Sprejeti sklepi in zaključki L, • ■ Skupščine SRS nas obvezujejo iin„edavn?. sPreJeti sklePl in zaključki skupš- letnih obračunih gospodarjenja naj te ukrepe dela in kakšen je njegov prispevek k rasti ce-b es°cialistične republike Slovenije, v zvezi z podprejo, svoja planska predvidevanja in po- lotnega dohodka. °)en\za ekonomsko stabilizacijo, zahtevajo, samezne zelje in težnje pa uskladijo z nasta- V kritičnem obdobju, ki se nam približuje si vsehT od8°vorno in odločno ukrepanje Umi možnostmi. Ob sprejemanju vsakega bomo še bolj prizadevali za večjo uveljavlja-ga . t°ZD, DSSS in družbenopolitičnih or- ukrepa je potrebno oceniti kakšne bodo mate- nje sprejetih smernic glede združevanja dela Hrn?Cli Gradisa’ da se z vsemi silami vklju- rialne posledice izvajanja, napraviti program in sredstev tako v okviru Gradisa kot tudi p™ llzv.aianje spreietih gospodarskih ukre- m opredeliti odgovornost posameznikov, izven njega. Analizirali bomo tudi vse možno-jenje L', 8lob°ko posegajo v gospodar- občutno bomo morali zmanjšati tudi ambi- sti> da se v okviru reprodukcijskih celot, kot V ciie 8lede tastnih inve*ticij in splošne porabe mJ^Se. oblike združevanja dela in sredstev, ttSjlŽŠ™?1 ?la,n't J9,87v 1985 za..e,tl ustvarjenega dohodka. Ob večji pripravljeno- obllkuie medsebojno plansko m poslovno so-P°litik?v;nZlZSt!iglede du\°une l™es.tlcl!ske sti za delo, iskanju notranjih rezerv zlasti zni- dd°vanje. Vse bolj se zaostruje problem lik-dosedanin *°ii,n,em obd°b)U, Z ozll°m na žanja materialnih stroškov na enoto proi- vidnosti in prav temu vprašanju bomo posve-'tledvTu Strukt“ro. invf.lcl’ bo izvjšen pre- zvoda in borbe za bo[jše gospodarj£jf™. tiliše več pozornosti. Na vseh področjih bomo osnov; * lnve.stlcl] v Sloveniji, ter na tej ramo vkljub težavam preprečiti nadalnjo pa- pmtopillse k realnejšemu planiranju in vstra-p°trebnnPraV,,enC!- OC,ena{ katere'objekte bo danje realnega osebnega dohodka in živlien- >ah’ da se realizacija planov sproti spremlja, kaZj10 zaustaviti ah celo opustiti oziroma ske ravni z°posjenih $elaVcev n da se jih v skladu s kontinuiranim planira- n;l Je Posebno prenesti v naslednje sred- . ' njem sproti prilagaja spremenjenim pogojem PrUi° obdobie- Vse to Pa pomeni, da bo v V bodoči politiki delitve osebnega dohodka gospodarjenja. /podnje manj deta, oziroma manj dohodka, bomo uveljavljali princip boljšega vrednote- Časi so resni in perspektive niso rožnate smPe-, 0mo naše kapacitete pravočasno preu-' nja proizvodnega dela, dela na terenu ter Toda ob hotenju, enotnih stališčih, zlasti pa Predi n° dru8a področja, zlasti v tujino, ter iz ustvarjenega dela strokovnih služb v DSSS in povečanju odgovornosti vseh in vsakogar bo u^alov izvlekli že sprejete stabilizacijske TOZD. Toda ne na osnovi prebitega časa na možno hitreje prebresti vse naštete težave in *Pe> jih dopolnili in dosledno izvajali. delu, temveč prispevka, ki ga posameznik pri- probleme. kvalitetne razprave ob polletnih in tričetrt- speva k rasti delovne organizacije, izboljšanju Lojze Cepuš Iz 12. seje predsedstva ( konference OOZS .... Na seji so člani predsedstva obravnavali naslednja področja: srednjeročni plan DO do leta 1985, najemanje privatnih koperantov, počitniški dom Bi ograd na moru, poročilo komisije za šport in rekreacijo, organiziranje prevozov delavcev v kraje stalnega bivališča itd. SREDNJEROČNI PLAN DO LETA 1985 Obrazložitev srednjeročnega plana je podal tov. Dušan Kosec, in uvodoma opozoril, da je nosilec družbenopolitične aktivnosti pri planiranju sindikat in da je potrebno izvesti postopek sprejemanja srednjeročnega plana v določenem roku. Nadalje je delegate informiral, da poteka vsklajevanje v tozdih glede previsokih stopenj iz dohodka in glede investicij, s tem pa se postopek sprejemanja podaljšuje. Zato bo nujno, takoj po dopustih pospešiti razpravo za sprejem. V zvezi s tem so bili sprejeti naslednji sklepi: — Predsedstvo konference podpira sklepe sveta za razvojno politiko in planiranje ter komisije za standard in varstvo pri delu, ki sta jih oba organa sprejela ob obravnavi osnutka srednjeročnega plana za področje družbenega standarda, predvsem v zvezi gradnje novih samskih domov v Ljubljani in Mariboru. — Po končani uskladitvi srednjeročnega plana naj strokovna služba osnutek plana pošlje sindikalnim organizacijam, ki morajo organizirati aktivnost ob sprejemanju plana. — Predsedstvo konference podpira usmeritev, da se srednjeročni plan DO v času usklajevanja privede v okvirje, ki so postavljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. NAJEMANJE PRIVATNIH KOOPERANTOV JE TREBA OMEJITI Gradisovi tozdi vse manj najemajo privatne kooperante za gradbena dela, težko mehanizacijo pa skoraj ne najemajo več pri drugih, temveč le pri SPO. Tozdi se odločajo za najem privatnikov le v primeru, ko SPO nima na razpolago ustrezne mehanizacije in tovornjakov za opravljanje manjših prevozov in manjših gradbenih strojev. Po drugi strani pa je ugotovljeno, da tozdi sodelujejo z nekaterimi zadrugami, ki pa niso nič drugega kot združenje privatnikov, ki so že prej vozili za tozd in se odnosi niso bistveno spremenili. Zato je potrebno opuščati takšno sodelovanje z zadruga- mi, tembolj, ker pričakujemo in že občutimo zmanjšanje obsega gradbenih del in zato moramo maksimalno izkoristiti lastne kapacitete in doseči njihovo večjo mobilnost. