kolin in pet vrst jih Tone sam pripravlja in slovijo daleč naokoli. Po naročilu nudijo vseh vrst zrezkov, od prikuh le pečen krompirček in solato. Poleti nudijo jedi na žaru: ražnjiče, pleskavice, čevapčiče, vsak petek pečejo jagenčka svoje reje. V značilni sobi, s starimi knapovskimi rekviziti opremljeni, ima štirideset sedežev, zunaj, na pokriti terasi, pa čez petdeset. ... novejših lomp Sieno z značilnimi rudniškim, pripomočk, Mozoik rudniškaega škrc,,a je naredil akademsk, slikar Franc Kopitar Naj gostilna /as; 2000. & Glasoval se Kot smo že v prejšnji številki zapisali, bomo na lestvico odslej uvrščali le predloge, ki bodo dobili deset ali več glasov. Novih predlogov ne sprejemamo več! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 249 2. Point 21, Hrastnik - 149 3. Gostišče Kum,. Zagorje - 142 4. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 133 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 85 6. Gostilna Ašič, Zagorje - 39 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 28 8. Naš hram, Kisovec - 27 9. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 16 10. Gostilna Senica, Hrastnik - 15 Gostišče Jež, Radeče - 15 12.Restavracija L, Trbovlje - 12 Gostišče Brin, Trbovlje - 12 14.Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - I I RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, d.o.o.. Grajska 2, Zagorje ob Savi objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin ki bo v ponedeljek, dne 19. 03. 2001 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2. 1. Predmet javne dražbe so naslednje nepremičnine: a) pare. št. 198/3-neplodno 1477m2 b) pare.št. 198/2-neplodno 1603m2 e) pare.št. 198/5-neplodno673m2 pare. št. 80/5- neplodno 767 m2 d) pare.št,198/6-neplodnol551 m2 pare. št. 80/7-neplodno 10 m2 vse vpisane v vi. 567 k.o. Loke pri Zagorju. Nepremičnine se prodajajo ločeno po zgoraj navedenih točkah. V primeru, da posamezni ponudnik ponudi nakup skupaj večih zgoraj navedenih točk, ima pred ostalimi ponudniki prednost. V naravi gre za komunalno opremljena zemljišča, ki se nahajajo v Obrtno-industrijski coni Kisovec. 2. Izklicna cena za nepremičnine iz prve točke znaša tolarsko protivrednost 80 DEM/m2, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan sklenitve pogodbe. Izklicna cena za nepremičnine iz točke a) tako znaša tolarsko protivrednost 118.160 DEM, za nepremičnine iz točke b) 128.240 DEM, za nepremičnine iz točke c) 115.200 DEM in za nepremičnine iz točke d) 124.880 DEM. 4. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. 5. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri Agenciji za plačilni promet Trbovlje s pripisom »varščina za javno dražbo«. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15. dneh po končani dražbi. 6. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30. dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnali v roku 30. dni od dneva sklenitve pogodbe v denarju ali po samostojni odločitvi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o. v obliki ponujene enakovredne nadomestne nepremičnine. Ce uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 7. Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno. 8. Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 03 56 64100. T*- ■ m / .A LETNA KONFERENCA UMIH GASILCEV V soboto, 17. februarja letos se je zbralo 37 aktivnih gasilcev članov Gasilskega društva Litija, da pregledajo in ocenijo lani opravljeno delo ter si začrtajo smernice za delo v letošnjem letu. Konference seje udeležilo tudi nekaj osnovnošolcev - mladih gasilcev. V preteklem letuje bila dokončno urejena (gradnja se je pričela pred štirimi leti) velika sejna soba nad gasilskim domom, posodobili pa so tudi orodišče, tako da je vsem litijskim gasilcem v ponos, je v svojem poročilu poudaril predsednik Zvone Ulanec. Poveljnik društva pa je dodal, da so v lanskem letu imeli 11 intervencij na cesti, 9 požarov, 8-krat so črpali vodo kleti, gasili so 3 gospodarska poslopja, 3-krat so vlamljali v stanovanje, reševali 3 utopljence, 2-krat so gorele barake, 1 -krat osebni avto, 9-krat odpadki v kontejnerjih itd. V sušnem obdobju lanskega leta so razvozili 455 m3 vode, za kar gre posebna zahvala šoferjema Valentinu Špes in Viktorju Nemeček. Kljub dobri opremljenost litijskim gasilcem še vedno primanjkuje vlečna prikolica za prevoz orodja in zaščitnih sredstev ob razlitju nevarnih snovi, potopna črpalka in oprema po spisku uprave za zaščito in reševanje RS. V plan za letošnje leto so litijski gasilci zapisali poleg rednega dela in intervencij naj bi opravili vsaj tri gasilske vaje, delali na zvezah, spoznavali gasilsko orodje in delali z mladimi na vseh področjih itd. Mi. SREČANJE STAREJŠIH PLANINSKIH DELAVCEV NA ŠMOHORJU Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev, ki povezuje 13 planinskih društev od Brežice do Litije, Radeč in Laškega in ima sedaj svoj sedež v Litiji, je povabil v soboto, 10.februarja v opoldanskih urah v planinski dom MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MISMAS Le kako bi pogledala Julija Primic, če bi videla, kaj je spet zagodel tiskarski škrat v prejšnji številki Zasavca. Piše: Risba Primičeve Julije, pod njo pa je narisan dinozaver v šoli... Tokrat predstavljamo zimsko sliko Saše iz Kisovca. Učiteljica Mija piše, da so si zimo pričarali z risanjem. Liste so prebarvali s črnilom in s tintobrisi risali ledene rože na okna. Domiselno, priznajmo. Prvošolčki z Dola pa so poslali še eno naslovnico svoje knjige, ki je tudi lepa. Hvala tudi knjižničarki Romani z Izlak, ki je poslala prijetne sestavke svojih mladih knjižničarjev. Oglasite se še kaj in drugi tudi, seveda. KAKO SEM POSTAL KNJIŽNIČAR Nekega dne nas je učiteljica obvestila, da imamo uro v knjižnici. Novica nas je zelo razveselila, saj smo vedeli, da tam ni spraševanja in domačih nalog. V knjižnici smo se posedli po debelih blazinah in se udobno namestili ter veselo klepetali. "Uh, kako glasne knjige", je opozorila knjižničarka. Debelo smo jo pogledali in utihnili. Zastavila nam je nekaj ugank za knjižne molje in pričeli smo z delom. Že smo brskali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika in iskali razlago za besedo detektiv, po policah iskali knjige, ki opisujejo delo detektivov in zapisovali naslove knjig z detek-tivnskimi zgodbami. Nato nam je knjižničarka predstavila knjigo Norčije v gledališču, kjer sta glavna junaka mojstra detektiva Naočnik in Očalnik. Zmotil nas je zvonec, a nihče ni vstal, da bi se zapodil po hodniku. Knjižničarka nas je pohvalila, da smo bili zelo pridni in nas povabila, da se lahko priključimo knjižničarjem pri njihovem krožku. Verjamete ali ne, vsi smo hoteli postati knjižničarji. Sam sem knjižničar že drugo leto in knjige so moje velike prijateljice. V knjižnici sem našel tudi nove MIŠ MAS MIS MAŠ MIŠ MAS prijateljice in prijatelje, s katerimi radi obiskujemo krožek. Luka Kroplviek, knjižničarski krožek OŠ Izlake KNJIŽICA Knjižnica. Veliko ljudi ob besedi knjižnica najprej pomisli na branje, resno delo, trud... Knjižničarji pa vemo, da je v knjižnici zelo zabavno. Knjižničarji delo delimo na uradno deli in tiste bolj neuradne zadeve. Resnega dela je največ takrat, ko učenci z leve in desne napolnijo knjižnico, vračajo knjige in si želijo novih knjig, pomagamo pri iskanju posameznih člankov, ki jih bodo učenci naslednji dan potrebovali za pisanje referatov in plakatov pri posameznih predmetih. Po končani izposoji urejamo knjige po policah, ovijamo knjige, popravljamo in rešujemo stare knjige, s katerimi nekateri učenci grdo ravnajo. Vedno pa nam ostane tudi nekaj časa za tiste bolj neuradne zadeve. Pisanje različnih prispevkov, izdelovanje plakatov in regljanje. Regljamo kot žabe, da se nas sliši do drugega nadstropja in še malo dlje. In o čem , regljamo? O prebranih knjigah, glasbi, kontrolnih nalogah, domačih nalogah, ljubezni, modi, vragolijah... Velikokrat se v knjižnici igramo tudi razne igre, si vrtimo glasbo, pobrskamo po računalniku ali vadimo za razne nastope. An|o Steklasa, knjižničarski krožek OŠ Izlake BILO ME JE STRAH Zadnjič je bila pot do doma dolga in tuja. Razbijalo mi je v glavi, ko smo se vračali s super zabave pri Špeli. Končno sem prispela domov. Vsi so že spali. Povsod po hiši je bila tema. Popolna tema. Nenadoma nekje čisto blizu mene nekaj zaškripa. Stisnem se v kot in od strahu izbuljim oči do roba očesnih jamic. Vendar ne vidim ničesar. Srh me spreletava od strahu. Kot se mi je zdel še bolj črn in grozen. Na svoji koži začutim rahlo sapico, ki prihaja iz kuhinje. Povzdignem svoje obrvi in s tihimi, mirnimi koraki pristopim na rob kuhinje ter se naslonim na vrata. Suho grlo me popelje do hladilnika. Svetloba hladilnika obsije kuhinjo. Vidim le mleko in podzavestno ga nalijem v kozarec. Grem po hodniku, pred seboj pa vidim v ogledalu svoj odsev in temno senco. Najprej stojim v šoku pred ogledalom. Nato pa z vso hitrostjo stečem v spalnico in se utrujeno vržem na mamino posteljo. Prebudim mamo in ji povem, daje nekaj ali nekdo v kuhinji. Mama je seveda takoj odšla pogledat. V spalnico slišim mamine glasove vendar so nerazločni. "Pridi in seji opraviči, ker si jo preplašil!", reče mama »iTTvnn I. SUŠCA 2001 na Šmohorju nad Laškim (784 m), starejše nosilce razvoja planinstva na področju Zasavja. Zbralo se je okoli 80 starejših planinskih delavcev, od katerih je večina še vedno aktivna v svojih društvih. Srečanje je vodil predsednik tega odbora Borut Vukovič. V svojem nagovoru je orisal na kratko razvojno pot meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev, njegovo dejavnost in uspešnost povezovanja društev in še posebej podčrtal vlogo teh društev v okviru slovenske planinske organizacije. Njegovemu govoru so sledili še razpravljala iz vrst posameznih društev. Fanika VViegele, predsednica PD Laško, je kot gostiteljica še posebej izrekla dobrodošlico vsem navzočim in opisala delo njenega društva ter dosežene uspehe. Govornikom se je priključil tudi Drago Kozole iz PD Dol pri Hrastniku, ki je govoril o konkretnih zadevah, ki tiščijo slovensko in zasavsko planinstvo v sedanjem času. Tu gre predvsem za hudo napako, ko so zakonodajalci planinsko organizacijo s svojimi planinskimi postojankami izenačili z gostinstvom. Med govorniki sta bila tudi Slavko Potrata iz PD Trbovlje in Marjan Pergar iz PD Hrastnik. tu GODBENI DOM OBNAVLJAJO Delavska godba Trbovlje ima svoje društvene in vadbene prostore v svojem godbenem domu na Trgu svobode torej nasproti tržnice. Več let je že minilo , odkar so na domu opravili razna večja vzdrževalna dela. Že lansko leto pa so začeli z obnovo fasad in sanacijo kletnih prostorov. Letos pa so se lotili zamenjave oken. Ta dela so v teku in upajo, da bo zamenjava le teh končana v dogovorjenem roku. Nekoliko kasneje bodo prebarvali še fasado. Sicer pa bi bila potrebna generalna obnova zgradbe in opreme oziroma inventarja, pa denarja primanjkuje kot vedno. Letos bodo opravili toliko del, kolikor bodo zmogli. tL MIŠ MAŠ MfS MAŠ MIS MAS MIŠ MAS MIS MAS MIS MAŠ RISBA Sala Klanilšm 2.l OŠ Toneta Okrogarja, podruinlto Kisovec med vrati spalnice. V rokah je držala našega mačka. Bilo me je sram. Jasmino Drobei, kn|llniiarski krožek OŠ Izlake ZIMA, SNEŽAK IN JELEN Zima je prima, če nam veselo kima in se ledeno na rokavice lima. Snežak je beli junak. Na hribu ponosno stoji in se v dolino otrokom smeji. Jelenček zelo rad obišče snežakov korenček. Otroke pa razveseli, s svojimi sanmi. 3.a.razred OŠ Ivana Kavžlia Izlake TO SMO Ml Smo učenci S.b.razreda. V razredu nas je 23, 13 deklet in 10 fantov. Med seboj se razumemo. Smo razgibana druščina, ki ima svoje domove posajene vse do Šentgotarda do Vrha pri Mlinšah. A se vendar vsak šolski dan zberemo v skupni učilnici, da si naberemo znanja, ki ga bomo nekoč ponesli po širni domovini. Predvsem pa smo hvaležni za odlično razredničarko Romano, ki skrbi za naše šolsko življenje in čim boljši uspeh. DOGAJA SE-V KNJIŽNICI TONETA SELIŠKARJA Najmlajši obiskovalci so prišli na mladinski oddelek poslušat pravljico z naslovom Mali škrat Plenicetat. Skupaj smo ugotovili, da nihče od nas nima več pleničk. Verjetno jih je odčaral Plenicetat. Kako? S čarobnimi besedami: "Zim zala bam, plenica vstran!" Pomagal pa mu je njegov pomočnik Fridolin. Malo starejši otroci so se zabavali ob pripovedovanju pravljic Predrzni tat in Ptičje strašilo. Pridite pogledat, kako lepo smo pobarvali risbice o fini sraki Sabini, hrčku Jožefu in ptičjem strašilu! Veselo je bilo tudi na kreativni delavnici, saj smo oblikovali pustne maske. Tudi sicer je bil naš mladinski oddelek pustno okrašen, z vseh strani so se nam in obiskovalcem smehljali barviti klovni. Po pustnih običajih je spraševala tudi uganka meseca. Kdo bo srečni nagrajenec uganke, pa boste izvedeli naslednjič. Lepo vai pozdravljata kn|linliarkl z mladinskega oddelka knjižnice, Vida In Simona. GLEDALIŠČE ZAŠKRATKA, KI JE KIHAL IN SMRKAL Igralna ustvarjalnica: IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, ki je v četrtek, 22. februarja ob 17. uri potekala v zagorski knjižnici, je imela še podnaslov: ŠKRATEK PREHLADEK. Otroci od 4 do 9 let so namreč spoznavali gledališko dejavnost, zato so jim učenci iz lutkovnega krožka na OŠ Toneta Okrogarja Zagorje, zaigrali lutkovno igrico: ŠKRATEK PREHLADEK avtorice Jane Miličinski, v kateri so nastopale: Alja Žibert, Taja Drolc, Neža Češek, Dijana Topalovič in Rebeka Križaj. Mentorici lutkovnega krožka Nevenka Kos in Pavla Grobin pa sta povedali, da sta omenjeno, petnajstminutno igrico izbrali kar glede na letni čas. Kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak, je s tovrstno igralno uro malce presenetila otroke, ki se pridno udeležujejo pravljičnih ur v zagorski knjižnici in so se tokrat poučili o gledališču. Pričelo pa se je kar z nakupom brezplačne vstopnice za gledališče, ki so jo dobili v zagorski knjižnici. Trideset nadebudnežev je zavzeto spremljalo lutkovno predstavo, da so potlej nekateri povedali, da tudi oni malce pokašljujejo kot Škratek Prehladek iz lutkovne igrice. Na plakat pa so zatem še narisali lutke iz igrice, saj so jim nastopajoče učenke iz lutkovnega krožka še pokazale, kako se učijo igranja v lutkovni predstavi. RISBA GREGOR ŠERGAN Gregor Šergon 77 jin Jr.Gjr.n f^jr.F: ŽALOSTNO-VESELI UPOKOJENCI POTROŠNJE Skoraj bo poteklo že dva meseca, ko smo se z vso ihto pripravljali na novoletna praznovanja, srečanja z dnevi polnimi veselja in zabave. Trgovci so se namučili do skrajnosti, saj ni bilo ne konca ne kraja z nakupi za najdaljšo noč v pred leti prav na prednovoletnem srečanju, da se bo trudil poimenovati POTROŠNJO od Radeč do Litije kot naj-naj podjetje. Sklepamo, da je razmišljal o Mercatorju. Mi, upokojenci Potrošnje, pa se bomo tudi v bodoče za novoletna Ml UPOKOJENCI POTROŠNJE letu. Malo drugače pa je bilo z upokojenimi prodajalci nekdanje Potrošnje v Zagorju. Nekdanje mislimo zato, ker vidimo svetleče napisne table poslovalnic "ERA" Velenje. Ne trdimo, da ERA ni v redu podjetje, pač pa nas spominja dana obljuba g.Šterna srečanja sešli pri našem bivšem kolegu Jožetu Ulem v Kumu, saj nas je z odlično postrežbo nadvse zadovoljil, pa tudi zato, da tradicija ostane. Naše zadovoljstvo se posebno odraža na fotografiji. Vsi prisotni UPOKOJENCI NA PLANINSKEM POHODU Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je organizirala in izpeljala 8.februarja skupinski planinski izlet. Tokrat se niso podali prav visoko, pač pa so izlet prilagodili času in vremenu. V jutranjih urah so se zbrali pri Zdravstvenem domu Trbovlje, skupaj odšli do Kleka, nato pa so svoje korake usmerili proti Planinski vasi, nadaljevali v smeri Knezdola, na zadnji točki tokratnega pohoda pa so se ustavili v gostišču Brin, kjer so se nekoliko okrepčali, tudi zapeli kot vedno, nato pa se v zgodnjih popoldanskih urah vrnili na domove. Izleta se je udeležilo 42 upokojencev članov te skupine. Tudi ta izlet je vodil Vinko Pfeifer. Kljub kislemu vremenu je bilo razpoloženje dobro, veselo in prijateljsko. TRIJE DOMAČI LITERATI1 SO SE PREDSTAVILI Odbor za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje je 15.februarja v večernih urah pripravil in izpeljal literarni večer v dvorani doma tega društva na Ulici 1.junija 16. Tokrat so predstavili polni dvorani domačih poslušalcev in ljubiteljev lepe besede tri domače literarne ustvarjalce iz upokojeniških vrst. Predstavljena je bila njihova življenska pot in njihova literarna žetev v vezani in nevezani besedi, torej v pesmi in prozi. Tako so bili predstavljeni Janez Zavolovšek, Vinko Pfeifer in Slavko Gulič. Navzočim so jih predstavili člani odbora Marja Kužnik, Joža Ložak, Miha Gosak in Tine Lenarčič. V programu je ves čas sodeloval Moški pevski zbor Zarja, ki je pod vodstvom Riharda Majcna zapel več pesmi in tako zelo popestril večer. Večer je potekal pod geslom "Prosil reva dni je stare..." TRBOVELJSKI UPOKOJENCI V GOSTEH PRI ZAGORSKIH Odbor za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje je 9.februarja ob 17.uri pripravil in izpeljal v družabnih prostorih doma Društva upokojencev Zagorje, literarni večer z naslovom "Cene Vipotnik pozabljeni sosed". Umrlega poeta, po rodu Zagorjana, so osvetlili Joža Ložak, ki je pripravila tudi scenarij za to predstavitev, Marja Kužnik, Miha Gosak, Vinko Pfeifer in Tine Lenarčič. V programu je sodeloval tudi Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga in basist solist Rihard Majcen s sodelovanjem harmonikarja Borisa Gunzeka. Sodelovanje pevcev in harmonikarja je večer zelo popestrilo in obogatilo. Polna dvoranica poslušalcev je bila z večerom zelo zadovoljna, kar smo lahko slišali iz ust poslušalcev ter bivšega in sedanjega predsednika DU Zagorje Lojzeta Zupana in Lojzeta Bizjaka. 11. FUNŠTZKC FUNŠTEKC FUNŠTEKC FUNŠTEKC FUNŠTEKC FUNŠTEKC FUNŠTERC FUNŠTEKC BALKANSKI ŠPIJON DOBRA KOPIJA ORIGINALA Četudi je kdo med številnim občinstvom- v gledališki dvorani DD Zagorje so morali zaradi velikega zanimanja ljubiteljev igre namestiti še nekaj dodatnih stolov- original (srbski film Balkanski vohun z izvrstnim glavnim igralcem Danilom Stojkovičem) že večkrat gledal na TV ekranih, ga (kopija) priredba nikakor ni razočarala, še manj dolgočasila. Odlična igralska zasedba zasebnega gledališča Špas teater Mengeš, z izvrstnim komedijantom Borisom Cavazzo, ki je, kafje značilno že za Partljičeve igre (seveda tudi za igre, kijih režira Branko Duric-Duro), občinstvo spravljal v smeh predvsem z številnimi psovkami. Nekaj teh je bila deležna tudi njegova žena, ki jo je v igri upodobila (ne tako prepričljivo, saj je v nekaterih dialogih komajda zadrževala smeh) Marijana Bricelj. Mogoče sem sam nekoliko pod vtisom originala, filma, ki se mi zdi eden najboljših komedij doslej, nekoliko prestrogo ocenil igro Ilijevega (B.Cavazza) brata Durota, ki gaje upodobil sicer odličen igralec Mustafa Nadarevič. Kakorkoli že, meni se je zdelo njegovo igranje manj prepričljivo in manj sproščeno, celo nekoliko v senci Cavazze. Nini Ivanič lahko pa že zaradi njene prikupnosti »oprostimo« kakšen spodrsljajček. In kaj reči o Janezu Hočcvarju-Riflctu. Pri njem se zdi, kot da sploh ne igra, da takšen enostavno je. In prav ta njegova naravnost loči dobrega, kar Riflcjc, od slabega igralca. Vsekakor je Nande Razboršek z Balkanskim špijonom zadel v polno. Igor Goste VEČER PESMI IN PLESOV Dne 16.februarja zvečer je potekal v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje večer pesmi in plesov. Pripravila sta ga v okviru programa februarskih prireditev Moški pevski zbor Zarja in folklorna skupina Svoboda Center. Zarjani so peli pod vodstvom dirigenta Riharda Majcna, plesalci - folkloristi pa plesali pod vodstvom Jožice Brečko. Ves večerje bil obarvan z ljudsko pesmijo in domačimi plesi. Poslušalci in gledalci so bili nad nastopom obeh ansamblov zelo navdušeni. IL SLOVO OD VAŠKE LIPE V petek, 3.2.2001 jc morala pasti naša stoletna lipa. Trajno plazenje tal na pobočju Žrebljevega hriba je trgalo tudi njene globoke korenine in pred dvema letoma poškodovalo ob njej tudi del ceste, ki je speljana skozi vas Studence. Njeno umranje v zadnjih 20-ih letih smo zaznavali vaščani ter se zavedali, da ji ne moremo pomagati. Stoletna lipa, častitljiva gospa, ni mogla kljubovati naravnim silam in posledicam rudarjenja, ki je dajalo in še daje kruh mnogim Hrastničanom. Lipe ni več ob naši vaški cesti, ki jo trenutno obnavljajo. Vsi jo pogrešamo, tudi mimoidoči sprehajalci. Zakaj, zakaj je morala pasti, vprašujejo. Odgovor je znan. Tudi življenje stoletne lipe se konča... Tudi ona je nemočna pred silami narave, ki jih pospešuje tudi človek. Pavla Zadobovšek “ha ?ri mm. o • I. SUŠCA 2001 £MA Z001 Kot veste, je 23.in 24. februarja potekal izbor slovenske pesmi za Evrosong, na katerem so nastopile razne skupine kot so N ude, Kingstone, Tinkara Kovač, Jan Plestenjak, Nuša Derenda, nastopila pa je tudi skupina PAN, katero so sestavljali Vlado Poredoš, violinistka Monika Redenšck, kitarist Bojan Bergant, ter pevki Neža Majcen in Neva Marn. Dva člana skupine PAN pa sta tudi člana zagorske skupine Orlek (Vlado Poredoš in Bojan Bergant), zaradi katerih je prišlo v času Eme 2001, do raznih govoric in najbolj grozna in najbolj izmišljena je bila ta, daje skupina Orlek razpadla. Resje, daje izgledalo malce sumljivo, ko smo na odru videli samo Vlada Poredoša in Bojana Berganta a to še ne pomeni, daje skupina Orlek razpadla, saj trenutno pripravljajo nov album in so v popolni pripravljenosti za nove nastope. Naj povem, daje skupina Pax dosegla pohvale vredne rezultate. Resje, da niso zmagali, a so z glasovi gledalcev in poslušalcev dosegli četrto mesto, na koncu pa z glasovoma žirij dosegli šesto mesto med dvanajstimi uvrščenimi. Na koncu prireditve sem Vlada Poredoša vprašal še, kaj misli o uvrstitvi:" Dosegli smo bistveno več, kot smo pričakovali, prišli v finale, kjer smo v televoltingu dosegli lepo število glasov in se uvrstili med prve štiri, vem tudi, da bo pesem izredno uspešna po radijskih valovih, skratka sem zelo zadovoljen”. Skupina Pax se zahvaljuje vsem, ki ste jim dali glasove, zahvaljuje pa se tudi trgovini KBM, kije oblekla pevki Nežo in Nevo in folklornemu društvu Trbovlje. Glasbene novičke od tu in tam Marjan Smode je po izdaji svojega novega projekta z naslovom Ne pojte, prijatelji posnel tudi spot za naslovno iztoimensko pesem. Spot bo v tem tednu posredovan vsem slovenskim TV-postajam, posnel pa je tudi svoj promocijski V soboto 24.februarja je v dvorani KD Primož Trubar v Loki pri Zidanem Mostu nastopil legenda jugoslovanskega šansona in hrvaški pesnik in pevec Ibrica Jusič. Kako lahko začnemo o Ibrici? Začeli bomo s citatom Pera Gotovca, ki je leta 1994 napisal zelo osebni spremljajoči tekst Nakon trideset godina za izdajo retrospektive Ibrice Jusiča: Šansonjer Ibrica Jusič, čarovnik petega stiha, danes že z izkušnjami dozoreli umetnik in dodelane estradne obrti, je dopolnil trideset let svoje burne poti po deskah scen po celem svetu. Kje je trenutno? Spet se nekje potepa! Dubrovniški trubadurji na čelu s Delom Jusi čem so v začetku šestdesetih let predstavljali eno od najpopularnejših skupin zabavno - glasbene smeri.Mlajši brat Dela Jusiča, Ibrica - rojen leta 1944, pa je svoje prve pristaše nabiral v lokalnih okvirih mesta Dubrovnik. Ibrica Jusič je prvič s kitaro v roki zapel na “skalinah” v Dubrovniku leta 1965 (letos bo torej zaigral že 37-ič). V iskanju za širšo uveljavitvijo seje leta 1965 skusil v Zagrebu. Dcbitiral je na festivalu Zagreb '68 s pesmijo Celulodni pajac in zmagal. Po tem so Prihajale pesmi kot Osobcnjak- Još uvijek ne znam neke važne stvari (Zagrebfest '69. - 1.nagrada žirije, 1.nagrada publike). Mačka (Zagrebfest '70. ~ 1.nagrada publike), Ljubi san vašu čer (Opatija '76. - 1. nagrada publike)... Naslanjajoč se na koncert za televijzijsko predstavitev v dolžini 30 min., v katerem predstavlja večji del pesmi z novega projekta. Neveste kam na dober žur: 3.3.