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi moral tozd SPO večja zemeljska dela prevzemati samostojno in po enoti mere, za kar bi se v SPO morali tudi ustrezno organizirati. V zvezi s to problematiko sta bila sprejeta dva sklepa: — Predsedstvo konference še nadalje vstraja pri stališču, da moramo prekiniti zaposlovanje gradbenih delavcev preko privatnih kooperantov, ker smatra,da so kljub novim oblikam kooperantskih odnosov, preko zadrug, še vedno ostali stari odnosi najemanja delovne sile. — V prihodnjem obdobju bo vedno bolj prisotno sproščanje kapacitet pri nekaterih tozdih in je tudi to eden od razlogov za opuščanje kooperantskih odnosov s privatniki. Zato moramo doseči večjo mobilnost delavcev znotraj Gradisa. Predsedstvo je tudi menilo, da bi Kadrovsko socialna služba Gradisa morala pripraviti poseben program ukrepov in postopkov za primere, ko se v enem tozdu pojavi presežek delavcev, v drugi pa teh primanjkuje. NEREDNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA BIOGRAD NA MORU Predsedstvo je obravnavalo problematiko združevanja sredstev za počitniški dom Biograd na moru, saj nekateri tozdi še vedno niso poravnali svoje obveznosti. V razpravi je bilo zahtevano, da je potrebno poiskati dodatne možnosti za zasedbo prostih kapacitet vseh počitniških domov v času ko so odprti za dom v Biogradu na moru pa da bi obratoval čim dalj časa, oziroma skozi vse leto. Poslovanje počitniških domov naj se tako uredi, da bodo stroški čim manjši. To bi lahko dosegli z organiziranjem posebne službe, ki bi v celoti skrbela za poslovanje počitniških domov. Ob vsem omenjenepi je potrebno posebno pozornost posvečati reševanju kadrovskih vprašanj v vseh počitniških domovih, pri čemer bi se morali v večji meri naslanjati na lastne kadre, ki jih v delovni organizaciji nedvomno imamo. V zvezi s problematiko počitniških domov sta bila sprejeta naslednja sklepa: — Predsedstvo konference najodločneje zavrača ideje o prodaji počitniškega doma v Biogradu na moru in zahteva, da pristojna služba enotno organizacijsko uredi poslovanje počitniških (domov tako, da bodo stroški čim manjši. Predsedstvo se zavzema za celoletno obratovanje počitniškega doma v Biogradu. Poenotiti je potrebno cene izven penzionskih uslug v počitniških domovih Gradisa, saj so od doma do doma zelo različne. — Predsedstvo poziva vse temeljne organizacije, ki še niso poravnale obveznosti do združevanja sredstev za gradnjo počitniškega doma v Biogradu, da to poskušajo urediti čimprej. DOBRA ŠPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST V GRADISU Iz poročila Komisije za šport in rekreacijo, ki ga je podal tov. Alojz Polajnar, je razvidno, da je rekreativna aktivnost v Gradisu bogata in da zato dosegamo dobre rezultate na vseh igrah. V rekreacijo se v tozdih vključuje vse več delavcev. V zvezi s tem so bili sprejeti naslednji sklepi: — Predsedstvo sprejema poročilo o dosedanji športno-rekreativni aktivnosti in podpira vse načrtovane usmeritve do konca leta. — Za potrebe počitniških domov je potrebno nabaviti dodatne rekreacijske rekvizite in zamenjati dotrajane in proučiti možnost organizirane rekreacije v počitniških domovih v času dopustov. — Komisija za šport in rekreacijo naj prouči realnost nadaljnega sodelovanja vojaške enote na Gradisovih športnih igrah in pripravi možne rešitve. VODILNI DELAVCI SE NE UDELEŽUJEJO SEJ PREDSEDSTVA Predsedstvo je obsodilo vedno pogostejše primere, da se vabljeni vodilni delavci ne udeležujejo sej predsedstva konference OOZS, saj bi s svojimi predlogi lahko bistveno pripomogli k uspešnejšem in učinkovitejšem delu tega organa. Ponovno je postavljena zahteva za usklajeno aktivnost pri reševanju ključnih vprašanj skupnega pomena za delovno organizacijo, da ne bi prihajalo do različnih informacij in tolmačenj, pri čemer je sindikat postavljen v ozadje, v zaostrenih situacijah pa je vselej izpostavljen kot prvi in najbolj odgovoren. ALI BOMO NA GRADBIŠČIH DELALI DO —8° C? Predsedstvo je dalo v razpravo osnovnim organizacijam sindikata predlog, da naj se določi na)'llj|se temperatura pri kateri se na gra“H.. ljii čih še dela in je predlagalo —" ° # Pri nižjih temperaturah naj b' delo prekinilo, oziroma če bi se <* lalo naprej naj se določi posebni v datek. Po razpravah v temeljnih orga* zacijah in na osnovi dobljenih s* lišč, bo predsedstvo v oktobru sp® jelo dokončni predlog in dalo r budo za dopolnitev ustreznih moupravnih splošnih aktov. PREVOZI DELAVCEV V KRAJE STALNEGA BIVALIŠČA Glede organiziranih prevozov , lavcev v kraje stalnega bivališč* na predsedstvu bile sprejete n asi nje usmeritve: — OOZS naj v tozdih zagotoy pogoje, da se štirikrat letno orgaj zirajo brezplačni prevozi delavk _ kraje stalnega bivališča. Za dela ljubljanskega bazena bi avto^S ' prevoze organizirala Delovna skVi n ost Uprave delavskih ostalih tozdih pa naj bi o tem sk> ,0 in nalog, ki je v postopku sprej*" % nja. .tai — Poleg štirikratnega brezpjj:i, nega prevoza bodo organiziran1 'jk/, mesečni prevozi — v dneh po Čilu osebnih dohodkov. Take F«; voze bodo plačali delavci sami'1 te prevoze naj organizirajo 00 J < dikata, v Ljubljani pa Uprava de o> skih domov. N n POSOJILO KOPERSKEM SINDIKAT11 \ hi Predsedstvo je razpravljalo tu fn0 prošnji OO ZS tozda GE Kopate, finančno pomoč, saj je zaradi P%, žaja koperskega tozda sindikat brez sredstev za financiranje " nujnejših aktivnosti. Odobren® bilo posojilo v znesku 50.000 difl( jev z rokom vračila po zakljuc® računu 81, s pripombo, da ^ osnovna organizacija sindika^ Kopru skrajno racionalno up01 ljati dobljena finančna sredstv^ 'Intervju s predsednico Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Večjo aktivnost pri pobudah in predlogih J fam.abrie-la ,e,en’ r°icna 31- ™. 1946, diplomi-U filologinja. Vrsto nalog je opravljala v be„ enem delu, nazadnje je bila pomočnik dniž-^ Pravobranilca v Ljubljani. Znana je tudi idevn ° em družbeno političnem delu vse od kra-■ sen ■ skuPn°s»i, občine do republike. Za pred-3j|ia„'c® izvršnega sveta Skupščine občine Ljub-" Moste-Polje je bila izvoljena maja 1981. 