Šentjur pri Celju (skupina SENZA ), 7.marec ob 22.00- Orto klub, Ljubljana ( skupina DE FACTO ), za vse psihadelične Bard rockarje pa se bosta odvijala elemente šansona in akustične glasbe, je največ slave doživel v sedemdesetih letih. Dolga leta j e predstavljal in še predstavlja zaščitni znak dubrovniškega poletja, povsem neformalno izvajajoč svojo glasbo na znanih „skalinah". Poleg tega pa je s samostojnimi recitali nastopal tudi v reprezentativnih Knežjih dvorih. Poleg tega pa je sodeloval tudi v gledaliških predstavah kot „Ed-ward II", "Columbo", "Aretej". Od leta 1971 do 1973 je živel v Parizu in se bavil z glasbo.Tu je zahtevne Francoze v samem rojstnem gnezdu šansona prepričal, da po svoje oziroma na sebi svojstven način prepeva te pesmi. Zgodnji album Ibrica Jusič je izdal po prihodu iz Francije s pesmimi kot Kad bi vi znali moja gospoda, Dobro jutro Margerita (Delo Jusič), Nemoj poči sad (J.Brell) Mačka (P.Gotovac). Na naslednjih ploščah je posnel pesmi podobe atmosfere, na tekste pesnikov kot so Desanka Maksimovič, Aleksa Šantič, Willliam Sheakspeare, Bertold Brecht, Mika Antič, Luka Paljctak, Enes Kiševič, Arscn Dedič in drugih. Poleg njega pa je na njegovih ploščah glasbo največkrat pisal Delo Jusič. Ploščo La Vieje Ibrica posnel v francoščini, kjer sta poleg njegovih pesmi tudi dve tuji in sicer Amsterdam J.Brella in Et Maintenant Gilbert Becauda. V drugi polovici osemdesetih let se za določen čas umika z glasbene scene in do leta dva koncerta. Prvi bo v petek 2. marca ob 21.30, v Orto klubu (Ljubljana) in drugi, ki bo 3. marca ob 22.00 v klubu Stvenak (Idrija). Na obeh pa igrata skupini Ufomammut in zelo izvirni Thafs ali folks. Torej, če želite na hard rock koncert je izbira zelo, zelo velika. Pripravil: Luka Grobol|iek ml. 1994 živi na Švedskem. Leta 1994 je izdal svojo CD-kompilacijo »Retrospektiva«, leta 1997 pa je izdal svoj dvojni CD znamenitega naslova Dan p rije z materialom, posnetim na koncertu, kije bil 24.05.1997. v ZeKaeM-u, kjer seje dan po tem na istem kraju na odru zrušil strop ZeKaeM-a. Leta 1999 pa seje lotil svoje interpretacije pesmi Leonarda Cohena, kjer mu je s prevodi pomagal Srdjan Depolo. Naslov plošče je Hazarder -IBRICA JUS1C-A tribute to Leonard Cohen .Na naše vprašanje, kako se počuti, nam je pred koncertom dejal, da seje zelo rad odzval vabilu organizatorjev koncerta v Loki. Med samim koncertom, kije bil sestavljen iz dveh delov in del, s katerimi nas je popeljal v svoje začetke in prek tega v čas bivanja v Parizu vse do danes, ko smo slišali njegovo videnje Kanadskega pesnika Leonarda Cohena, je držal atmosfero na najvišjem nivoju. Ves čas koncerta pa nam je na njemu šamtanten način dokazoval, kako j e vezan na šanson, seveda pa predvsem na svoj Dubrovnik. Malo pred koncem koncerta, ko ga je seveda na to opozoril tudi njegov zvesti spremljevalec pes pa je dejal, daje vesel, daje igral v taki prijetni dvorani pred tako prijetno publiko ter da to verjetno ne bo zadnji koncert v tem kraju. Tako smo v naših krajih končno doživeli tudi koncert legende jugoslovanskih šansonjerjev, trubadurjev in kot so včasih dejali - lutalic Ibrico Jusiča. Rudi Špan IBRICA JUSIČ NA KONCERTU V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU DNEVNIK MATJAŽA ŠVAGANA, ŽUPANA IN POSLANCA SREDA, 31.januar 2001/ Vstanem ob 5.30 in se še ves zaspan odpeljem v Ljubljano, kjer imam sestanek na Ministrstvu za promet in zveze z g.Presečnikom o investicijah v občini Zagorje. Po sestanku se odpravim v parlament, kjer imam ob 9.uri sejo KVIAZ-a (komisije za volitve in imenovanje ter administrativne zadeve), nato sledi od 10. pa vse do 18. ure redna seja državnega zbora. Zaključimo ob 18. uri, nakar se začne še seja Odbora za šolstvo, šport, kulturo in znanost, končamo ob 22.30 in nato pot domov. ČETRTEK, 1.februar 2001/ Ob deveti uri zopet seja KVIAZ-a, nato redna seja. Nadaljujem pot na Ministrstvo za šolstvo in šport, kjer razpravljamo o investicijah v naši občini. Sestanek končani že ob 19.30 in zapustim megleno Ljubljano. Ko pridem domov, si vzamem malo časa zase in se odpravim na krajši sprehod. PETEK,2.februar 2001/Zjutraj grem ponovno v Ljubljano. Ob 9. uri v poslanskem klubu LDS usklajujemo proračun za to leto. Naj večji poudarek v svoji razpravi z ministri iz vrst LDS namenim investicijam in energetiki v Zasavju. SOBOTA, 3.februar 2001/ Privoščim si malo daljši jutranji spanec, nato si pripravim kosilo po svojem okusu. Sledi popoldanski počitek, ob 18. uri pa sestanek na Sveti gori, z bivšim predsednikom izvršnega sveta in svojimi sodelavci in sicer na temo koncesijske pogodbe o plinifikaciji. Končamo pozno v noč. NEDELJA, 4.februar 2001/ Zbudi me jutranje sonce in po kratkem premisleku se s prijateljico odpravim na Sveto goro. Popoldanske ure izkoristim za študij. PONEDELJEK, S.februar 2001/ Delovni teden začnem na občini, kjer imam uradne ure za občane. Končam malo čez drugo uro popoldne. Doma se pripravljam na zadnji izpit. TOREK, 6.februar 2001/ Ob osmi uri imam sestanek z generalnim direktorjem SVE-c, nato me pot vodi v Ljubljano na poslanski klub LDS-a. Sledi še Odbor za infrastrukturo, ki sc zavleče vse do 20. ure. SREDA, 7.februar 2001/ Dopoldan imam sestanek z bivšim ministrom za promet in zveze g.Bergauerjem v svoji poslanski pisarni. V parlamentu me obiščeta g.Omahne in g.Brodar, s katerima se odpravim na kosilo. Ob 17. uri pridem domov in se začnem pripravljati na proslavo. Namenjena je 100-oblctnici dr.Slavka Gruma. V njegov spomin se kot režiser igre z naslovom Zastrti krik Madame Blavatsky predstavi Jaša Drnovšek. Na proslavo pride tudi predsednik vlade dr.Jancz Drnovšek. Zaključimo kasneje kot je bilo pričakovati. Dnevnik ureja Igor Goste Vet>cžcvAlkc\ NAtAŠA ot>krivA Tako kot j e vsega lepega hitro konec, je bilo tudi prijetnih prazničnih dni. Upam, daje bil vaš prvi korak v novem letu uspešen in trden in da bodo seveda takšni tudi vsi naslednji vse tja do konca leta. Pazite nase, bodite zdravi in srečni! Lepo vas pozdravlja Vedeževalka Nataša 1. ŠIFRA: RADOVEDNOST NE POZNA MEJA Veliko vprašanj ste postavili. Morda ne boste na vsa dobili ravno natančnih odgovorov, kajti toliko prostora nimava na voljo. Žal. Veste pa, kje me lahko dobite. Pa začnlval l.MOJA SLUŽBA Resnično ste zelo zaskrbljeni. Veliko tudi o tem razmišljate. Kaj bo z vašo službo in tudi s podjetjem. Priznati pa si morate, da vidite najbolj črne scenarije. Resnično je pred vami zelo naporno in nič kaj prijetno obdobje. Toda pomembno je, da boste zmogli premagati vse ovire, ki so trenutno pred vami in tiste, ki se bodo še pojavile. Največ dogodkov se bo zgodilo do meseca aprila. Do takrat bo tudi že vse jasno. Če pa le morete pustite probleme povezane s službo v službi. Službo boste tudi v prihodnje imela, niti ni vidno, da bi prišlo do kakršne koli prekinitve. Torej je strah malo odveč. Iz kart j e namreč razvidno, da se bo tudi tokrat našla ena izmed rešitev, ki pa bo imela za posledico med drugim tudi to, da boste vi obdržali službo. 2. SLUŽBA-MOŽ Vaš možje že izgubil upanje, da bo sploh še kdaj našel sebi primerno in ustrezno službo oz. da jo sploh dobil kakršno koli, skoraj dobesedno. Vedno naleti na neke nepredvidene ovire ali pogoje, ki jih ne izpolnjuje. Mesec januar in februar se bosta nadaljevala na takšen način. V mesecu marcu se pa obeta nek pozitiven preobrat. Na pomoč mu bo priskočila ena ženska oseba. Kar pa bo v mesecu aprilu povzročilo pozitiven preobrat zanj. Dobil bo dobro službo. Hkrati pa bi celo lahko rekla zelo stalno in ne nekaj le za trenutno. Zopet bo postal takšen kot je bil nekoč. Bolj umirjen kolje to trenutno. Pa čeprav ga morate na nek način tudi razumeti. 3. HČERA-ŠTUDIJ Študij bo vaša hči končala v prvi polovici naslednjega leta. Vsi skupaj boste izjemno srečni in zadovoljni. Ne razumite me narobe, toda morda boste vi še najsrečnejši v tistem trenutku. 4. HČERI LJUBEZEN Sami ste napisala, daje starejša hči že poročena. Živi v srečnem zakonu. Tako bo tudi v prihodnje, čeprav ste vi tisti, ki najbolj bedite nad srečo svojih dveh dam. Bojite se zanju. Tudi mlajša bo kaj kmalu zaživela v resni partnerski zvezi, čeprav niste v to ravno prepričana. Toda občutki lahko tudi občasno varajo. Obe pa sta si oz. si bosta našli pravega partnerja, takšnega kot ga potrebujeta. To pa je tudi že veliko. 5. HČERI SLUŽBA Obe tako rekoč končujeta študij. Tako ena kot druga bosta imeli nedvomno mnogo več sreče pri iskanju službe kot npr. vaš mož. Kar naenkrat jo bosta imeli. Še vi ne boste mogla verjeti, da je to sploh mogoče. Toda obe sta zelo iznajdljivi, starejša pa je tudi kar zelo prilagodljiva. Obe pa sta tudi izjemno bistri. 6. HČERI ZDRAVJE Z zdravjem niti ene niti druga večjih problemov ne bosta imeli. Starejša naj se varuje predvsem kakšnih vnetij in prehladov, ker je tako in drugače izjemno občutljivo bitje. Mlajša pa je tudi zelo ranljivo bitje, morda celo malo samosvoje. Ne razumete je vedno. Ampak takšna pač je- 7. VNUČKI Po eni strani sijih že želite, po drugi pa zopet ne. Njun pogled na svet je zelo razumski, čeprav sta izjemno čustveni bitji. Toda vesta kje so meje in kaj v določenem trenutku zmoreta in kaj ne. V naslednjih treh letih boste pa že postali babica. Zapisala: Vedeževalka Nataša (■-—: ; : n ŠIFRA: ____________ Datum rojstva:____________ Rad-a bi izvedel a:_______ x_________________________________________________________________________________________________________y fC ....— -.-. -....... VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/44-89 IRENA IVANČIČ LEBAR V HRASTNIŠKIH OBZORJIH Za prvi pogovor Hrastniških obzorij v letu 2001 je novinar Marko Planinc povabil Ireno Ivančič Lebar iz Trbovelj. Sicer ni Hrastničanka. ena tistih, ki jih je Marko Planinc vabil doslej v knjižnico Antona Sovreta. Je pa s Hrastnikom tesno povezana, saj je tu preživela najlepša leta svojega življenja, kot je priznala. Tehten razlog je bila seveda knjiga Hrastnik, ki je pred novim letom razveselila mnoge zgodovinske sladokusce. Irena Ivančič Lebar, profesorica zgodovine in zemljepisa, je v muzeju zaposlena že 24 let. Kot dokumentalistka vodi arhiv - stare dokumente in vodi inventarno in priročno knjižnico. Kot kustosinja pa skrbi za šolsko zbirko predmetov, geološko in geografsko zbirko, za vse to pa vodi tudi dokumentacijo, organizira razstave. Vesela je, da se še vedno najde kaj starega, zanimivega, kadar gre na teren. Velik izziv v zadnjem času pa sta ji bili knjigi Naše Trbovlje in Hrastnik. Poudarila je, da je želela s knjigo predstaviti razvoj kraja od leta 1845 do danes. Zanimivo je opisala na primer zgornji in spodnji Hrastnik, ki ^ ga deli “ R i k 1 o v most in je bil dolgo časa meja med rudniškim in tovarniškim delom Hrastnika. Tudi v miselnosti. To se začne spreminjati v 60-ih letih, ko se je odprla na Rudniku banka, ukinila se je šola - v spodnjem delu Hrastnika, širila so se stanovanjska naselja, kamor se naselijo tovarniške družine in meja se počasi začne brisati. Za Hrastnik je zanimivo tudi to, da je leta 1952 postalo mesto - ravno tako kot Zagorje in Trbovlje - le da sta ta dva že bila trg, Hrastnik pa je preskočil v to opredelitev iz vasi. Knjigo bogatijo fotografije, ki jih je več kot 150, nekatere pa so stare več kot 100 let. Večina jih je iz fotonegoteke Zasavskega muzeja Trbovlje oziroma muzejske zbirke Hrastnika. Najnovejše pa je posnel z istega zornega kota Branko Klančar. Pri tem je imel težave, saj je marsikaj že zaraščeno ali pa pogled zakrivajo nove stavbe. Seveda pa je za tiste, ki jih fotografije zelo zanimajo, ostalo še veliko neobjavljenega materiala. Na voljo so v Zasavskem muzeju, če bi koga zanimalo. Gotovo pa je mnogo dragocenih fotografij še pri posameznikih, je povedala Irena Lebar, vendar jih nočejo dati iz rok. Irena Ivančič Lebarje povedala še marsikaj zanimivega o sebi in o nastajanju knjige Hrastnik, obiskovalci pa so se strinjali z mislijo Marka Planinca ob zaključku večera. Da je knjiga velika obogatitev vedenja o Hrastniku. Da jo bodo veseli vsi tisti, ki so kakorkoli povezani s krajem. In daje knjiga pravzaprav učbenik za učence, ki spoznavajo svoj kraj. Naj ob tem dodamo še informacijo, za katero se zanimajo mnogi Hrastničani: kje knjigo Hrastnik dobiti. Zaenkrat je treba poklicati na občino (56-54-360) ali pa v tiskarno Pagat Sedraž (03/57-36-500). Dogovarjajo pa se tudi še za druga prodajna mesta, ki bi bila kupcem bolj dostopna. Fanti Moljk POSLANSKI VEČER POSLANCA FRANCIJA ROKAVCA Poslanec državnega zbora RS Franci Rokavec je v ponedeljek, 19. februarja pripravil pogovor o novem zakonu o telekomunikacijah. Pogovora se je udeležil Predsednik uprave Telekoma Matjan Podobnik, kije kljub odsotnosti predstavnikov vlade RS celovito predstavil predlog zakona. V razpravi je bila poudarjena zahteva, da vlada v zakon vključi odločbo ustavnega sodišča, ki nalaga državnemu zboru, da ob privatizaciji telekomunikacij upošteva vlaganja občanov v infrastrukturo. Marjan Podobnik pa je zagotovil vso pomoč družbe Telekom pri strokovni pripravi načinov vlaganj na območju občine Litija. M.$. LETNI KONCERT RUDARSKE GODBE Člani hrastniške rudarske godbe so imeli v soboto, 17.11. letno konferenco, kjer so pregledali svoje delo preteklega leta. Ugodno so ocenili svoje nastope, ki so se lani kar vrstili - od novoletnega koncerta do nastopa na srečanju Zasavčanov na Kalu, kjer so igrali s prijateljsko godbo iz Kapele. Gostili so tudi pihalno godbo iz Udin. Zelo uspešno so ocenili tudi delo svojega dirigenta Jožeta Baniča in predsednika godbe Mitja Udovča. Ob kovanju načrtov za prihodnost pa so na konferenci godbeniki izrazili pobudo po novih oblekah in nekaterih inštrumentih. Pomoč sta obljubila župan Leopold Grošelj in direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik Aljoša Kink, ki sta bila navzoča in vedno pokažeta razumevanje za kulturna prizadevanja godbenikov. Letošnji prvi večji nastop hrastniške rudarske godbe bo koncert ob prazniku osvobodilne fronte, začeli pa so tudi s pripravami na tekmovanje v I.skupini pihalnih orkestrov Slovenije, ki bo v naslednjem letu. PRIZNANJE INŠTITUTA JOŽEFA STEFANA HRASTNIČANU V sredo, 14.februarja so na Inštitutu Jožeta Stefana v Ljubljani podelili priznanja doktorjem znanosti in magistrom, ki so končali študij v letu 1999/2000 in sodelovali tudi z Inštitutom. Med dobitniki priznanj je tudi magister Marjan Polak, Dolan, ki sicer živi z družino v Hrastniku, zaposlen pa je v Steklarni Hrastnik kot vodja investicij in vzdrževanja. Priznanje sije zaslužil za študij mehanizma motnjenja v opal nem steklu. Njegovo delo cenijo tudi v Steklarni, saj je bil za svoje nadpovprečno angažiranje že dvakrat nagrajen ob njihovem prazniku Steklo in svetloba. Čestitamo! Fanti Moljk Fanti Moljk ?1/ijW KAJAMA ai> Tpt>J£ vi> TAK.. Rajali so povsod, saj zimo je le potrebno pregnati. Če pa je zraven še prijetno, ali pa, če zakrinkani lahko bolj svobodno in satirično izrazimo nestrinjanje, je še lepše. Litijski karnevaltrajbarji so se tudi tokrat potrudili in kljub sneženju novo oblast postavili. Povorka je šla skozi staro mestno jedro, pred Centromerkurjem na odru se je odvijal osrednji karnevalski spored. Tudi ocenjevalna komisija je bila na delu in podelila nagrade, najvrednejša je bila 50 litrov vina, ki ga je podaril Vino Koper. Tako je pač pri nas na deželi. V belem sveti pa čist drgač... Je lepše, le pošlihtano ni tako...: Najmlajše masškare so najprisrčnejše, tako v Zagorju ... .. in na Izlakah Karnevaltrajbarji so Janeza Vajkarda Valvazorja poklicali, da jim je pomagal krajevno oblast v red spraviti, pomagali pa so mu še Krjavelj, vsega hudega vajen, Pehta, Brajko Brajdič z Brajdičko in da ima siva Uirite.d na rodno veljavo, je še Fidel tu. Presvetlemu Janezu so podaniki vse probleme zelo nazorno pokazali.. Azilante je Wermacht čuval, da pa ne bi bilo premalo Litijanov, so v šoli že pričeli s hitrejšim razmnoževanjem. Kako dobri so, je živ dokaz z glavnega prizorišča... Jelinčičev ne bo zmanjkalo, saj so šejki program izdatno podprli, Slovenska razvojna družba je tudi piskrček pristavila, vse skupaj je pa tako že Nostradamus napovedal... NA BENEŠKEM KARNEVALU Na pustno soboto sc je na Beneškem karnevalu zbralo ogromno število turistov, ki pa s(m)o imeli v hladnem in vetrovnem vremenu kaj videti. Zelo elegantne tradicionalne beneške maske, ki so bile kadarkoli pripravljene za poziranje, kljub veliki gneči izredno potrpežljiva množica turistov, dobro organiziran promet ter hitra in raznovrstna postrežba gostinskih lokalov in trgovinic s spominki. Le cene so bile nekoliko zasoljene. Nekaj teh utrinkov sem v fotografski objektiv ujel tudi spodaj podpisani. Igor Goste Vedno pripravljene za poziranje... in elegantne beneške maske. LITERARNI VEČER Z JOŽO OCEPEK Kdor še ne pozna pesnice in knjižničarke Jože Ocepek iz Litije, se je lahko udeležil literarnega večera, ki je potekal v četrtek, 15. februarja ob 18. uri v zagorski knjižnici. Joža Ocepek je lani v samozaložbi izdala svojo drugo pesniško zbirko: JABOLČNE IN SONČNE PESMI ZA VSAK DAN, njena prva pesniška zbirka pa je: TRIKRAT B. Pogovor s pesnico je vodila Petra Radovič, s tremi skladbami je druženje popestril Marcel Kralj, ki se šesto leto igranja kitare uči pri prof. Radu Černetu na GŠ Litija. Druženje pa je otvorila vodja zagorske knjižnice Milena Garantini. Joža Ocepek je poleg tega, kako se izide račun samozaložnice, povedala še marsikaj o nastajanju te svojevrstne zbirke, za katero je ilustracije - potrete deklet z nadihom pomladi, poletja, jeseni, zime - prispevala Joža Jamšek. Joža Ocepek je povedala, da so ji nasplošno všeč stvari, ki so sočne kot dozorele jabolke, čeprav se trenutno večinoma posveča novemu twingu, s katerim sta imela že tudi karambol. Pesmi iz zbirke so predvsem ljubezenske in ko se bo nabralo novih petdeset pesmi, jih bo spet postavila na plan. Saj pravi: "Pesmi sem pisala sama, navdih in vzpodbude pa ste mi dajali vsi. Ostanite še naprej taki." Toliko torej o drugem sklopu pesmi Jože Ocepek in le preberite si kakšno njeno pesem. Besedilo in slika: L.K. DVE OPRAVIČILI Pomotoma, ampak čisto zares, seje v prejšnji, tretji številki časopisa Zasavc pri članku: OB KULTURNEM PRAZNIKU avtorice Tanje Jerman zapisalo, da je zagorsko Grumovo plaketo prejela Romana Kralj. Pravilno je: Romana Bizjak. Pod drugo sliko v istem članku piše nagrajenec Bogdan Jenko, pravilno je Bogomil Jenko, tako kot je v besedilu. Zato tokrat še v sliki iz slavnostne podelitve Grumovih priznanj in plaket. (Foto: T.B.) Pri članku ČAKA JIH REGIONALNO TEKMOVANJE avtorice Petre Radovič pa smo Moniko Drnovšek zamenjali za Drstvenškovo. Za napake se iskreno opravičujemo! Milena Garantini in Joža Ocepek - literarni večer se pričenja. Uredništvo 1. SUŠCA 2001 j. J. ir NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2000 Glasujete lahko za štiri kategorije in sicer I .NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA. Delo vam olajšujemo z nominiranci v posameznih kategorijah, kar pa nikakor ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata, kandidatko oziroma ekipo. PRAVILA GLASOVANJA 1 .Glasuje se izključno na podlagi kuponov, objavljenih v časopisu Zasavc, ob tem pa fotokopij ne upoštevamo. 2. Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje ali ekipe. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (primer: v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), je ne bomo šteli kot neveljavno, pač pa bomo v končni seštevek vnesli vrsti red tiste kategorije, ki je pač izpolnjena vsaj z enim imenom. 3. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza. 4. Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja. 5. Letošnja novost je, da ni potrebno glasovnici prilagati obrazložitev glasov. 6. Vsak lahko pošlje več glasovnic in ne samo eno. To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja ne bodo prejeli le zmagovalci, ampak bomo med vsemi glasovalci izžrebali tudi lepe nagrade. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 10.marca do 12.ure, predvidoma pa bomo končni vrstni red objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 15.marca 2001. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2000 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2000 Igor Kalšek (Pon do kwan Zagorje) - Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje) - Uroš S toki as (KK Iskraemeco Kranj) - Alojz Pavlovič (LK Valvasor) - Marjan Klančišar (RD Zagorje) - Radovan Skubic (gorski ultra maratonec) - Bogdan Hribar (KK Rudar Trbovlje) - Mario Primorac (KK Zagorje Banka Zasavje) - Zoran Poglajen (NK Zagorje) - Dalibor Filipič (KK Tika Trbovlje) - Senudin Džafič (KMN Gip Beton MTO Zagorje) - Zoran Tesko (KMN Lesna Litija) 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2000 - Heda Kotar (tek) - Katja Kurent (Hypo Avstrija) - Brigita Plemenitaš (Pon do kvvan Izlake) - Monika Škerjanec (LK Valvasor) - Maša Redenšek (SD Zasavje) * 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2000 - Srečko Rozman (KK Pon do kvvan Izlake) - Alojz Miklavčič (KBV Pon do kvvan Zagorje) - Dušan Žagar (RK Avtomikolič Rudar) - Zvone Pograjc (Skakalna sekcije Kisovec) - Samir Zulič (NK Zagorje) - Andrej Vrhovec (KMN Lesna Litija) - Martin Gorenec (KK Zagorje Banka Zasavje in KK Rudar Trbovlje) - Darko Križman (KMN Gip Beton MTO Zagorje) - Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje) - Borut Markošek (KK Tika Trbovlje) 4.NAJ EKIPA ZASAVJA 2000 - Skakalna sekcija Kisovec, ekipa dečkov do 12 let - KK Pon do kvvan Izlake - LK Valvasor Zagorje - KBV Pon do kvvan Zagorje - KK Zagorje Banka Zasavje - NK Zagorje - RK Avtomikolič Rudar Trbovlje - KK GD Hrastnik - RK Dol TKI Hrastnik - Karate klub Tika Trbovlje - KMN Gip Beton MTO Zagorje - KMN Lesna Litija Opravičilo! Dolžni smo vam in predvsem Daliborju Filipiču opravičilo, ker je dvakrat zapored izpadel iz predloga za naj športnika Zasavja 2000. Športno uredništvo 2. mesto -------------- X mesto _______________ B) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA X m—to __________ C) NAJ TRENER ZASAVJA I.mesto --------- X mesto ----------- D) NAJ EMFAZASAVJA 1. mesto --------- 2. mesto --------- Glasoval(a) sem: Ime In priimek Naslov I. SUŠCA 2001 3T>rrv n Zagorske tribune Zadnje informacije o zagorskih tribunah pravijo, da nogometaši ne bodo mogli odigrati uvodnega kroga nadaljevanja prvenstva (11.marec) v Zagorju in to zaradi razloga, ker okolica naj ne bi bila še dokončno urejena, poleg tega pa pri dobavi zamujajo stoli za tribune, ki bi že morali prispeti iz Španije. Tako obstaja velika verjetnost, da bodo zagorske tribune svojo premiero dočakale šele 25.marca. Besedilo In illkl RM. Jadralno padalska šola Cumulunimbus tudi v Zasavju Šola Cumulunimbus je v Sloveniji zelo priznana, saj na leto izšola od 40 do 50 padalcev in jim poleg samega šolanja nudi še mnoge ugodnosti. Z njimi se lahko popeljete v tandemu ali pa se prijavite na brezplačni poizkusno informativni tečaj padalstva. Za dodatne informacije pokličite naslednje telefonske številke: 041/739-512 (Miha Repovž, državni prvak leta 1999), 040/287-377 (Iztok Hribar) in 041/ 804-334 (Ludvik Groboljšek). Sicer pa več o samem klubu v naslednji številki Zasavca. n ^ z 1*1 r ~ 17.02.2001 j& pad* kla&uh sfitiavif/fZMG/teta/ našrumitiani/ cYVla£s/- 'Sbenis/. 'theluno/ mw use/ naj/naj/... cYV(ami, ati/ 'uv cfc>ania/ SALAMIJADA SALAMIJADA SALAMIJADA SALAMUADA 2. ZASAVČEVA SALAMIJADA BO I. APRILA LETOS! Objavljamo prijavnico za 2. Zasavčevo salamijado, ki ho 1. aprila 2001. Kraj vam bomo še sporočili, tokrat pa objavljamo prijavnico, s katero se lahko prijavite na salamijado,. Vsak udeleženec bo na njej lahko sodeloval vsaj z enim izdelkom. Lahko z večimi. Tisti, ki se bodo dobro uvrstili, bodo odšli naprej na regijsko tekmovanje. Pogum torej velja in prijavnico čimprcj izpolnite terjp pošljite na naš naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi,- Prijavljam se na 2. Zasavčevo salamijado Ime in priimek: Naslov: Telefon: 1. suše A 2001 KEGLJAŠKI KOTIČEK UROŠ STOKLAS OHRANIL MIRNE ŽIVCE V soboto, 17.2. smo si ogledali zanimivo prvenstveno tekmo med kegljaškima ekipama Rudar Trbovlje, ki se krčevito bori za obstanek v elitni ligi in letos nepremagljivo Iskraemeco iz Kranja. Srečanje je bilo zanimivo tudi zaradi tega, ker je po več mesecih, na nekdaj domače kegljišče stopil najboljši zasavski kegljač Uroš Stoklas, ki pa je letos član državnih prvakov. Edini zmagi za Trboveljčane sta pred glasno in na trenutke nešportno publiko (predvsem ko je kegljal nekdaj »njihov« Uroš Stoklas) dosegla doma vse boljši Zvone Izgoršek (962), ki mu je uspelo premagati odličnega Branka Bratino za 12 kegljev in letos najuspešnejši »knap« Robi Blaha (966), ki je premagal nerazpoloženega Hafnarja. Le za dva keglja je bil prekratek nekdanji mladinski svetovni prvak Bogdan Hribar (935), ki gaje premagal Z.Štrukelj. Z 966 podrtimi keglji je Blaha dosegel tudi najboljši rezultat tekme. Brez večjih težav sta zmagala M.Bortek in D.Bizjak, ki sta premagala nerazpoloženega R.Novaka (889) in T.Prelogaija (848). Kljub nešportnim zbadljivkam je Stoklas (945) uspel ohraniti kolikor toliko mirne živce in brez večjih težav premagati dokaj razpoloženega B.Goliča (900). Že pred tekmo nam je Stoklas povedal, da še ni v pravi fonni, da pa upa, da čez dober mesec bo. Takrat bo namreč na sporedu državno prvenstvo posameznikov. Povejmo še to, da so bili mnogi ljubitelji tega Slika: Zvone Izgoršek po zmagi | č Ji ? J. tl športa kar nemalo razočarani, da v Trbovlje ni prišel svetovni prvak Benedik. V LB ligi je Rudar 2 doma s 6:2 izgubil s Korotanom, Sinet Hrastnik je s 3:5 doživel poraz proti ekipi Gorica Tekstina, vodeča Litija pa je doma ugnala Calcit Kamnik Domžale. V 1 .B ligi za ženske je Rudar doma premagal Avtohišo kolmanič. Dekleta imajo po 14. krogih 13 točk. IgorGošte ZAGORSKA TRIM LIGA V 13.kolu Trim lige, ki se igra v topliškem kegljišču, je še naprej v vodstvu Varnost Elektronika, kije zbrala 20 točk. Za dve točki zaostaja prva ekipa ETI-ja. Prvo zmago je v dosedanjem delu dosegla tudi ekipa 1GM, ki je ugnala dmgo ekipo ETI-ja. Nekoliko smole je imela ekipa Siporex-a, saj je bila za ekipo Invalidov prekratka le za dva keglja. Zelo dobro je za Siporex metal srečko Mliharič, kije podrl (50+50) 244 kegljev. Igor Gošte ZIMSKA LIGA HRASTNIK Derbi zadnjega 7. kola prvega dela prvenstva dvoranskega malega nogometa se je med ekipama Rudnik in Mexico končal z rezultatom 1:1. Mexico je povedel z golom Fejziča, Madžarcvič pa je prispeval izenačujoči zadetek. Na tekmi sta se izkazala predvsem oba vratarja (Odlazek in Centrih). V drugem delu prvenstva je prišlo do dveh večjih presenečenj. Rudnik je doživel poraz s Steklarno (2:5), Mexico pa z G.Svobodo (2:4). V boj za prvo mesto, sta se tako pomešali še ekipi Juventus in Steklarna. Lestvica: 1 .Mexico 20,2.KMN Juventus 20,3.Rudnik l8,4.Stcklama 16,S.Prapreče 13, 5.G.Svoboda 9, 7.Opal 5 in zadnji Šentlambert še brez osvojene točke. Najboljša strelca dosedanjega prvenstva sta Zukanovič in Fejzič (Mexico), ki sta v polno zadela po enajstkrat. Igor Gošte "~rsszr Izpolnile kupon na 36 strani in nam ša posilite1. PORTRET SKAKALEC ROK KRIVIC Desetletni Izlačan Rok Krivic skače od leta 1999. Za skakanje gaje navdušil oče. Verjetneje najboljši kickboksar med »kisovškimi orli«, saj se poleg skakanja pridno uči borilnih veščin v izlaškem karate klubu Pon-Do-Kwan. Kot pravi športnik pa svojih skakalnih kolegov seveda ne pretepa. Zanimata ga še nogomet in šah. Rokov najdaljši skok znaša 33 metrov, kar je seveda (še) veliko manj kot znaša rekord njegovega vzornika Japonca Funakija. Rok, varovanec Zvoneta Pograjca, se v dosedanji skakalni karieri ponaša z enim četrtim