4'es/t7C‘*em Pr‘ delu. Vsa resna in zamišljena se i a/l^a^a za svojo delovno mizo. Kljub številnim ■ligfl in neprestanem brnenju telefona, sva le k0[g. *ralek čas za mali razgovor, ki je potekal ta- Vprašanje: Nedavno ste bila izvoljena za predsednico izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Kaj je odločilno vplivalo, da ste prevzela to zahtevno in 0^ odgovorno nalogo? e^', ('O V OR: Moja dosedanja delovna praksa 1 ‘tokajpestra. Posebno so dragocene delovne 'jiou n^e' ki sem jih pridobila pri organiziranju sa-"tdil Vn'^ aktivnosti in informiranju ter pri delu atov v gradbeništvu. Delo pomočnice druž-Pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, m 8° pred izvolitvijo opravljala, je bilo zelo f ‘d/n ~ n°' Opravljala sem 8a z veseljem, zato je bila ?apr irfV l°iiko težavnejša. Predlog o kandidaturi ’ e> »Ivan Milutinovič« na 170. in stogradnja« na 191. mestu, ter pe smo že zapisali »Gradis« na 2 v,; mestu. .ttli Ugledni ameriški reviji »Interne, tional Construction We|ek« in ** 15 gineering News Record« sta sezfl3 iv sestavili po anketiranju več ti%, firm, ki na tujih trgih izvajajo ifl'te sticijska dela, in sicer na podj lp vrednosti pogodbenih investicijama del v minulem proračunskem le! et —i*W. ML Kvaliteta betonskih izdelkov je ponos Gradisa Tako kot leta 1979 je Gradis tudi leta 1980 zasedel drugo mesto med največjimi delovnimi organizaci-jami v Sloveniji. Na prvem mestu je tudi ostala Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elek-tromehaniko. Poleg najvažnejšega podatka o dohodku (Gradis 2.039 milijonov dinarjev), so delovne organizacije razvrščene tudi po številu zaposlenih (Gradis s 7.489 zaseda drugo mesto), po povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih (zasedamo z 5.594 milijonov dinarjev 15. mesto) in po konsolidiranem celotnem prihodku (z 6.899 milijonov dinarjev zasedamo 15. mesto). Kot ilustracijo naj omenimo, da se med gradbenimi delovnimi organizacijami nahajajo Slovenija ceste — Tehnika na 6. mestu, mariborski Konstruktor na 20. mestu, Pionir iz ro ustvarjenem dohodku v letu 1980 je Gradis druga največja delovna < nlzadja v SR Sloveniji. Na sliki: zaključna dela na nadvozu Dolgi most n*v hodni ljubljanski obvoznid A. Stabilizacija je že prenehala samo trkati na naša vrata. Ali jih že zapira? Konec meseca julija je čas, ko se 'Vi jVc' 0(Hočamo o začasni razdeli-a°seženega dohodka. Še prej pa ta* ratn° kritično pretehtati rezul-sy eKPpsl°vanja. To smo naredili v ^O^D in delovnih skupnostih. 8rlinHvVSe*1 številk o proizvodnji, do-'V. ku- osebnih dohodkih da rezul-j, Za 9.r®dis kot celoto. Koliko smo V. in kako smo to, kar smo “C ar*li, začasno razdelili, je prika-pj 0 v nadaljevanju tega zapisa. A ^seg del je skromen '"obi^eg <*e*a’ ki smo ga opravili 'Hm 00 Pr'kažemo z vrednostjo, a f^dnje. Do sedaj smo ustvarili ‘H3 mio din vrednosti proi-#Pon njC‘To Je za 3 % več kot lani. V Prečju smo v mesecu dni obraču-;v'Za. 684 mio din vrednosti proi-jdru • e’ tako da bo potrebno v * 3|j ®' Polovici leta obračunati kar inio ^ m'° din na mesec, če že-)qaq doseči planirano vrednost w . mio din. Obrtniki so nam ra av,li za 939 mio din in koope-jjj1 Za 358 mio din dela. Vrednost j lastne proizvodnje je tedaj ani • m'° din. To je za 3 % več kot J.ln hkrati 43 % načrtovane vred- |iČ.-S '■ Cene v Gradisu izračunane po ogiji gospodarske zbornice Jo letu dni povečale za 50%, %stJ $e ie realn' obseg vrednosti V l Proizvodnje precej zmanjšal ji kar za 3i %j-^enani je bilo brez vajencev in šti-i matov poprečno zaposlenih tian' delavcev, letos nas je za 485 Ohm je 7.034 delavcev. V me-0[c, dni je zaposleni delavec opravil |S»ivnfiktivnih ur, kar je za 8 efek-i* a„ J" t>r manj kot je bilo poprečje v i'te . em polletju. Število delavcev |s 3n.Je,,zmanjštilo za 6%, število it jaHav'jenih efektivnih ur za 11%. sCt °Voljiv je podatek, da je bilo polletju opravljenih kar 140 itevi nadur manj kot lani. Skupno 7 IJo nadur je 370 tisoč, kar je ■ ® vseh efektivnih ur. Lani je bil pdstotek 7, kar je precej več. ^°|ojne ure so se zmanjšale za liy”' ppgojne ure so odvisne od rea-x r.an’h ur in kvalifikacijskega ko-'ka. Kvalifikacijski količnik se je to a* °d 2-027 lani* na 2.116 3 je za 4%. Realizirane ure so "tanjšale za 9%. Realizirane ure iro?dvisne od višine nedokončane i|a Zv°dnjc in nam zmanjšanje šte-t^aliziranih ur {rove, da je naša ie^ončana proizvodnja ob letoš-3 Polletju .večja kot je bila lani. azjika med vrednostjo proi-2^ in celotnim prihodkom je mio din, kar pomeni, da imamo iro;0 nedokončane in neplačane i| podnje. Naš celotni prihodek je V5&. b Polletju 3.977 mio din in je za ° vččji kot je bil lani. Uspeh dela Je dober Materialni stroški proizvodnje so znašali 2.691 mio din in predpisana amortizacija 85 mio din. To je 69,8% celotnega prihodka. V primerjavi z lanskim polletjem so materialni stroški večji za 3 % in amortizacija za 24 %. Stroški so naraščali počasneje kot je rastel celotni prihodek, kar pomeni, da smo nekoliko izboljšali ekonomičnost poslovanja. Struktura stroškov je v glavnem takšna kot je bila v majskem obračunu. Takrat smo v Gradisu obračunali izredno veliko stroškov in smo se tudi v članku v Gradisovem vest- niku spraševali, kateri obračun aprilski, ali majski je bil realen. Kot kažejo polletni podatki, je bil aprilski obračun kar zadeva stroške nerealen, saj smo takrat izkazovali skoraj neverjetno dobro ekonomičnost — y0. Ob polletju je naša ekonomičnost 1,43 kar pomeni da smo na 100 din porabljenih sredstev ustvarili 143 din celotnega prihodka. Dosegli smo za 1.201 mio din dohodka. V primerjavi z lanskim obdobjem, se je dohodek povečal za 11 % in dosega planirano vrednost s 44 %. V naslednji preglednici je prikazana začasna delitev dohodka (v mio din). I Sestavina —VI/80 din % GN 1981 din I % —VI/81 din % 81/80 Indeks 81/GN Dohodek 1.082 100 2.700 100 1.201 100 111 44 Obveznosti 344 32 790 29 367 31 107 46 Čisti dohodek 738 68 1.910 71 834 69 113 44 Osebni dohodek 439 41 - 1.242 46 508 42 116 41 Skupna poraba 93 8 234 9 93 8 100 40 Poslovni sklad 180 17 369 14 204 17 113 55 Rezervni sklad 26 2 65 2 29 2 111 44 Osebni dohodki še vedno zelo zaostajajo V Gradisu razporejamo osebne dohodke v skladu z internimi merili sprejetimi z gospodarskim načrtom. Ta merila so odvisna od uspeha, to je od dohodka na pogojno uro. Glede na uspeh smemo v Gradisu razporediti za osebne dohodke 570 mio din. Razporedili smo 508 mio din. Razlika 62 mio din je zelo velika. V kolikor bodo TOZD tudi v drugi polovici leta vsaj tako uspešne, bi lahko večji del navedene razlike izplačali v naslednjih mesecih in s tem znižali zaostajanje realnih osebnih dohodkov za rastjo življenjskih stroškov. Višina osebnih dohodkov je nekoliko višja, ker se ne upoštevajo OD vsebovani v nedokončani proizvod- Kazalnlki so dobri in slabi nji. Izplačali smo za 527 mio din osebnih dohodkov. Poprečni mesečni neto osebni dohodek v