mestom, ki gaje na skakalnici K 25 osvojil na Češkem, na državnem prvenstvu dečkov do 10 let je bil v Žirch deveti, enajsti je bil na tekmi v Mislinji in šestnajsti na državnem prvenstvu v Velenju na skakalnici K 40. In kaj je dodal še čisto za konec? Ker skakalci menjajo opremo vsako leto, bi mu pri nabavi prišla prav kakšna pomoč. Besedilo In slika Igor Gošte 37) n? SREBRNA MEDALJA ZA SLOVENIJO NA MLADINSKEM EVROPSKEM PRVENSTVU NA CIPRU V dneh od 8 do 12 februarja je v Nikoziji na Cipru potekalo 28. Evropsko mladinsko prvenstvo v karateju. Na prvenstvu je nastopilo eca 500 tekmovalcev iz 37 evropskih držav. Tokrat so barve Slovenije zastopali kar štiijc člani Karate kluba TIKA Trbovlje, Dalibor FILIPIČ, Jernej SIMERL, Franci CEFERIN in Poldi HERMAN, kateremu je bil to prvi nastop na tako pomembnem tekmovanju. V 19 članski ekipi mladink in mladincev je bilo največ Trboveljčanov, ki so ves čas potovanja, bivanja in tekmovanja skrbeli za dobro vzdušje in primemo motivacijo. V vlogi selektorja je nastopil trener trboveljskega kluba Borut MARKOŠEK. V petek so najprej nastopili v ekipnih borbah. V prvi peterici nastopajočih sta bila tudi dva Trboveljčana, Jernej na drugi poziciji in Franci na tretji. V prvem kolu so se Slovenci pomerili z nekdaj prvo svetovno karatejsko velesilo, ekipo Anglije. Najprej je v ring vstopil trenutno najtrofejnejši in najboljši slovenski tekmovalec, tako v mladinski kot članski konkurenci, Mariborčan Darko ZARIČ. Kljub izdatni pomoči sodnikov Angležu ni uspelo zagotoviti rezultatske prednosti. Nekaj sekund pred koncem je pri rezultatu 4 : 3 za Angleža, ZARIČ izvedel vrhunski udarec z nogo v glavo, kar se po novih pravilih točkuje s tremi točkami. To so pokazali tudi vsi trije stranski sodniki. Glavni sodnik pa je vehamentno razveljavil točko in tako je Anglija povedla z 1 : 0. Naslednji je v ring zelo motivirano vstopil Trboveljčan Jernej. Njegov nižji in lažji nasprotnik je bil večji del borbe zaradi efektivnih čiščenj na tleh. Ker nasprotniku ni nikakor uspelo priti do i. n I. SUŠCA 20 Jerneja so pač sodniki sodili njegove udarce kot kontakte in s tem kazenske točke. Po rezultatu 0 : 2 je v ring vstopil Franci, kateremu je uspelo proti zelo neugodnemu nasprotniku držati neodločen rezultat vse do konca. V četrti borbi je Oplotničan VALENČAK dal z zmago ponovno upanje za uspeh. V zadnji borbi pa je njegov klubski kolega VIŠIČ zopet izgubil, zaradi kontaktov katere je znal njegov nasprotnik filmsko zaigrati. Zaradi sramotnega sojenja, je bil zaključek dvoboja pospremljen z žvižgi tekmovalcev nekaterih držav, ki so si ogledali ta dvoboj. Prednjačili so predvsem hrvaški in španski tekmovalci. Tako so sodniki neupravičeno pomagali nekdanji svetovni karate sili Angliji, uvrstitev v naslednje kolo, kjer so jih zasluženo premagali Makedonski tekmovalci. Nam pa ostane le gledanje in analiziranje videoposnetkov ter moralno zadoščenje, da smo bili boljši. V soboto dopoldan je najprej stopil v ring Trboveljčan Dalibor FILIPIČ, kije branil lansko srebrno medaljo iz Celja, kar je do sedaj naj večji uspeh slovenskega mladinskega karateja na Evropskih prvenstvih. Daliborkljubdobri formi tokratni imel toliko športne sreče kot pred letom dni. Že v 1. kolu ga je zasluženo premagal nemški tekmovalec. Ta dan je prvič v svoji karieri nastopil na evropskem prvenstvu tudi Poldi HERMAN. Kljub temu, da se je ves čas enakopravno boril z angleškim tekmovalcem, je slednjemu uspelo efektno izvesti dva nožna udarca v glavo, katera sc dosojata vsak s po tremi točkami. Svoj dan pa je imel tokrat Novogoričan Uroš ŠKARABOT, ki je ob odlični asistenci in taktiki Boruta MARKOŠKA uspel ponoviti lanskoletni Daliborjev uspeh iz Celja. Srebrno medaljo v kategoriji do 65 kg so bučno proslavili vsi slovenski reprezentantje. V nedeljo je zelo malo manjkalo Mariborčanu Alenu PODGORNIKU, da si tudi on pribori bronasto medaljo. V zadnji borbi je izgubil izključno zaradi nekontroliranih udarcev. V solidni organizaciji domačinov je bil tudi na tem prvenstvu prikazan vrhunski moderni karate. Največ medalj so osvojili tekmovalci iz Španije, Francije in Hrvaške. Slovenija seje z osvojeno srebrno medaljo uvrstila na 10. do 12. mesto med 37 nastopajočimi državami. Trboveljčani pa so kljub temu, da niso dosegli vidnih uvrstitev dokazali, da se lahko enakopravno borijo z najboljšimi karateisti stare celine. Trboveljskim karateistom so udeležbo na Cipru omogočili TIKA Trbovlje, Logaški Valkarton in Svea iz Zagorja. Franjo GLAVICA MLADI TRBOVELJČANI USPEŠNI V OSNOVNOŠOLSKI KARATE LIGI V okviru Karate zveze WKSA Slovenije je v soboto 17. februarja v Slovenski Bistrici potekalo tretje kolo osnovnošolske karate lige. Omenjenega tekmovanja so se Trboveljčani udeležili na povabilo stilske organizacije WKSA Slovenije. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na tekmovanju nastopili najmlajši člani tekmovalne skupine, ki si nabirajo svoje prve tekmovalne izkušnje na pomembnejših tekmovanjih: Kristjan OSTOJIČ, Anis ZUKANOVIČ in Anže ROZINGER. V vlogi trenerja seje tokrat prvič, vendar zelo uspešno pojavil Žiga ŠANTEJ, kije s svojimi štirinajstimi leti tudi še osnovnošolec. Vodjo tekmovalcev in šoferja pa je po dolgem času zopet opravil nekdaj zelo uspešen tekmovalec in trener Franc POVŠE. V konkurenci 94 tekmovalcev iz 22 osnovnih šol so vsi Trboveljčani nastopili v skupini 5. in 6. razredov. ROZINGER, kateremu je bil to prvi nastop izven Trbovelj je izpade že v 1. kolu. Ostala dva pa sta imela več športne sreče, saj sta se oba uvrstila v finale, kjer sta na koncu osvojila ZUKANOVIČ sedmo mesto ter OSTOJIČ 2. mesto ter s tem srebrno medaljo. Fran|o GLAVICA SIMERLU MEDALJA NA »10. POKALU SAMOBORA« V soboto 27. in nedeljo 28. januarja je v Samoboru pri Zagrebu potekal Tradicionalni, že deseti po vrsti, mednarodni karate turnir. Organizator turnirja je vzorno organiziral mednarodno športno prireditev, kjer je v dveh dneh nastopilo preko 800 tekmovalcev iz BiH, Slovenije in Hrvaške. V soboto so za slovensko reprezentanco nastopili Trboveljčani Tomy CESTNIK, Poldi HERMAN, Miha KOVAČIČ, Franci CEFERIN in Jernej SIMERL. Vsi so nastopili v športnih borbah. V izredno močni konkurenci so CESTNIK, HERMAN in KOVAČIČ kljub dobrim nastopom izgubili že v 1. ali 2. kolu. Več športne sreče sta tokrat imela Franci in Jernej, ki sta nastopila v kategoriji članov do 75 kg. Oba je v rednem delu premagal Danijel GOSPIČ, kateri ima dvojno državljanstvo, hrvaško in slovensko in je večkratni prvak, tako Hrvaške kot Slovenije. Jerneja je premagal v 2. kolu, Francija pa v tretjem. Po začetnih zmagah v repasažnih borbah sta se v borbi za bronasto medaljo pomerila med seboj oba Trboveljčana. Več sreče je imel tokrat Jernej. S tem uspehom sta si oba zagotovila nastop na Mladinskem EP, ki bo čez dobrih deset dni na Cipru. Poleg njiju bosta na tem prvenstvu nastopila tudi Poldi HERMAN ter nosilec srebrne medalje z zadnjega Mladinskega EP, ki je bilo februarja lani v Celju, Dalibor FILIPIČ. S štirimi tekmovalci bodo Trboveljčani najštevilčnejši v reprezentanci Slovenije na Cipru. V nedeljo so pod vodstvom Uroša VOZLA v Samoboru nastopili: Borut KORPES, Rok LOPAN, Elvis SELIMOVIČ in Žiga ŠANTEJ. Prva dva sta nastopila v katah, druga dva pa tudi v športnih borbah. Kljub temu, da so nastopili dobro, še posebno v katah, kjer je LOPAN na koncu osvojil 7. mesto, žal mladi trboveljski karateisti niso uspeli ponoviti Jernejevega uspeha doseženega dan prej. Franjo GUVICA I. SUŠCA 2001 r r —- T r-1- ^ r--r- v v-r- *7 *T r* ^ #■— JJ n J JI J..m j j J j .jj u j j i PREDSTAVITEV NOVEGA AUDIJA A4 Pri Malgaju v Trbovljah so predstavili novega, težko pričakovanega audija A4. Pri tein modelu je na voljo paleta petih motorjev in sicer 3.0 (220 KM), 2.0 (130 KM), l.8T (150 KM), 2.5 TDI (180 KM) in 1.9 TDI (130 KM). Iz teh podatkov je razvidno, da se za novi audi A4 uporabljata dva povsem na novo zasnovana bencinska motorja z aluminijastim ohišjem: 2-litrski štirivaljni motor Nazadnje, pa vendarle ne najbolj pomembno, je potrebno postreči še s ceno posa-meznih modelov. Cene se gib-ljejo od 4.620.000 SIT do 7.003.242 SIT. Več informacij o novem A4 pa vam bodo po-nudili pri Malgaju v Trbovljah ali po telefonu 56-33-156. P.M., slikal PRAV s I30 konjskimi močmi in 3-litrski motor V6 z 220 konjskimi močmi. Prostornina rezervoarja za gorivo znaša do 70 litrov, kar pomeni, da s polnim rezervoarjem z A4 s TDI motorjem lahko prevozijo približno 1300 km. Svojo moč agregati na cesto prenašajo preko sprednjega pogona ali stalnega štirikolesnega pogona quattro. Novo aluminijasto podvozje zagotavlja zgledno vozno dinamiko. Kar se varnosti tiče velja omeniti, da so priznano raven varnosti audijevih vozil pri A4 še izboljšali. Elektronski stabilizacijski sistem ESP je sestavni del serijske opreme, enako velja za novost pri audiju, elektronsko zavorno asistenco, ki pri .zasilnem zaviranju vozniku pomaga s povečanjem zavornega tlaka, s čimer občutno skrajša zavorno pot. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT SPO KARATE - TRBOVELJČANI USPEŠNI V BiH Na povabilo Karate kluba Sinalco Tuzla so se pretekli vikend Trboveljski karateisti udeležili 2. Mednarodnega karate turnirja Tuzlanskega kantona - »TKA OPEN«. Skupno je nastopilo cca 300 tekmovalcev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na turnirju nastopili Rok LOPAN, Kristjan OSTOJIČ in Elvis SELIMOVIČ. Kot vodja in trener je vlogo uspešno opravil Uroš VOZEL. Vsi so nastopili v katah. Kljub dobro opravljenem nastopu sta Lopan in Ostojič izgubila v prvem oziroma drugem kolu. Več uspeha je imel Elvis Selimovič, katerega so pa pristranski sodniki zaustavili v izvajanju kate za polfinale, tako daje na koncu osvojil zelo dobro peto mesto. Po mnenju trenerja sije Elvis zaslužil finale. Kljub želji, da popravi uvrstitev v katah, Elvisu to v športnih borbah žal ni uspelo. Mladim Trboveljčanom v Tuzli sicer ni uspelo osvojiti medalje, vendar je tudi osvojeno peto mesto lep mednarodni uspeh, tako za Elvisa kot tudi trboveljski karate klub. S tem nadaljujemo kontinuiteto dobrih nastopov na mednarodnih boriščih. Sama organizacija tumiija sicer ni bila omembe vredna, vendar je za organizatorje najstarejšega turnirja v Evropi zelo pomembno, da se njihovi tekmovalci pojavljajo v državah iz katerih prihaja veliko število tekmovalcev na trboveljski turnir in to Bosna nedvomno je. Na koncil bi se zahvalil tudi sorodnikom Elvisa Selimoviča, ki so ves čas bivanja v Bosni gostili trboveljske karateiste. Franjo GLAVICA 10. MAREC - ZADNJI DAN ZA VAŠ GLAS V AKCIJI NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2000! 3 T) nlTL.Vfn T)l:iTLDlTL 5^. Piše in fotografira: Peter Motnikar PRIŠEL JE - NOVI FORD MONDEO V6 24V (4.667.701 SIT) in 2.0 TDI (115 KM, 4.141.395 SIT). Pri motorjih je omembe vreden tudi podatek, da imajo vsi motorji verižni pogon odmične gredi, ki se mora zamenjati šele po 300.000 kilometrih. Seveda je cena odvisna tudi od paketov opreme, ki so na razpolago. To so ambiente, trend ali ghia. Mondeo ima v serijski opremi že vključeno avtomatsko klimo, Pri Ford servisu Hribar v Zagorju so v preteklih dneh dobili novega, popolnoma prenovljenega forda mondeo, od katerega si pri tem gigantskem avtomobilskem proizvajalcu veliko obetajo. Mondeo bo na voljo v treh izvedenkah in sicer v štirivratni, petvratni in kot karavan. Za razliko od prejšnjega mondea se paleta motorjev ne prične pri 1.6-litrskem, ampak pri dveh različicah 1.8 s 110 konjskimi močmi (cena: 3.748.279 SIT) in s 125 konji (3.852.577 SIT). Poleg tega so na voljo še motorji 2.0 (145 KM, 4.253.682 SIT), 2.5 električni paket stekel in sedežev, daljinsko centralno zaklepanje in dvojno centralno zaklepanje, daljinsko odpiranje prtljažnika, 4x airbag, ABS-EBA (dodatno povečanje zavorne sile v kritičnih situacijah), dvojna lambda sonda (senzor za zaznavanje izpušnih plinov), zaradi česar ima ford mondeo eko standard 2008, od septembra naprej pa bo v serijski opremi možno dobiti tudi stabilizacijski sistem ESP. Morebiti še podatek o velikosti prtljažnika: štiri in petvratna različica jmata prtljažnik v velikosti .700 litrov, karavan pa 540 litrov. Zasavcev rsr Ste prodajalec ali zastopnik za katero od številnih znamk avtomobilov? Bi radi predstavili vaš novi avto ljudem, ki jih to zanima in si s tem razširili krog potencialnih kupcev? Pokličite in dogovorili se bomo o vseh pogojih testiranja ter predstavitve avtomobila v časopisu Zasavc. Informacije: 03/566-41-66, 566-42-50, 040/267-411 ali 041/403-055 J r.rnn j .