Gradisu je 9393 din in se je povečal za 23 %. Osebni prejemki, ki poleg osebnega dohodka vključujejo še dodatke (terenski dodatek, znižane dnevnice, dodatek za ločeno življenje, prevoz) so 11.404 din. Povečali so se za 20 %. V tem obdobju so se življenjski stroški povečali za 46%, tako da so se realni mesečni osebni dohodki znižali za 16% mesečni prejemki pa za 18 %. Tolikšno znižanje realnih OD na mesec je tudi posledica manjšega števila ur na mesec. Realni OD na uro so se znižali zato nekaj manj, to je za 12 %. Najvišji osebni dohodek v Gradisu je bil 28.598 din, najnižji pa 4880 din. Razmerje med njima je 5,7. Kazalnik I—Vl/80 GN 81 -1 I-^Vl/81 Indeks 81/80 81/GN 1. VLP/ef. uro 378 47 436 115 93 2. Ekonomičnost 140 1,41 1,43 102 101 3. D/ph 66,30 79,05 77,19 116 98 4. OD/ph 26,87 36,35 32,65 122 90 5. AkumulVvlož. sred. 0,092 0,098 0,084 91 95 6. Delež OD v D 41 46 42 102 91 Iz dohodka pokrivamo obveznosti izplačujemo osebne dohodke in ustvarjamo sklade. V strukturi dohodka so se v primerjavi z lanskim polletjem obveznosti nekoliko zmanjšale, povečal se je delež za osebne dohodke. Ostala delitev je nespremenjena. V primerjavi z načrtovano delitvijo vidimo, da zaostajajo osebni dohodki, medtem ko je del dohodka namenjen za poslovni sklad že sedaj nad planiranim. Prvi kazalnik, vrednost lastne proizvodnje na efektivno uro, kaže produktivnost. Nominalno se je povečala za 15%.realno pa je manjša za visokih 23%. Ker ocenjujemo produktivnost po vrednostnem kazalniku, moramo trditi, da je sporen indeks cen in način obračuna kooperantov (delavci GG) v lanskem letu. Drugi kazalniki ekonomičnosti se je izboljšal, omenili smo že zakaj. Naš najvažnejši kazalnik je dohodek na pogojno uro — D/ph. Povečal se je za 16% in dosega že 98% načrtovane vrednosti za leto 1981. Tak rezultat je ugoden, saj je bil D/ph v mesecu maju le 69,36 din, in se je v mesecu dni povečal za 10%. Iz naslednjega kazalnika ugotovimo, da so se osebni dohodki na pogojno uro povečali bolj kot dohodek, čeravno smo dosegli samo 90 % planirane vrednosti. Peti kazalnik kaže donosnost sredstev. Zaradi precejšnjega porasta vloženih sredstev, zlasti obratnih, se je vrednost tega kazalnika poslabšala, kljub temu, da smo za akumulacijo namenili precej sredstev. Doslej dobro — kako poslej? V prvi polovici leta smo kljub nekaterim črnogiednim napovedim dobro poslovali, nekatere TOZD bolj, nekatere nekoliko manj uspešno. Nobena TOZD ni izkazala v polletnem obračunu izgube.. O motnjah v poslovanju govorimo takrat, (1), ko si TOZD ne more zagotoviti minimalne akumulacije (2), če si delavci v TOZD ne morejo zagotoviti sredtev za OD po merilih ali (3), če delavci ugotovijo, da ne dosegajo takšnih rezultatov svojega dela in poslovanja, s katerimi bi bilo zagotovljeno redno poslovanje (152. člen zakona o združenem delu). , Po prvih dveh (očkah lahko presodimo, da ima manjše število TOZD motnje v poslovanju, ki so jih bržkone delavci ob priliki obravnave polletnega obračuna obravnavali in sprejeli ukrepe za odstranitev teh motenj. Za drugo polletje izgledi niso tolikanj obetavni. Po nedavnih ukrepih slovenske skupščine je pričakovati nadaljnje upadanje investicij. To nas bo v še večji meri kot doslej primoralo še bolj intenzivno iskati delo tako v ožji, kot širši domovini, predvsem pa v tujini. .Zora Vehovec Delo na gradbiščih ne sme zastati V skupnem delu je moč in napredek j Gradnjo Tovarne opreme in strojev gradimo v izjemno nelagodnih gospodarskih razmerah, toda ob sodelovanju in s skupnimi napori se gradnja proizvodne hale počasi približuje kraju. Povprašali smo iniciatorja gradnje tovariša Joška Repšeta ter njegove najožje sodelavce inž. Andreja Rogača in Anko Grandičevo o uspehih iri težavah, ki se pojavljajo pri sami gradnji. Kdor ne napreduje — nazaduje Joško Repše, rojen 12. 3. 1932, direktor TOZD Kovinski obrati Ljubljana. Zaposlitve: pri Gradisu od 1. 9.1947 dalje. Inidator in gonilna sila gradnje tovarne. Joško Repše: Razmere v katerih se nahajamo niso najbolj naklonjene gradnji takih in podobnih objektov. Toda kdor ne napreduje, združuje in vlaga sredstva v koristne investicije — nazaduje. Torej ne moremo se držati načela »kar je bilo dobro za deda in očeta, bo dobro tudi za sina«. Želimo mnogo več in s to naložbo bomo to dosegli. Ob sodelovanju vseh TOZD, banke, zunanjih sovlagateljev ter podpori družbenopolitične skupnosti SOB Moste-Polje, bomo postavljene cilje dosegli. Verjamem, toda investicija je dokaj velika, naše bralce bo zanimalo kakšne so perspektive novih proizvodnih prostorov? Po dolgih letih dela v tesnih in pomanjkljivo opremljenih delovnih prostorih se bliža dan, ko bomo delavci Kovinskih obratov Ljubljana, lahko pričeli z delom v novih prostorih prve Gradisove tovarne — Tovarne gradbene opreme in strojev v industrijski coni MP 3/8 — Moste. zvodnje v Gradisu. Istočasno pa se odvijajo boljši delovni pogoji za TOZD Strojno prometni obrat, ki bo v dosedanjih prostorih na območju Šmartin-ske ceste 32 lahko predvsem drugače in kvalitetnejše organiziral servisiranje Gradisove mehanizacije. i Proizvodni program, izoblikovan na osnovi dolgoletnih izkušenj in pobud celotne Gradisove operative, bo možno v novih prostorih popestriti z proizvodnjo novih delovnih naprav in strojev v skladu z razvojnimi težnjami celotnega Gradisa. Odpirajo se možnosti proizvodne vseh tistih naprav, ki jih doslej vsled prostorske utesnjenosti in slabše opremljenosti nismo mogli vključiti v svoj proizvodni program. Nove, večje komponibilne betonarne, zložljivi silosi, primernejši sistemski opaži, elektronsko krmiljeni stroji in posamezni sklopi ostale opreme, bodo tisti elementi, ki naj omogočajo našemu gradbeništvu večje možnosti v konkurenci z ostalimi izvajalci doma in v tujini, ne da bi morali zato uvažati drago inozemsko opremo. Naš cilj je, da bomo skupno z ostalo jugoslovansko strojegradnjo lahko v bližnji bodočnosti v celoti opremljali naša gradbišča kjerkoli v svetu s tako opremo, ki bo kos katerikoli vzeti nalogi. Seveda je uresničitev tako .