čti n Zasavski frker IZSILIL PREDNOST Hrastnik, 12.2. ob 14.40 uri je S.B. iz Turja vozil osebni avtomobil znamke renault 5 po regionalni cesti iz smeri Dola proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal do križišča na Riklovem mostu, je izsilil prednost vozniku alfa romea M.P. iz Hrastnika, kateri je pripeljal iz smeri Steklarne in kljub zaviranju gčil v vozilo S.B. Na vozilih je nastalcf ža ijajmanj 50.000 SIT škode. Policisti so. S.Bi'izdali? plačilni nalog. v-:^ fi,,/ PREKRATKA VARNOSTNA Z RAZDALJA Hrastnik, 13.2. ob 19.00 uri je J.J. iz Krnic vozil zastava yugo po glavni cesti II.reda iz smeri Steklarne proti Zidanem mostu, zaradi prekratke varnostne razdalje pa pri železniškem podvozu na Cesti 1 .maja s prednjim delom trčil v zadnji del pred njim vozečega voznika osebnega avtomobila WV polo H.A. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za okoli 600.000 SIT škode, H.A. in sopotnik R.P. iz Dola pa sta zaradi poškodb iskala zdravniško pomoč v ZD Hrastnik. Policisti so na kraju J.J. izdali plačilni nalog. Sevnice vozil osebni avtomobil audi A6 po glavni cesti II.reda iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku. V Suhadolu ni upošteval časovne omejitve prometa oziroma prometnega znaka o prepovedi prometa v eno smer, temveč z vožnjo nadaljeval v trenutku. ko je ko je in BMW irotne smeri, pravilno in v času, | Ogoljeno vožnjo, pripeljal voznik A.E. iz Hrastnika, ki je pričel se umikati, pri tem pa trčil v ograjo. Pri prometni nesreči so ter sopotnika v njegovem vozilo ., oba iz Hrastnika, utrpeli telesne j^aradi katerih so zdravniško pomoč jskal^^Žl? Hrastnik in bolnici Trbovlje. Na vozilu A.E^je nastalo za najmanj 100.000 SIT škode, policisti pa so B.J. izdali plačilni nalog. ZBIL OTROKA NA PREHODU ZA PEŠCE Trbovlje, 12.2. ob 9.02 so policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo otroka. Voznik K.F. je vozil iz smeri Kešetovega proti Trgu revolucije, na Trgu svobode pri tržnici na prehodu za pešce pa zbil otroka, ki je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Trbovlje, kjer so ugotovili, da je dobil lahke telesne poškodbe. TRČIL IN POBEGNIL Hrastnik, 15.2. ob 20.30 uri je bil PO Hrastnik obveščen, daje na Dolu pri Hrastniku neznan voznik renaulta laguna povzročil prometno nesrečo oziroma trčil v parkirano vozilo peugeot 106, last S.B. iz Hrastnika, nato pa s kraja pobegnil. Policisti so že ob 21.00 uri povzročitelja R.M. iz Dola izsledili, zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola pa so odredih tudi preizkus alkoholiziranosti, vendar gaje R.M. odklonil. Kljub temu so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Zaradi povzročitve prometne nesreče so mu izdali plačilni nalog, zaradi odklona preizkusa alkoholiziranosti in zato, ker na kraju nesreče ni počakal, pa so napisali še predlog SP-ju. LE MATERIALNA ŠKODA Trbovlje, 18.2. ob 7.10 uri je patrulja PO Zagorje obravnavala prometno nesrečo v Trbovljah. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik A.R. zaradi neupoštevanja prometnega znaka izsilil prednost vozniku J.J.-ju, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo. A.R.-ju je bil izdan plačilni nalog, zoper J.J.-ja pa sledi predlog SP-ju. ODRIVAL POLICISTA Trbovlje, 23.2. ob 21.18 je bil pri kontroli prometa ustavljen Z.R., ki se je v postopku nedostojno vedel in odrival policista, zaradi česar je bila uporabljena fizična sila, zaradi pijanosti pa je bil pridržan do iztreznitve. IZSILILA PREDNOST Hrastnik, 8.2. ob 11.00 uri je T.M. iz Zagorja ob Savi vozila hyundai pony po regionalni cesti iz smeri Dola proti Steklarni Hrastnik. Ko je z vozilom pripeljala do križišča na Riklovem mostu, je izsilila prednost vozniku renaulta 19 L.S.-ju iz Hrastnika, ki je kljub zaviranju in umikanju trčil v vozilo T.M. Na vozilih je nastalo za najmanj 150.000 SIT škode, policisti pa so T.M. izdali plačilni nalog. NI UPOŠTEVAL ČASOVNE OMEJITVE Hrastnik, 18.2. ob 14.40 uri je B.J. iz TRČIL V VOZILO PRED NJIM Zagorje, 21.2. ob 12.50 uri je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo na Kolodvorski cesti. Voznik L.P. je vozil iz smeri savskega mosta proti centru. Ko je pripeljal do Kolodvorske 20, je zaradi neprilagojene hitrosti s sprednjim delom trčil v zadnji del spredaj vozečega vozila. DVA HUDO, ŠTIRJE LAŽJE RANJENI Zagorje, 23.2. ob 17.15 uri so bili policisti obveščeni o hudi prometni nesreči v Kisovcu, v kateri naj bi bilo po prvih podatkih več oseb poškodovanih. Ugotovljeno je bilo, da je S.F. iz Trbovelj vozil iz smeri Zagorja proti Kisovcu in ga je pri odcepu za obrtno cono zaradi neprilagojene hitrosti glede na stanje cestišča zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je pravilno pripeljal J. Pri trčenju je vozilo obrnilo, eno od vozil je tudi zagorelo, tako da so bile štiri osebe lahko telesno poškodovane, dva izmed njih sta obležala na cestišču in sta dobila hude telesne poškodbe. V nesreči so morah posredovati tudi gasilci PGD Zagorje-mesto. Nesrečo so obravnavah policisti PPP Ljubljana, ki bodo zoper S.F.-ja spisali kazensko ovadbo. ENA OSEBA HUDO POŠKODOVANA Litija, 18.2. v večernem času so policisti na Ljubljanski cesti v semaforiziranem križišču obravnavali prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. Pri tem je bila ena oseba hudo poškodovana, zoper povzročitelja pa sledi kazenska ovadba. OBEMA PLAČILNI NALOG Litija, 22.2. se je zgodila prometna nereča v Ribčah, ki je nastala zaradi prekratke varnostne razdalje dveh udeležencev v prometu, katera sta s sprednjim delom vozila ob zaustavljanju trčila v pred seboj vozeča vozila. Obema povzročiteljema je bil izdan plačilni nalog. Ravbaj o kot srake Dne 11.2. ob 02.10 uri je G.D. iz Hrastnika obvestil policiste, da mu je neznan storilec z osebnega avtomobila znamke zastava yugo, katerega je imel parkiranega pred gostinskim lokalom Point 21 v Hrastniku, ukradel zunanje vzvratno ogledalo. Policisti storilca še iščejo. Dne 15.2. ob 18.30 uri je Z.E. iz Hrastnika na PO Hrastnik podal zapisnik o tatvini denarja, kateri je bil tega dne v telovadnici OŠ Dol ukraden njegovemu sinu. Policisti storilca še iščejo. Dne 17.2. ob 04.55 uri so bili policisti obveščeni, da so v pekarni Djurišič prijeli osebo, ki je pred tem ukradla 6 burekov. Med identifikacijskim postopkom so policisti ugotovili, da gre za P.A. iz Trbovelj. Bureki, vredni 1.800 SIT, so bili vrnjeni lastniku, policisti pa so o zadevi obvestili ODT Trbovlje. Dne 17.2. se je na postaji PP Litija zglasil občan in povedal, daje v kleti stanovanjskega bloka pospravljal svoj kletni prostor. Pri tem je jakno pustil obešeno v kleti, med pospravljanjem pa mu je neznani storilec Iz t n tl :i n tl d odvzel ročno uro iz žepa jakne. Dne 17.2. ob I 1.40 uri je policiste G.B. obvestil, da mu je neznani storilec iz tovornega vozila, ki ga je imel parkiranega pri Rudniku Zagorje, preko noči ukradel akumulator. S tem je oškodovan za 15.000 SIT. Storilca še iščejo. Dne 26.2. v jutranjih urah so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v trgovino v Šmartnem pri Litiji. Storilec je iz nje odnesel več GSM aparatov ter s tem povzročil za 200.000 SIT škode. Dne 25.2. ob 17.00 uri so bili policisti obveščeni o kraji okrasnih pokrovov s sprednjih gum na vozilu, ki je bilo parkirano za trgovino Trgoavto v Zagorju. Za storilcem še poizvedujejo. PES S STEKLINO? Dne 18.2. ob 00.15 uri so policisti pohiteli na Trg Franca Kozarja, kamor se je zatekel pes, ki je kazal vse znake stekline. Zaradi odstranitve psa so policisti takoj poklicali veterinarsko postajo, prav tako pa tudi higienika v Celje, vendar seje na klic odzvala le veterinarska inšpektorica, katera je prišla na kraj in tudi odredila odvoz psa v SZV Celje, le-ta pa je bil opravljen šele ob 04.00 uri. ODDAL OROŽJE Dne 13.2. seje na PP Litija zglasil občan iz okolice Litije in na podlagi novega zakona o orožju oddal vojaško pištolo iz druge svetovne vojne. Orožje bo poslano pristojni službi. SKUŠAL VNOVČITI PONAREJEN BANKOVEC Dne 13.2. so bili policisti iz banke v Litiji obveščeni, da je pri njih poskušal vnovčiti ponarejen bankovec za 50.000 lir občan iz Ljubljane. Bankovec so poslali v analizo. IZSIUEVAL GA JE Dne 14.2. v večernem času so policisti zaznali kaznivo dejanje izsiljevanja. Občan iz Litije je drugega občana iz Ljubljane izsiljeval oziroma mu grozil z nožem ter mu iz hlač vzel 35.000 SIT. Denar in nož so mu zasegli, sledi pa kazenska ovadba. NI BILO POŽARA Dne 19.2. so bili policisti obveščeni, da naj bi gorela ena od hiš na Spodnjem Logu. Ugotovljeno je bilo, da ima občan dimnik napeljan le do podstrešja, od koder se kadi prosto ven, torej ni šlo za požar. DELOVNA NESREČA Dne 21.2. v večernem času je prišlo v okolici Litije do delovne nesreče, kjer je voznik na traktorsko prikolico nakladal deske, traktor je bil pri tem v teku ter je samovoljno speljal po travniku navzdol. Občan je traktor skušal zaustaviti, vendar se je pri tem telesno poškodoval, intenziteta poškodb pa še ni znana. PESTRO V ČAKALNICAH IN VUKIH Dne 19.2. so policiste obvestili iz železniške postaje Kresnice, da ima sprevodnik na vlaku probleme s potnikom. Slednji ni pokazal dokumentov oziroma karte sprevodniku. Dne 19.2. so policiste poklicali iz železniške postaje Litija in jim naznanili, da je v čakalnici obležal mlajši moški. Ugotovljeno je bilo, daje ta na kraju obležal zaradi šoka po vbrizgu mamil. Dne 21.2. so ponovno poklicali policiste na pomoč, ker je imel sprevodnik v Litiji težave z enim od potnikov. Policisti so ugotovili, da je občan na vlaku žalil in z roko po obrazu udaril sprevodnika. Dne 23.2. v večernem času so iz železniške postaje obvestili policiste, da je potnik pri izhodu iz vlaka pri vratih potegnil zasilni izhod. Policisti so ga popisali. ZASEGLI SO B0KSER, OPRAVILI ANALIZO IN ZASEGLI "POJOČO TRAVICO" Dne 22.2. v večernem času je policijska patrulja pri vozniku v Šmartnem pri Litiji zasegla hladno orožje, imenovan "bokser". Sledi prijava SP-ju. Istega dne so enega od voznikov odpeljali na strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom mamil, sopotniku v vozilu pa so zasegli neznano zeleno rastlino, za katero sumijo, da gre za marihuano. POŠKODOVALI SO MU VOZILO Dne 21.2. dopoldne so bili policisti obveščeni, da je v Šmartnem pri Litiji neznanec namerno poškodoval osebno vozilo. Policisti ga še iščejo. RES POBIRAU PRISPEVEK ZA INVALIDNE OTROKE? 25.2. so bili v popoldanskem času policisti obveščeni, da dva mlajša moška po stanovanjskem bloku v Litiji pobirata prostovoljne prispevke za pomoč invalidnim otrokom. Policisti moška niso izsledili. Aufblks £ 11.2. ob 00.10 uri so policisti pohiteli pred gostinski lokal Point 21 v Hrastniku, kjer se je s pretepom "rekreiralo" več fantov. Kljub hitri intervenciji kršiteljev na kraju ni bilo več, zato policisti le-te še iščejo. 12.2. v popoldanskem času je policijska patrulja na terenu zaznala kršitev javnega reda in miru, saj sta se dva občana Litije zaradi dolgov pretepla. Zoper oba sledi predlog SP-ju. 12.2. ob 17.50 uri so policisti pohiteli na Marno, od koder so dobili obvestilo, da neznan moški hodi pijan po cesti. Policisti so neznanca tudi izsledili, vendar jim na krju pri izvedbi identifikacijskega postopka o sebi ni hotel dati nobenih podatkov. Zato je bil priveden na PO Hrastnik, kjer je bilo s preverjanjem ugotovljeno, da gre za K.M. iz okolice Lendave. Policisti so zoper njega še podali predlog SP-ju. j 13.2. ob 17.uri so bili policisti obveščeni, da so trije neznanci razbijali steklovino na Gimnazijski cesti v Trbovljah ter prevrnili luč javne razsvetljave in s tem onemogočili promet. Pri ugotavljanju identitete sta se dva uprla, zaradi česar so bila uporabljena prisilna sredstva in sta bila zadržana do iztreznitve. Kasneje so vendarle ugotovili, da so "trije mušketirji" V.V., J.D. in R.A. ji 15.2. so bili policisti iz Litije obveščeni, da se na domu pretepata oče in sin. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta se že pred prihodom policistov pomirila, zoper oba pa sledi predlog SP-ju. j 16.2. zvečer je bil v Kresnicah opravljen postopek z občanom. Pri tem seje občan do policistov obnašal žaljivo in nedostojno. Kljub večkratnim opozorilom so ga morali policisti pridržati do iztreznitve. £ 16.2. ob 8.35 uri je na PP Trbovlje klicala občanka iz. Trbovelj in naznanila, da ji je grozil bivši mož in jo skušal zadušiti z. blazino. Navedeni je bil odpeljan v PP Trbovlje, od tu pa v prostore za pridržanje v Ljubljano. 18.2. zvečer je občan iz Litije obvestil policiste, daje pri dostavi pic v okolico Litije prišel do občana, kateremu je zaračunal dostavo pice ter že pripravil menjalni denar, kateremu bi moral občanu vrniti. Občan pa je vzel pico in menjalni denar, pice ni plačal in še zaklenil vrata. Sledi kazenska ovadba. 22.2. ob 22.56 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v Kubus baru v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, daje v lokal prišel V.J. in pristopil do E.I.