____ možna le ob ustrezni organizacijski, tehnološki in marketinški usposobitvi' Ljubljana v novih proizvodnih proste strani in tvornem sodelovanju vseh strokovnjakov na drugi strani. Zaved lahko le stalno inovacijsko r---' Gradisovega delavca i programa in njegovo ______ ob tej priliki pozivamo vse skušajo iz svojih potreb in izkušenj ' uvajanje novih, boljših naprav in s tem stalnemu posodabljanju proizvodneg nove tovarne. Prepričani smo, da bomo delavci V s takim pristopom uresničili začrtani vali svoj delež k stabilizacijskim nap perspektivi ter varnosti vseh Gadisc S tem se odpira povsem novo obdobje za TOZD KO Ljubljana kot tudi za DO Gradis, saj pomeni ta prehod ne samo razširitev proizvodnih kapacitet, temveč pričetek povega načina proi- Proizvodnja v novi tovarni i steči po predvidenem [ is . \ */ ^ . . Andrej Rogač, dipl gr-rojen 28. 2. 1973. Maja 196ZI odličnim uspehom diplomiral "‘J tedri za masivne in lesne konsjl rije. Bil je na specializaciji v delal v Inštitutu za metalne strukdje v Ljubljani in projek podjetju v Kranju, bil direktor^ talne v Krmelju, v razvojnora* valnem inštitutu Metalne v LK ni, skratka za sabo ima 18 let I strokovne in življenjske . Poleg rednega dela bo kmalu kS 6 diplomski študij za investicijski 1 v tujini. Maja 1980 je prevzel ^ in opravila vodje teama za izgr** tovarne opreme in strojev MfJ katere gradnja se uspešno pribij kraju. Ko smo v avgustu 1980 pričeli z realizacij®* večje skupne Gradisove naložbe — Tb*i opreme in strojev z RTC, sem vedel, da v p00, nih gospodarskih pogojih to ne bo lahka n®! Celoten potek gradnje smo razdelili v dve t®| loško zaključeni fazi in v oktobru 1980 začejjj gradnjo prve faze — to je proizvodnih prost®, vsemi potrebnimi instalacijami in opremljen^ ki v določeni meri zagotavlja obratovanjev tane tovarne. mm lili sPrejetem terminskem planu bomo zaklju-iasu nj°' Pro*zv°dne hale v novembru 1981, v edn 0(1 N**ja do decembra 1981 pa bomo vzpo-^za)° z8rad*U tudi kletni del objekta RTC (druga J9g2 z ^kloniščem, tako da bo ob prehodu v leto °sti Trfn° P1^'^1' s selitvijo posameznih dejav-miL Kovinski obrati Ljubljana v nove ‘^odne prostore. Oh'— ■ tJlustore- rohUlzvaianju investicije smo se srečevali z vrsto ie h im?V- Neobičajno ostra zima in pomanjka-iČetV materialov so nam povzročili že ob el in U ®radnje kasnitve pri izvajanju gradbenih lQ .^ontaži Velo hale, tako, da sedaj zelo hiti-03 čimprej nadoknadimo nastalo dvome-en v Zamudo. Obenem nam nepredvidena rast ačrt ^radbeništvu v zadnjem obdobju zmanjšuje isu°Vana finančna sredstva, tako da poskušamo 1anie 'm cenejših rešitev in s smiselno zmanjše-jrtat) m °fisega naložbe omogočati realizacijo za-Jovj . lnvesticije v taki meri, da bo proizvodnja v lr°Kr °Varn' pravočasno stekla po predvidenem Z združevanjem sredstev je možno uspeti tudi v najtežjih pogojih Anka^Grandič, dipL oec., rojena 23.4.1946. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1971. Dve leti je bila pri Metalki v Ljubljani, nadaljnji dve v Centru za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani, skoraj 6 let pa v Pivovarni Union v Ljubljani, kjer je opravljala dela na področju izvajanja in spremljanja investicijskih naložb. Pri Gradisu je zaposlena od 28. 8. 1979 dalje kot finančni strokovnjak ima velike zasluge pri združevanju sredstev za to pomembno investicijo. Anka Grandič: Vsak začetek je težak. Toda z močno voljo in vztrajnostjo se vse doseže. Ob polletju 1981 smo od predvidene investicijske vrednosti 556 mio din realizirali: — sklenili smo za 356 mio din pogodb in plačali 75 mio din za odkup zemljišča ter za izdelavo projektov, kar predstavlja 87% investicijske vrednosti. — od sklenjenih pogodb je bilo izvedenih del, plačane opreme in drugih stroškov za 185 mio din, kar predstavlja 41 % pogodbenih vrednosti, — navedene stroške smo financirali iz naslednjih virov: lastna sredstva TOZD Kovinski obrati Ljubljana — 12% združena sredstva TOZD GIP GRADIS — 46% sredstva zunanjih sovlagateljev — 8 % bančni in blagovni krediti — 34 % To pa pomeni, da se z združevanjem sredstev, da marsikaj napraviti. Zagotavljanje sredstev sicir vedno ne sledi predvideni dinamiki izgradnje (zlasti znotraj GIP GRADIS). Ker se zavedamo, da se bomo le s pravočasnim finančnim pokrivanjem dejanske dinamike izgradnje izognili večjim podražitvam in zamikanju rokov izgradnje, moramo storiti vse, da ne bo prišlo do odstopanj od začrtane poti. Vsako odstopanje in zamuda pomeni višanje predračunske vrednosti in s tem probleme v zvezi z zagotavljanjem sredstev za nastale podražitve. Kljub temu da je stanje na področju ugotavljanja razlik v cenah še nedorečeno, ocenjujemo, da znašajo dosedanje podražitve cca 27 mio din. Ker nam je uspelo pridobiti dodatne vire sredstev (kredit Razvojne skupnosti SOB Moste-Polje in blagovne kredite dobaviteljev opreme), smo prepričani da bo gradnja uspešno dokončana. V skupnem delu je moč in napredek, tega pa se v Gradisu dobro zavedamo. Lojze Cepuš Disciplina je pogoj za dobro delo Božo Ukmar Pred kratkim sem prisostvoval seji disciplinske komisije TOZD GE Maribor. Seja, ki je bila nekakšna obravnava vseh tistih, ki so tako ali drugače kršili disciplino in red, ki naj bi vladala v tozdu. Vsi smo »ljudje« in kot taki tudi delamo napake. Če pa so te napake zavestne in povrhu tega se še ponavljajo, potem tukaj ni vse v redu. V takih primerih se vse premalo zavedamo, da vsi ustvarjamo skupen dohodek in se moramo zato vsi truditi po svojih močeh, da bo le ta čim višji. Izgleda pa, da se na to požvižga cela vrsta naših ljudi in kaj malo jim je mar, če oni tega dohodka ne dosegajo v celoti. Kako bi si drugače razlagali tiste delavce, ki na delovno soboto ostajajo doma, čeprav smo se skupno dogovorili in glasovali, da bomo delali nekatere sobote. Močno je zadnje čase prisoten alkohol. Preveliko uživanje alkohola v teh vročih poletnih mese-i cih opravi svoje. Prepiri ali celo pretepi so seveda le posledica prevelike količine alkohola. O tem in še o čem drugem sem se pogovarjal s predsednikom disciplinske komisije pri TOZD GE Maribor Božotom UKMARJEM. »Ker sem prevzel mesto predsednika disciplin-. ske komisije šele avgusta lansko leto nimam velikih