-ja ter zahteval denar, ki mu gaje dolžan. Ker ga leta ni imel, gaje V.J. pretepel. Zoper V.J-ja sledi predlog. j -IJ-UlJj | Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 29.marca, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 23.marca 2001 na naslovu: Zasatc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. Stanovanja, parcele PRODAM poslovni prostor cca 80m2 v Zagorju ob glavni cesti, prodam z dejavnostjo ali brez, tel.: 041/716-486 PRODAM štirisobno stanovanje v hiši (CK, telefon. CiC nepRcmičnme Ulici) 1.1111)111) 7. TltBOVUE TELftlK: 03/54'24-24!, 56-55-H0 pnoDDifl. mhop, nnpovppj. mi. poiiovnm ppoitohov. viiidiDor m pdiicei balkon, parkirni prostor), tel.: 56-66-173 (od 8. do 19.ure) PRODAM poslovni prostor ob glavni cesti v Trbovljah v izmeri 82 m2, tel.: 050/615-421 PRODAM gradbeno parcelo v centru Zagorja, primerno tudi za poslovne dejavnosti, tel.: 56-56-828 (po 20.uri) PRODAM parcelo 32 arov. zelo lepa lega, voda, elektrika, telefon, ob neposredni bližini cesta do parcele, tel.: 56-85-361 PRODAM zazidalno parcelo v Čečah nad Trbovljami - pašnik in gozd., tel.: 56-45-510 PRODAM garažo na Ribniku in parcelo cca 1100 m2 - na Topoletovem v Trbovljah, tel.: 56-27-205 (služba), 56-29-509 (doma, zvečer) PRODAM parcelo v okolici Trbovelj, primerno za postavitev manjšega vikenda, v račun vzamem avto renault 5, tel.: 041/ 929-269 Razno PRODAM trgovinsko opremo, primerno tudi za drogerije oziroma butike, tel.: 56-49-240 ali 041/716-501 PRODAM subvvoofer znamke magnat X-force, 25 cm, 400-800 W, kot nov, vreden ogleda, cena po dogovoru, tel.: 041/457-711 PRODAM maškeradne kostume za otroke, po želji pošljem, tel.: 01/42-31-761 in 050/626-226 PRODAM ohranjen trosed -postelja in dva fotelja, tel.: 56-22-069 PRODAM "fenomat" avtomatski sušilec Rok (7 kom), primeren za lokale, cena po dogovoru, tel.: 01/8974-052 PRODAM PVC cisterno, stružnico za les in stiskalnico za sadje, tel.: 041/431-702 PRODAM pralni stroj Gorenje, Obveščamo vse zainteresirane, da se bo dne 13.03.2001 ob 10.00 uri v sobi št. 25 Okrajnega sodišča v Trbovljah vršila javna dražba. Predmet prodaje je celotna nepremičnina v z.k.telo II. - parc.št. 337/108 vl-št. 233 k.o. Trbovlje, ki v naravi predstavlja poslovno stanovanjsko stavbo z baliniščem in garažami (na Partizanski cesti v Trbovljah). Izklicna cena znaša 14.250.000 SIT, vendar se lahko proda po znižani vrednosti (1/2) in sicer 7.125.000,00 SIT. Varščina znaša 1/10 ugotovljene vrednosti nepremičnine, to je 1.425.000,00 SIT, katero mora ponudnik najkasneje pol ure pred pričetkom položiti na račun rednih pologov in dokazilo o plačilu predložiti sodišču v sobi št.l 5. Za dodatne informacije pokličite 034226128. še v garanciji, informacije na 041/ 395-301 Delo ČISTIM, likam, pomivam in pospravljam na vašem domu, tel.: 040/253-058 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125.3302 Griže, tel.: 03/715-735 o> ____ "d- o o NO ei S -i 2 3 .. .E O 3 co . O Z ® = 2 => "g ^ 3 S E c; lu ul n* Spol m co o Ul VtthVU: ./:• .4 •• za brezplačni mali oglas Moj naslov: o o O Z U 00 N KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI na uro pravljic, ki bo v četrtek, 1.3. ob 17.30 uri. Poslušali bomo čudovito pravljico Čira čara muc. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje VABI na prireditve v mesecu marcu. ODDELEK ZA ODRASLE: 5.3. - 17.3. Razstava Pomlad prihaja, kjer bo svoja dela razstavljala Marija Sedej 19.3. - 31.3. Razstava izdelkov likovnega krožka in pedagoških dejavnosti Dijaškega doma Trbovlje 15.3. ob 19.uri: Potopisno predavanje Afrika, kjer bo predaval Štefan Rehar V marcu se začne tudi bralni krožek z Manco Košir, ki ga bo vodila Ivana Laharnar. -------------ODDELEK ZA MLADINO:--------------------- Pravljične ure (sreda ob 17.uri): 7.3. Filip in kraljček Palček, za otroke od 3 do 5 let, 14.3. Kako so si Butalci omislili pamet, za otroke od 6 do 10 let, 28.3. Drevo ima srce, za otroke od 6 do 10 let, Kreativna delavnica (sreda ob 17.uri): 21.3. Spomladanski origami: Žabice v mlaki, za otroke od 5 do 10 let. Glasbena šola Trbovlje VABI v sredo, 21.marca ob 19.uri na pianistični koncert Erika Šulerja. Vabljeni, vstopnice po 1000 SIT so že v prodaji. Zasavska ljudska univerza in Knjižnica Zagorje ob Savi VABITA na študijski krožek "Beremo z Manco Košir, ki bo v ponedeljek, 5.marca ob 19.uri v Knjižnici Zagorje. Vabljeni! DPM Litija • in Matična knjižnica Litija VABITA na brezplačne zimske počitniške aktivnosti. V okviru teh bomo v četrtek, 1.3. ob 1 l.uri v Knjižnici Litija izdelovali voščilnice za praznik žensk. DPM Zagorje VABI na aktivnosti v času zimskih počitnic: - četrtek, 1.3. ob 10.uri v Knjižnici Zagorje -ustvarjalna delavnica, - petek, 2.3. kopanje v zaprtem kopališču v Hrastniku, cena 500 SIT, prevoz plača DPM, odhod avtobusa z glavne avtobusne postaje ob 8.30, prihod ob 13.uri. Vrtec Zagorje ob Savi OBVEŠČA starše otrok, ki so rojeni od 01.03.1995 do 28.02.1996, da jih vpišejo v oddelke priprave na šolo do 01.04.2001. Hkrati obveščamo starše predšolskih otrok, da do 30.04.2001 vpisujemo otroke v varstvene oddelke od 1 do 6 let. Vpišite jih na upravi Vrtca Zagorje, Pečarjeva 4, Zagorje. Vse informacije dobite tudi po telefonu 56-66-244 pri Mileni Taškar. MKIPmMKm Ker je strip kot umetnost ponovno vse preveč odrinjen na stranski tir, oziroma ker ga ogromno ljudi še vedno jemlje kot manjvredno umetnost, KUD KNAP v vašhavi Zagorskega rudnika v soboto 10.03. 2001 ob 18h organizira razstavo stripa. V idiličnem industrijskem okolju rudnika si boste lahko ogledali stripe Dušana Kastelica, ki je med dugim znan tudi kot avtor stripa "AFERA JBTZ", ki ste ga lahko pred leti prebirali v Mladini, in bolj underground STRIPBURGERJEVO varianto stripa, ki jo bodo spremljali še razno-razni performansi, ki pa naj za enkrat ostanejo še skrivnost... Torej na razstavo vabljeni vsi svobodomiselni in pozitivne energije polni ljudje, ki vam ni vseeno za okolje in družbo, v kateri živite. Ter seveda vsi, ki bi se radi odpočili od raznih TV prerokov in ostalih medijskih manipulacij, ki vam jih v prefinjeni embalaži servirajo že navsezgodaj zjutraj. KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE Radio Trbovlje d.o.o.. Igr svobode 11 a, 1420 Trbovlje, razpisuje delovno mesto odgovornega urednika za štiriletni mandat. Pogoji: da je državljan (državljanka) republike Slovenije in obvlada aktivno slovenski jezik, da ima visoko ali višjo izobrazbo (FDV ali ustrezno fakulteto humanistične ali družboslovne smeri), da ima vsaj štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali šet let dela v novinarstvu, znanje najmanj dveh tujih jezikov, zna uporabljati računalniško opremo (okensko okolje in urejevalnik besedil), da pozna zakonodajo o medijih, da predloži vizijo razvoja programa Radia Trbovlje d.o.o., da ni zakonskih ovir za njegovo (njeno) imenovanje. Pisne prijave z dokazili, življenjepis in pisno vizijo razvoja programa Radia Trbovlje d.o.o. pošljite ali prinesite v zalepljeni kuverti z oznako ZA RAZPIS do vključno 10. marca 2001 na naslov: RADIO TRBOVLJE d.o.o., Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje - s pripisom ZA RAZPIS. Vse, ki se bodo prijavili, bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. http://www.radio-trbovlje.si tej group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.sl Grafično podjetje Izlake zaposli i. grafični oblikovalec za delo v Studiu GRAFEX Izlake. Pogoji: e obvladovanje osnovnih grafičnih programov (Photoshop, Freehand, QuarkXpress, /Ilustrator, Corel Draw) • izpit B kategorije in lasten prevoz • ustrezna izobrazba V. ali višje stopnje • izrazit smisel za oblikovanje (reference zaželene) • zaželene so izkušnje iz področja Interneta ter digitalne AUDIO//IDEO produkcije Zainteresirani pošljite pisno 2' ^OpČni/medijski oblikovalec vlogo na naslov vizualnih komunikacij GRAFEX d.o.o. za rfe/o v Studiu na Izlakah Podlipovica 31, 1411 Izlake pogoji: ali po e-mailu: e VII. stopnja izobrazbe ustrezne smeri info@grafex.si. • vsaj i-letne delovne izkušnje iz podobnih del Dodatne informacije: oz. ustrezne reference 03 56 57100. • lasten prevoz "hoflonnos n 22.3.-20.4. mm i Izboljšali boste svoje materialno stanje in se začeli zavedati, kako pomembni so družinski odnosi in zaledje, ki vam ga ponujajo. Če ste Še nevezani, boste začutili potrebo, da si spletete lastno gnezdece. Št.: 18. Postali boste bolj samozavestni in v sebi boste začutili moč, da lahko premagate vse težave. Ugotovili boste, da preteklost ne sme biti ovira pri vzpostavljanju odnosov v sedanjosti. Št.: 23. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. Postavili si boste visoke cilje, ki jim boste tudi vztrajno sledili. Veliko boste razmišljali, kaj spremeniti v svojem življenju in kaj vam na sebi ter tudi pri delu ni všeč. Vaša iskanja bo parner večkrat narobe razumel. St.: 10. Pred resnico se pogosto skrijete v svoj oklep, v svoje principe, ideje /I J 'n 'z80v0re- S postopnimi 1 “ koraki vam bo uspelo pridobiti širino. V velik poduk vam bodo prijatelji. Možna so tudi prijetna presenečenja na ljubezenskem področju. Št.: 4. Čeprav ste zelo družabni in priljubljeni, se zna zgoditi, da se boste pogosteje zapletali v spore. Nehote boste z besedami prizadeli ljudi v svoji okolici, saj boste premalo pozorni na njihova čustva in nazore. Št.: 24. Pazite, kaj govori-ivVf te pred sodelavci, da ne boste izzvali spora. Na osebnem področju se boste otresli nekaj i kompleksov in 1 zaživeli bolj svobod- 1 no. V ljubezni bo precej razburljivo, 1 nevezanim se obetajo avanture. Št.: 15. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost /Cdorf>onasfya zaradifyu.Uznf, ne, v-eč/ (Kotzebue) Zagotovo ne bo pomišljalo enajst novopečenih staršev - petim fantkom in šestim deklicam. 13.2.2001 Darija Kunštrič, Loke 15, Trbovlje - hči Sara Bokal 14.2.2001 Karmen Pongrac, Kemikova 13, Velenje - sin Jan Tatjana Ceraj, Ulica bratov Vošnjakov 5, Celje - hči Maruša 15.2.2001 Durdica Štor, Laška vas pri Štorah - sin Matic Azra Palavrič, Opekama 20b, Trbovlje - hči Amina 16.2.2001 Polonca Rupnik, Turje 24a, Dol pri Hrastniku - sin Gašper Draksler Marija Zupan, Pintarjeva 30, Zagorje - sin Domen Zupan Kovač 22.2.2001 Polona Majcen, Cesta VDV brigad 25, Hrastnik - hči Špela Zupančič 23.2.2001 Rosanda Seničar, Dolenji Boštanj 19, Boštanj - hči Ana Žugič 25.2.2001 Marija Stiplošek, Sedraž 35a, Laško - hči Nina Simona Homšak, Narof 49, Izlake - sin Vid Lipovšek Dolžni smo še dve opravičili in sicer najprej za drugo letošnjo številko, kjer smo naredili napako. Mojca Juvančič iz Ceste Borisa Kidriča je 16.1.2001 rodila hčerko Nino Žekar, bi se moral glasiti pravilni zapis, za kar se vsem prizadetim najiskrenejše opravičujemo. V zadnji številki pa smo narobe zapisali priimek Mateji Žužel, za kar se ji prav tako opravičujemo. trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: odpon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. V odnosu s partnerjem boste občutili velik premik na bolje. Dogovori, ki jih bosta sprejela, 24.9,23.10. Va™Pnna5areč užitka, sproščenosti in zaodvoljstva. Ljudem boste težje zaupali, zato se boste gibali v krogu najbljižjih. Št.: 20. Ne sklepajte kupčij, ki jih ne boste preverili, prav tako ljudem ne zaupajte na besedo, temveč se pri vseh poslih zavarujte s pisnim dogovorom. V partnerstvu je včasih kljub različnosti treba poiskati skupno pot. Št.: 7. Boljša razporeditev in organizacija dela vam bosta prihranili marsikateri stres. Toliko bolj zadovoljni boste, ker vam bo uspelo prihraniti več moči za družino in dom. V ljubezni vas čaka kar nekaj preizkušenj. Št.: 27. Znali boste prisluhniti svojim ■a* občutkom in čustva ne boste /i več postavljali na lf^J.drUg° meSt°' ! K JlJt Pazite, da ne boste na službenem 23.12.-20.1. področju drezali v osje gnezdo. Najpomembnejša bo sreča doma in te boste deležni v izobilju. Št.: 5. Zelo pozitivno in ustvarjalno ozračje na delovnem mestu bo dobro vplivalo tako na vaše počutje kot tudi na delo. Pridobili si boste dovolj zaupanja sodelavcev, da ne boste imeli ovir pri uresničevanju svojih idej. Št.: 19. Lahko se boste ukvarjali s stvarmi, ki vas veselijo. Ugotovili boste, da lahko širite pozitivno energijo samo, če najprej poskrbite zase in za svoje potrebe. Na delovnem mestu si boste poskušali izboriti boljši status. Št.: 3. 21.1,19.2. 