izkušenj oziroma pregleda kako je bilo z disciplino prejšnja leta. Povem lahko samo, da sedanja komisija dobro dela, predvsem zahvaljujoč Jožetu Groblerju, človeku, ki po pravni poti skrbi za pravilen potek dela komisije. Brez tega bi bilo delo skoraj nemogoče, saj smo skoraj nekako sodišče v malem. No, ni tako hudo. Vsaj za tiste ne, ki se nameravajo držati skupnega dovora o redu in disciplini. Za vse ostale kršitelje delovne dolžnosti pa imamo pravilnik o delovnem razmerju, ki si ga pa žal nekateri narobe tolmačijo. Vse preveč poznajo svoje pravice, pozabljajo pa na obveznosti in dolžnosti. Nekateri pa nepoznavanje pravilnika izkoriščajo za to, da bi prikazali komisiji »češ, tega pa nismo vedeli«. Seveda to ne moremo vzeti za opravičilo. Velik del delavcev, ki so člani disciplinske komisije je iz ne-posrednje proizvodnje, tako da je sestava komisije zelo široka. Skoraj vedno smo pri presoji kazni enotni, tako da med nami ni nesoglasij. Seveda so prisotni tudi kateri od predstavnikov sindikata, ki nekako nevtralno bdijo nad odločitvijo komisije. Najhujšo kazen prenehanje delovnega razmerja izrečemo le v skrajnem primeru. Nekaj delavcev pa je kar samo prišlo po delavno knjižico, čeprav jim je bila izrečena nižja kazen. Verjetno so ugotovili, da se z disciplino v našem tozdu ni za igrati, poboljšati pa se niso nameravali. Mislim, da bi bilo zgrešeno metati vse v en koš. Večina delavcev naredi prekršek samo enkrat, potem pa uvidijo, da so naredili narobe. Za nekatere je dovolj velika kazen že to, da se njegovo ime pojavi na oglasni deski, drugim je vse to kaj malo mar. Slednji po navadi tudi ne ostanejo v enem ppdjetju dalj časa, ampak gredo po prekršku drugam. Verjetno mislijo, da bodo lahko drugod delali po svoje,« je zaključil pripovedovanje Božo Ukmar. K vsemu temu ni kajaodati. Iz pogovora s predsednikom komisije smo lahko razbrali, da komisija resno in dobro dela in tq naj bo v pouk vsem tistim gradisovcem, ki mislijo da bodo lahko delali po svoje in jim ie disciplina deveta briga. Franjo Štromajer Novi most v Kranju, najširši slovenski most V Kranju so ob letošnjem občinskem prazniku 31. juliju odprli nov Delavski most čez Savo, ki leži na trasi bodoče vzhodne mestne obvoznice in bo povezoval Ljubljano in Škofjo Loko z Jezerskim. To je najširši slovenski most, saj znaša razpon med zunanjima ograjama 23, 10 metra. Doslej je bil najširši most v Mariboru čez Dravo — 22 metrov, novi dvoetažni most v Mariboru pa bo širok 22,40 metra. Tudi po dolžini 356,28 metrov gre za najdaljši slovenski mestni most, saj so daljši le viadukti kot Verd, Ravbar-komanda, Preloge, Škedenj in Pera- čica, na avtocestah. Med zanimivostmi mostu sodijo še podatki, da so vanj vgradili več kot 2.000 ton jekla, da je s 8.230 kvadratnimi metri površine največji v Sloveniji, da so porabili zanj okoli 45.000 vijakov, da znaša dolžina vseh zvarov več kot 60.000 metrov. Nosilna konstrukcija, ki jo podpirajo do 26 metrov visoki železobe-tonski stebri, je škatlasta ter je znotraj pohodna, tako da so dostopr vse instalacije. Most sta zgradili SG. Gradbinec Kranj in Metalna iz Maribora. C. P. Jubilej Empire State Buildinga 50 let nebotičniku Že 50 let je sloviti nebotičnik Empire State Building simbol New Yorka. Dolga leta temu kolosu nihče ni bil kos, potem pa so zrasli pod oblake še nekateri drugi velikani v ZDA in Kanadi. V nebotičniku dela dnevno okoli 25.000 ljudi, stavba pa je že od prvega trenutka naprej, ko je bila dograjena, prava atrakcija za številne turiste. Domačini pravijo Empire State Buildingu »velika gospa«, o njem pa so bili napisani že številni članki. Nebotičnik je visok 449 metrov, letno pa se zbere na razglednih ploščadih v 85. in 102. nadstropju najmanj milijon in pol turistov. Nebotičnik je delo arhitekta Billa Lamba, ■ idejo za gradnjo pa je dal Jacob Ra-skob, podpredsednik znane ameriške avtomobilske firme General Motors. Zgradba je zgrajena iz betona in jekla ter velja za potresno povsem zanesljivo. Meter stanovanjske površine stane v nižjih nadstropjih 32, v višjih pa 35 dolarjev na mesec. Leta 1980 so bile najemnine še precej nižje, in sicer 19 oziroma 26 dolarjev. Razumljivo, da so vzdrževalni stroški takšnega velikana, v katerega je bilo vgrajenih 60.000 ton jekla, izredno visoki. Predvsem so policijske oblasti pozorne na požar-no-varnostne predpise, ker bi lahko velik požar povzročil smrt tisočih ljudi. V nebotičniku je skupno 73 dvigal, kljub temu pa je precej turistov, ki uporabljajo stopnice. Vsako leto pripravijo tudi tekmovanje: lani je zmagovalec do 85. nadstropja potreboval natanko 12 minut in 20 sekund. c. P. TUNEL POD SUEZKIM PREKOPOM Spomladi je egiptovski predsednik Anvar el Sadat predal namenu tunel pod Suezkim prekopom, ki predstavlja velikanski gradbeniški dosežek, ki povezuje dolino Nila s Sinajskim polotokom. Tunel je dolg 4.220 metrov in skozi lahko pelje 1.000 avtomobilov na uro. Promet v tunelu je dvosmeren, vsaki prometni pas pa je širši od treh metrov. Tunel gre v globino 50 metrov. Zgrajen je v rekordnem času, saj so ga gradili manj kot dve leti. Pri gradnji so sodelovala ameriška, belgijska, za-hodno-nemška, britanska in avstralska gradbena podjetja. Tunel je stal čez 300 milijard dinarjev. OBNOVA KEOPSOVE PIRAMIDE Za Keopsovo piramido, ki je bila zgrajena pred 4.000 leti je že narejen projekt rekonstrukcije. Skupaj z restavracijo piramide bo restavrirana tudi sfinga, ki stoji v vznožju piramide. Dolga tisočletja so pustila sledove predvsem na človeškem obrazu sfinge. Vsako leto čez milijon obiskovalcev pride v ta kraj, da si ogleda ta pomemben zgodovinski spomenik. Uprava antikviteta, ki bo vodila obnovo upa, da bo uspela obnoviti vse štiri strani te 147 metrov visoke piramide uporabljajoč prav tak kamen, kot so ga graditelji v času faraonov. Novice iz gradbeništva TOVARNA MIKSERJEV V PRIZRENU V Prizrenu bodo v kratkem začeli graditi tovarno gradbenih mikserjev in še nekaterih gradbenih strojev. Investitor je delovna organizacija Utva tozd Vozila. To je prva investicija te vrste v Jugoslaviji. Vrednost nove tovarne je 200 milijonov dinarjev, v njej pa bo delalo okoli 200 delavcev. . MRTVO MORJE NAJ BI SPET OŽIVELO Kmalu se bodo strokovnjaki lotili enega največjih projektov na svetu: začeli bodo kopati približno 100 kilometrov dolg kanal, ki bo povezoval mrtvo mqrje s Sredozemskim. Začeli ga bodo kopati pri slovitem mostu Massadi, končali pa ga bodo pri Katifu na območju Gaze. S kanalom naj bi si Izrael zagotovil dodatnih 1.000 megavatov električne energije, ki jih bo proizvedla bodoča elektrarna ob kanalu. Omenjena številka znaša 7% energije, ki jo danes porabi Izrael. Zaradi povezave obeh morij se bo dvignila raven Mrtvega morja, znano je namreč, da se sedaj mrtvo morje vsako leto zniža za 60 centimetrov, vse odkar Jordanija z vodo iz reke Jordan namaka svoja polja. Pretekanje bo tudi razredčilo vodo Mrtvega morja, ki slovi kot zelo slana. Dolgoročno si je mogoče zamisliti tudi, da bodo lepega dne v Mrtvem morju spet zaživele ribe. NAJVECJE LETALIŠČE V AZIJI V Singapuru so 1. julija letos odprli največje letališče na azijski celini, ki bo lahko sprejelo 10 milijonov potnikov na leto. Gradili so ga 6 let, gradnja pe je stala 717 milijonov dolarjev. ZANIMIVI PODATKI O NAJDALJŠEM PREDORU NASVETU Predor Sant Ghotard, ki povezuje Švico z Italijo je s svojimi 16.332 metri najdaljši na svetu. Širok metrov, cestišče v njem pa je Š'rCj ] 7,8 metrov. Gradili so ga 11 j Gr in iz njegove notranjosti je skop3! nit, 1,3 milijona kubičnih metrov mQ in kamna. V predoru je namesti »hi 200 telefonskih kabin za klic| in pomoč in 67 prostorov, kjer se la1" žgr ustavijo pokvarjena vozila, Pfnkih ima 18 velikih ventilatorjev s k3r n,Q citeto okoli 2.200 kubikov zrak* dra sekundi. V predoru so nameŠ^jda ner« tudi posebne televizijske kaffle‘;tak protipožarne signalne naprave' :g0s nenehno obveščajo kontrola0 JJfoi, stajo o celotnem dogajanju in nit, spremembah v predoru skozi kajna rega se pelje povprečno 1.800 v, ( na uro. Na koncu je zanimivo °l'nad niti, da je vožnja skozi predor br Ma plačna. NENAVADEN NAČIN OGREVANJA STANOVA*' Poljski strokovnjaki so proje'; rali zgradbo z nenavadnim nati)1. ogrevanja. V tej zgradbi ni cev* radiatorjev, tako da topla vodji ^ bo grela stanovanja teče skozifll’ ^ v: ---------vteh’, ■ a ve, ki so narejeni izstekla. V tein novanjih bodo stanovalci s pon^ posebnega termostata dpločali1 peraturo v stanovanju.; Edina manjkljivbst teh stanovanj je da so zidovi prozorni, vendar je ta problem bil hitro rešen: v» steklenih zidovih je obarvana.^ to daje zgradbi v večernih in n urah prijeten in atraktiven ,vl( 6ir Vu| del Po\ Aluminijev prah v betor V ZR Nemčiji so pred kratki1^ čeli dodajati aluminijev prah v njo plast betona za avtoceste. Pf| nost te nove mešanice je v ten1',, cesta grajena z dodatkom alufl jevega praha v noči blešči, kar fi goča voznikom boljšo vidljivi Razen tega na takšnih cestah F bolje prilegajo cestišču. C. W r~ Dvoetažni most v Mariboru 3erM°-tov' 50 na področju nizke |StilVeiLrietn0 naj,b°tj opa,zni.ab: I veuko je mest po svetu, ki si ZBpomnimo in znova spoznamo I pr r .,lulu ln ™ova spoznamo P° njihovih mostovih, po zna-Iyuni opj- * - T\ Žiy|j^h^r®8dvih Drave, so mostovi ito . r "juiuviii musiovm, po zna-line' ®~adn-i‘ ,eh vezi čez reke in do-*•' nh ' Tudi za Maribor, ki raste na ?beh bre lev;-^Ko pomembne vezi med Pa c!*1 . 8om s starim delom mesta bre ar° industrijo v Melju in desnim sJ°m z novimi razvijajočimi se panjskimi soseskami, od koder del6 x0 *iud'> preko mostov vozi na ua ' V Mariboru žal mostovi niso c jč veiii? P°membne vezi, ampak tudi iiroj p* Problem. 1 Qr„r,ed Poldrugim letom smo tudi v ipaj d,s°vem vestniku pisali o možen1' Ri(KfVar'antah za gradnjo novega OT »k*J* čez Dravo in omenjali ic 'k n . *> kot most, ki bi bil najlepši |ahf2 ^Jelcgantnejši od vseh dosedaj re<* kih JtCnih v Jugoslaviji in eden redka?! ihrn, .vrste v svetu- Slabost tega ak* dra.a je bila v tem, da bi bil precep' da ]1 °d vseh ostalih variant, tako »r6 tauJe Prevladala druga rešitev in /e. p~.?Se že gradi v Mariboru prvi ju-) Pr0rhOVanski dvoetažni most, ozi-vs jž aa dva mosta v enem. To bo most na °ntažnih betonskih elementov kosilcih. „*vni projektant novega dvo-bf(! MarSL0Pnega mostu čez Dravo v ™oru je direktor našega tozda V„??a projektiranje Maribor, tov. d-, Ačanski, glavni izvajalec P3 tozd Nizke gradnje Maribor. 7 ^ *nlervjuju za mariborsko revijo p0 J® tovariš Ačanski med drugim iac®dal tudi tole: »Z vidika stabili-dy’Je je ta odločitev, glede na ostale PiuJ^čiee najpravilnejša, hkrati < ^nk° Ustrezaia vsem zahtevam — je I*> dov v0na*na’ sorazmerno cenejša, n, volj estetska, hkrati pa za gradnjo tega mostu ne bomo potrebovali uvoženih materialov, vse bo domače: zamisel, tehniška oprema, znanje in materiali. Dve nadstropji omogočata ločitev tranzitnega od lokalnega prometa.« Po zgornjem nadstropju bo tekla hitra cesta in ves tranzitni promet. Tu bodo štiri vozišča široka 3,75 metra, ter hodnik za vzdrževalna dela. Na spodnjem nadstropju oziroma mostu pa bodo tri vozišča široka po 3 metre, namenjena lokalnem prometu, poldrug meter široka ločena kolesarska steza in 2 metra široka hodnika za pešce. Zgornji most bo dvakrat daljši od spodnjega, ki bo namreč sartio premostil Dravo od brega do brega in bo zato dolg le 180 metrov. Zgornji most bo segal od bodočega predora pod pobreškom Greenwichem čez Dravo 4,5 metra nad spodnjim mostom, na drugi obali pa se bo še nadaljeval v viadukt nad Meljem (levi breg Drave). Viadukt se bo podaljšal v nasip, preko katerega bo hitra cesta segla do Meljske ceste, kjer bo nivojsko križišče in nato dalje jyoti Šentilju. Zaradi lege mostu po črti sever — jug, bo potrebno narediti tudi nekakšen senčnik na pobreškem južnem bregu, saj bi v nasprotnem sonce velik del dneva svetilo voznikom na zgornjem mostu naravnost v oči. Nad vhodom v tunel je predviden 12 metrov visok betonski portal, ki bo metal šenco na površino mostu. SenČhik bo povišan tako, da bo stal na ploščadi podprti s petmetrskimi stebri. Tako bo nastalo betonsko ogrodje, primerno izolirano in komunalno urejeno in bo nudilo možnost cenejše izgradnje kakšnega družbenega objekta, o čem bodo seveda odločali krajani, glede na svoje potrebe. Mariborčani kljub vsemu še zmeraj malo žalujejo za svojo harfo, ki jo ostali dravski mostovi ne bi zakrivali in bi bila z značilno obliko okras in simbol mesta ter orientacijska točka. Pri relativno nizki konstrukciji sedanjega mostu načrtovalci niso pozabili tudi na videz in estetske rešitve. Ena od možnosti je pri razsvetljavi. Spodnji most bodo osvetljevale luči pritrjene na spodnjem delu zgornjega vozišča, zgornjega pa svetilna telesa, ki bodo na 35 metrov visokih stebrih. To idejo bo možno realizirati le v primeru rešitve za vzdrževanje svetil na tej višini. Za vse komunalne naprave je predviden skupen kanal skozi vse ogrodje mostu, pri dimenzioniranju kanala pa so predvidene tudi napeljave, ki bodo prišle v poštev po srednjeročnem načrtu razvoja mesta. Na obeh koncih mostu bosta komunalni komori iz katerih bo mogoče napeljave vzdrževati, popravljati in napeljavati nove, ne da bi bilo treba razbijati in nato ponovno kr- pati cestišče, hkrati pa pri teh delih ne. bo oviran promet. Prvič je prišlo do povezave z industrijo, ki bo izdelala aluminijaste branike za vso hitro cesto skozi Maribor, pa tudi ograjo za novi most, tako da bo videz enoten. Most bo stal na štiridesetih pilotih, preko katerih bo potrebno zmontirati 112 betonskih nosilcev, ki bodo narejeni v naši bazi na Pobrežju. Hkrati z deli na gradbišču bo možno zaradi montažne konstrukcije pripravljati elemente za naslednjo fazo montaže. Polega tega, da bo pomenil novi most precejšnje olajšanje za mariborski prometni režim, pa prinaša Gradisu nove izkušnje, ki jih bomo lahko koristno uporabili pri izvajanju drugih projektov, hkrati pa nam omogoča tudi strokovni razvoj. To pa potrjuje pravilnost izbire različice »dvoetažnega mostu« in s tem domačega znanja, tehnologije in materialov. C. Pavlin Pogled na gradbišče dvoetažnega mostu in Melje na levem bregu Drave d^težnl most je projektiran v našem biroju v Mariboru, glavni Izvajalec N je tudi naš tozd Nizke gradnje Maribor V Dravo je zabito 40 pilotov Predstavljamo vam Franca Kita Vsak uspeh, v kakršni koli obliki, nas razveseli, ne glede ali je ta uspeh dosegla skupina ljudi ali posameznik. V mislih imam našega delavca Franca Kita, ki v SPO združuje svoje delo v svojstvu elektrikarja v servisu za gradbene stolpne žerjave. To delo opravlja odkar je v SPO. Je nemirne narave, zato s samim delom svojega poklica ni bil zadovoljen, hotel je in hoče nekaj več vedeti o elektriki. Svoje znanje je začel dograjevati postopoma. Začel je kot učenec v gospodarstvu, uspešno dokončal srednjo tehnično — jaki tok. Da je vzljubil svoj poklic, dokazuje s tem, da ne glede na srednjo izobrazbo opravlja fizična dela kot vzdrževalec električnih inštalacij in naprav na gradbenih stolpnih žerjavih. Je eden izmed zelo redkih, ki ni odšel v administracijo ali operativo po končani srednji šoli. Lahko bi trdili, da je posebnež, saj končuje prvo stopnjo s študijem ob delu. Izpite je polagal . vedno pripravljen in ob zahtevanem roku. Znano je, da je elektrotehnika eden od težjih študijev ter ne pozna odstopanja in ga zmore le tak človek, ki ceni in ljubi svoj poklic. Žal nam takih ljudi manjka, posebno danes, ko je moderna tehnika na skokovitem pohodu. Je tudi eden izmed takih, ki ni bil zadovoljen samo s pozitivno oceno, ampak se je pripravil za najvišje možne. Zaveda se, da te ocene lahko vidi samo v indeksu in to ožji krog ljudi, vendar jes tem preizkušal sam sebe in se kalil v bodočega dobrega strokovnjaka. Današnja moderna tehnika še kako potrebuje take strokovnjake, ki vedo, kaj hočejo ter bodo hitro razumeli razne zapletenosti. Za take ljudi bi s strani družbe moralo biti več podpore, razumevanja in pomoči za vzpodbujanje k študiju ob delu. Še dolgo ne bo zamenjal stroj človeka — delavca strokovnjaka, zato bo treba zaposliti take kadre le tam, kjer bodo svoje znanje s pridom izkoriščali. Cena takih kadrov pa mora biti poštena in tudi višja, seveda s pogojem, da dajo tudi kar največ od sebe. Naš diplomant bo v jesen delal diplomsko nalogo. Bo eden izmed prvih, ki bo pripravil di- plomsko nalogo neposredno iz svojega dosedanjega dela, torej iz področja, sodobnih gradbenih stolpnih žerjavov in električne funkcije posameznih operacij. Vsi sodelavci—elektrikarji mu Želimo uspešno končanje še te zadnje ovire — diplomske nalo- Ludvik Šnajder Mladi prihajajo in odhajajo Čas počitnic je tu. Qradbišča in pisarne se v tem času pomladijo. Na počitniško prakso, na obvezno ali prostovoljno delo prihaja v združeno delo na stotine mladincev iz vseh šol in poklicev. Tako je bilo tudi letos. Na praksi po naših TOZD in DSSS se je, oziroma se bo zvrstilo kar 330 študentov, med njimi tudi 5 študentov iz tujine. Nekatere med njimi smo vprašali kako se počutijo in kaj jim pomeni počitniška praksa? Tanja Mlinar — počitniška praksa je zelo koristna Sem študentka II. letnika ekonomske fakultete v Ljubljani. Na praksi pri Gradisu sem že 6 leto. Delala sem že v KSS, računovodstvu, v blagajni, zastopala tajnico in moram reči, povsod sem bila prisrčno sprejeta, vsi so mi pomagali in veliko sem Tanja Mlnar se naučila. Na praksi se spoznaš z delom, z ljudmi, dobiš vpogled v naš samoupravni sistem, skratka praksa je za nas mlade nadvse koristna. Letos delam v interni banki in zelo sem zadovoljna. Mikael Edvardson — prelepa je vaša Slovenija Doma sem iz Halmstada na Švedskem. Vesel sem bil, ko mi je preko Iaeste odobrena praksa v Jugoslaviji. Moram reči, da je Slovenija mnogo lepša, kot sem si jo prej predstavljal. Res lepa je vaša dežela, zlasti za nas, ki prihajamo iz mrzlega severa. Morje, mogočni venci gora, zelene doline, Koper, Portorož, Krvavec, vse to so kraji, ki sem jih obiskal. Tudi s prakso sem bil zelo zadovoljen. Mnogo sem videl in se novega naučil. Zlasti sem bil vesel dela v laboratoriju za raziskavo materiala. Mikael Edvardson, Švedska Domov se \%ačam z novim znanjem in lepimi vtisi. Rad se bom vračal v to vašo deželo. Costa Jorge —1 Vaša organizacija dela je na višku Doma sem iz Španije iz Barcelone. Bogati na turizmu smo pri nas, toda Slovenija v ničemer ne