20.2,21.3. NAGRADNA KR IŽANKA ^ NAGRAJ DNA KRIŽANKA AVTOR: DRAGO RONNER NEKDANJI ČEŠKI DOLGO- PROGAŠ PRENAŠANJE ZVOKOV Z RADUSKIMI VALOVI ZNAČAJ, ETOS EDMUND SPENSER PROSTOR NAMENJEN ZA BIVANJE SNOV. MATERIJA PONOVNI NATIS KNJIGE EPSKO PESNIŠTVO VRTENJE TELOVADCA OKROG DROGA RAJKO LOZAR REKA NA NIZOZEMSKEM PRETLAČEN KOMPOT IZ JABOLK SLOVENSKI PRAVNIK IN POLITOLOG TRG ZA URJENJE ČET V STAREM RIMU NAPOVEDOVALKA TVS BAŠ SLOVENSKI FAGOTIST (JOŽE) STEVO aaiti AMERIŠKI MATEMATIK (HOVVARD) LIJAK, LIJ ŽGANA PIJAČA IZ RIŽA SIMON GREGORČIČ STAROJUD. KRAU SREDOZEM GRM ALI DREVO SLOVENSKI FUŽINAR IN MECEN (ŽIGA) SLOVENSKA PEVKA PRODNIK LUKA V MANDŽURIJI DALIAN NERODEN ČLOVEK ALBIN FELC ANTIČNO TRAČANSKO PLEME SL GRAFIK (MIHA) CEPINOV OKEL . SPODNJA POVRŠINA PROSTORA AMERIŠKI IGRALEC CRUISE SREDMJEV ČEVELJ DENARNA ENOTAV BANGLADEŠU RODOVITNA POKRAJINA V IRANU NA JUGOZAHODNI OBALI KASPUSKEGA JEZERA STAROGRŠKI KIPAR IZ EGINE AM. IGRALKA fSHELLEV) BIV NEMŠKI KANCLER (LUDWIG) KVAČKA- NEC ORODJE ZA 'OVRŠINSKO OBDELAVO PREDMETOV SHAKE- SPEAROV KRAU MOČVIRSKA RASTLINA KRAJ PRI UUBLJANI FR. UMET. ZGOOOVINAF (CHARLES) IZMET AČ NABOJEV PRI PUŠKI AMERIŠKI FIZIKOKE-MIK. NOBELOVEC 1968 (LARS) ‘ POŽELENJE ZDRAVILIŠČE V VZHODNI BELGIJI PREKUPČEVALEC S KAŠO GOZDNI DELAVEC. GOZDAR BIBLIJSKA PRVA ŽENSKA 13 v* v Mm t ► HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI MEJNA REKA MED SLOVAŠKO IN MADŽARSKO REČNI OTOK V PODONAVJU LEPILO, "Indijski pisateu (RADŽA) NALEZUIVA BOLEZEN Z VROČINO INFLUENCA PORTUGALSKI GENERAL IN DRŽAVNIK IRAMALHOl SKOMARJE. ^ZRCČC ► SLOVARČEK- TALIEN: luka v Mandžuriji ERHARD: nekdanji nemški kancler GILAN: pokrajina v Iranu EAME3: portugalski poiilik TAKA: denar v Bangladešu VKOTEKA Zdravje Francelj sreča Micko: "Slišal sem, da si je tvoj mož z alkoholom čisto pokvaril zdravje." "Res je. Ampak saj veš, kakšen je. Tako dobrega srca je, daje z vsakim trčil na zdravje." žoga Norca igrata nogomet. Po prvem polčasu eden ves izmučen reče: "Sedaj boš pa ti žoga." 5amo v dežju Žena si je dolge večere, ko njenega gospoda ni bilo doma, krajšala z ljubimcem. Nekega dne pa ju je presenetil zakonski mož, zato se je ljubimec nag spustil skozi okno. Ni vedel, kam bi se skril, ko je zagledal skupino maratoncev. Mislil si je: Če bom med njimi, bom manj opazen, saj so vsi pomanjkljivo oblečeni, pa še zeblo me ne bo, ker bom tekel. Ko so pritekli mimo, je skočil mednje in začel teči. Čez nekaj časa eden od njih reče: "Ali vas lahko nekaj vprašam?" "Kar." "Ali vedno tečete bosi?" "O, da, da se utrjujem." "In vedno tudi gol?" "Seveda, da se še bolj utrdim." "Ali tudi kondom vedno nosite?" "O, tega pa ne. Samo kadar dežuje." v DOZI Če bi v Združenih državah Amerike v kmetijstvu prenehali uporabljati vsa sredstva proti škodljivcem, bi bili ob dobro polovico pridelka. * * "k k k V Egiptu in Mezopotamiji so' arheologi med izkopavanji odkrili starodavne peči za žganje keramike, ki izvirajo iz leta 4000 pred našim štetjem. k k k k k liF Američan Andrevv Carne-gie, znan tudi kot “kralj jekla", je namenil ogromno denarja za različne kulturne institucije in med drugim osnoval približno 2000 knjižnic v Združenih državah Amerike, Kanadi in rojstni Škotski. k k k k k Francoz Georges Guynemer je bil pravi junak vojnega letalstva. Med prvo svetovno vojno je z neba sklatil 53 nemških letal. Umrl je med opravljanjem dolžnosti leta 1917. k k k k k Iv Ti 7, lvTa~! | I. SUŠCA 2001 m. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 15.3.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.4/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Prosimo, da na križanko vpišete svojo matično ter davčno številko! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Cvetličarna Ciklama, Litija 2. Praktična nagrada Cvetličarna Ciklama, Litija 3. Praktična nagrada Cvetličarna Ciklama, Litija Izžrebanci nagradne križanke 1/2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o); L: Praktična nagrada: Ivi Grošelj, Šcntlambcrt 22, Zagorje ob Savi 2. : Praktična nagrada: Malči Bombck, Log 22, Hrastnik 3. : Praktična nagrada: Ludvik Žabkar, Ulica mladih borcev 2, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 5.3. do 9.3.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. cmučmA CIKLAMA MauJan PLANINŠEK $./). VAlmonjcvm, 17, l270UrijA, rd:01/8984 620 GSM: 041/671 209 CVETJE, LONČNICE, CVETLIČNI ARANŽMAJIDOSTAVA! k ft. M*rC 1L i Delom čah O*1 iv noNudb*’ /»v/pa- /-/9* soboiA: tA? v ncC\V^\^ " NEddjA: M SE V TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema. servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjcvc minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muz.ika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, lema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Rcdaktorjcvc minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in vi žil dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda. servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročilu 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjcve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč l radijem (do 6.(X)) Ob torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjcve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjcve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljevmalih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 [p m ^ m [) KI (D Kino Zagorje 1.3. - 6.3. VERTIKALA SMRTI (pustolovska drama), čet., pet., pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 3.3. - 4.3. DEVETA VRATA (triler), sob. in ned. ob 19.00; 6.3. FILMSKO GLEDALIŠČE: NEZLOMLJIVI (triler), ob 21.00; 7.3. - 11.3. PLJUNI IN JO STISNI (krimi triler), sre., čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 9.3. -13.3. NJENI TASTAR1 (komedija), pet., sob., pon., tor. ob 19.00, ned. ob 17.00; 14.3. - 19.3. HIMALAJA (pustolovska drama), sre., čet., sob., ned., pon. ob 19.00; 16.3. - 20.3. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 20.3. - FILMSKO GLEDALIŠČE: ZAČARAN (komedija), ob 21.00; 21.3. - 27.3. NEZLOMLJIVI (triler), sre., pet., pon. in tor. ob 19.00, ned. ob 17.00 in 19.00; 28.3. - 29.3. CELICA (triler), sre., čet. ob 19.00; Kino Izlake 4.3. VERTIKALA SMRTI (triler) ob 19.15; 11.3. NJENI TASTARI (komedija) ob 19.15; 18.3. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), ob 19.15; 25.3. ROMEO MORA UMRETI (akcijski) ob 19.15; Kino Trbovlje Do zaključka redakcije nismo prejeli programa za mesec marec! Kino Hrastnik 1.3. - 3.3. MIŠEK STUART LITTLE (mladinski), čet. in sob. ob 10.00; 1.3. - 4.3. KRIK 3 (akcijska grozljivka), čet., sob. in ned. ob 19.00; 2.3. TARZAN (risani film), ob 10.00; 2.3. - 4.3. NJENI TASTARI (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 5.3. - 6.3. NI KINO PREDSTAVE; 7.3. -11.3. 6.DAN (ZF akcija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 9.3. - 11.3. BRODOLOM (pustolovska akcija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 12.3. -13.3. NI KINO PREDSTAV; 14.3.18.3. VERTIKALA SMRTI (akcija),'sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 16.3. -18.3. ZAČARAN (komedija), pel. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 19.3. - 20.3. NI KINO PREDSTAVE; 21.3. - 25.3. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 24.3. - 25.3. HIMALAJA (pustolovska drama), sob. in ned. ob 19.00; 26.3. - 27.3. NI KINO PREDSTAVE; 28.3. - 31.3. HIPNOZA (psiho triler), sre., čet., sob. ob 19.00; 30.3. - 31.3. DOBRE MRHE (romantična komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 17.00; Kino Dol pri Hrastniku 2.3. KRIK 3 (akcijska grozljivka) ob 18.00; 9.3. 6.DAN (ZF akcija) ob 18.00; 16.3. VERTIKALA SMRTI (akcija), ob 18.00; 23.3. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), ob 18.00; 30.3. HIPNOZA (psiho triler), ob 18.00; SrWSntEt Emil: pcrkmandcljc@trbovljc.si ZASAVC - eva „ SPREDAJ KOTALO..............Gledam štrajk na češki televiziji in navijam za novinarje. Normalno. Toda! ni mi jasno, kaj mi je storiti ako se jutri pobunijo novinarji na slovenski nacionalki?,, me Ivo hvali in dalje hladno žuli svoje toplo pivo... To so zate novinarji, Ivo ??? ZASAVC - ev „MAFIJA GOBEC,, ... Le zakaj neki sta Bogdaj Barotič in Zgago Jelintič, predsednik in podpredsednik, pardon, podpredsednik in predsednik SS-a na TV posnetkih vedno in zmerom posneta skupaj, eden do drugega, rame do ramena, kot dva brata, kot dve očesi ene glave, da ne rečem - kot Martin Krpan in Peter Klepec ? Menda zato, ker se cenjeni TV avditorij vse od zadnjih volitev pa do dnevadandanašnjegaašnjega (še) ni odločil, kateri od njiju je „večji„ azijec, pardon arijec ... ZASAVC-evi „ AZIL ANTI „ ... Osebno bi takoj pristal na to, da imajo Slovenci v Italiji politične in državljanske pravice (vsaj) tolikšne kolikšne bodo, glede na vse extreme, ki so zadnje dni razpolovili slovenstvo in ostale Slovence (kar niti ne čudi, glede na to, da smo deset let (s)prejemali (biv)še brate, katerih žlahta je malo pred njihovim prihodom k nam, harala od Triglava pa do Vardara od Djerdapa pa do Jadrana) v kratkem imeli, recimo Iranci, Kitajci, Pakistanci, Indijci in recimo še Vugoslovani, kot večinski narod na Slovenskem. ZASAVC - eva „PAMET NA SLUŽBENI POTI,, ... je v samostojni Sloveniji oskrunjena in pripeljana v takšno bedno stanje, o katerem, bolje kot nizanje pridevnikov, takšnih ali drugačnih, najbolje priča dejstvo, da je bilo v minulem desetletju nekaj nad deset tisoč mladih, v iskanju lepše prihodnjosti, primorano na svoje stroške oditi na ,,gnili,, Zahod. Državi jih tako niti ni uspelo pedantno popisati: zato nikoli ne bo potrjeno, koliko mladih je sodelovalo v intelektualnem egzodusu tega stoletja... ZASAVC-ev „GEORG BUSHMAN,, ... Kdor redno prebira te kisle vrstice, in teh na žalost ni malo, (vrstic namreč) se bo verjetno spomnil, kako sem malo pred izvolitvijo Georga Busha jr. za novega ameriškega predsednika, pisal o tem, kako je George jr. za razmislek o (ne)pomilostitvah vseh na smrt obsojenih texsačanov in texsačank v njegovem guvernerskem mandatu, porabil še ne polnih 5 (pet!!) minut. Kar je in še predstavlja resno nevarnost, in to ne samo za ameriški narod. Danes, ob izbruhu vohunske afere, in dobrem mesecu njegovega predsednikovanja, pa ta isti mož javno in po TV medijih že žuga ameriškim volilcem, češ, da naj se le pazijo, ako jih bodo ulovili pri tem početju. Kogarkoli!! ZASAVC-ev „BOG BI BIL V SLOVENIJI ATEIST,, ... Slovenska katoliška cerkev je danes moralno na izdihljajih. Zadnjih. In trenutno niti ni več važno v kakšni obliki bo nadživela svojo simbolno smrt. Ker se Cerkev ravno v tem trenutku poigrava s svojo bodočnostjo, pa se tega niti ne zaveda ...vendar ji za to ni nihče kriv. Najmanj komunizem. Kar pa se Boga tiče - če bi bil v Sloveniji, bi bil danes ateist... ZASAVC-eva ,,MENA,, ... Če so ,,tiste stvari,, edino, kar je predsednikom strank, predsednikom parlamentarnih komisij in njim podobnim v takoimenovanem predsedniškem delokrogu prepovedano, potem smo lahko mirni. Miren, pa je lahko, seveda tudi sam predsednik. Oh lahko še naprej mahinira z orožjem, šenkava nacionalne vrednote in bogastvo, daje v najem vile svojih prednikov za namene tujih veleposlaništev, kupuje vnukom banke, prireja balkaniade na stmške davkoplačevalcev ... samo ,,tiste stvari,, opa, te pa ne ... o, ne! to se pa ne sme. No vidite, to je idealen predsednik: sme lahko vse, tisto pa, kar ne sme, pa tako ... ne more ... Jože Ovnik 1 s I; r iev I go rja <■ ošteta BOGATE IN MANJ BOGATE STRANKE Glede na volilne uspehe posameznih strank, bo največ proračunskega denarja »pohacala« LDS (1,6 mio SIT), SLS+SKD skoraj pol mio SIT, ZLSD četrt mio SIT in SDS petino mio SIT. Župan Zagorja meni, daje to nepošteno in da se bo kot poslanec zavzemal, da male stranke dobijo več denarja. Da bodo lahko delovale. Če mu je res tako hudo, da imajo veliki toliko več, mu predlagamo, da del te pogače razdeli med male. Pa ne stranke. BOGATI SVETNIKI IN SVETNICE Po novem bodo svetniki in svetnice občinskega sveta Zagorje prejemali kar mastne denarce (sejnine) za posamezne seje. Za seje občinskega sveta po 18.000 SIT, za vodenje odbora ali komisije 10.000 SIT, za članstvo v odbom ali komisiji 7.000 SIT, za predsednika nadzornega odbora 20.000 SIT in za člane nad.odbora 10.000 SIT. Dajem pobudo, da se vsi svetniki, ki sojih tja postavili (izvolili) volivci (bogati in revni), v korist izboljšanja socialnega in zdravstvenega varstva občanov odpovedo del prejetih sejnin. ŽIVALSKE MAŠČOBE Kaj je bolj nevarno oziroma škodljivo za okolje, ali sežigali živalske maščobe ali tablete in druge škodljive snovi? »HANŽEK, KUPITE SI KRAVATO« Tako je svetoval poslanec Zmago Jelinčič, zaradi spoštovanja državnega zbora namreč, novemu varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku, ki bo to lahko storil s plačo, ki jo bo prejemal. Ne bi bilo napak, če bi kaj podobnega svetoval še svojemu kolegu Bogdanu Baroviču, ki je v državnem zboru večkrat brez kot s kravato. ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA Uprava zagorske občine sc je odločila, da bo na stene pisarn, šol, trgovin, bank, tovarn in na panoje obesila fotografijo svojega šefa Matjaža Švagana, saj ga, odkarje poslanec, v Zagorju vse manj vidijo. Tisti, ki ste že pozabili kako izgloda, si oglejte fotografijo. SATIRA ZAGOŽEN-ZAVOŽEN Kaj si le storil Zagožen ti, da si SLS obral do kosti? Še nedolgo nazaj imela je moč, zdaj vzela jo temna je noč. Igor Goste Pakel premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujcic P r('m oženj c svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, \ aji'm pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. lako boste prihranili denar, ('as in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje šf= zavarovalnica triglav,d.d. banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje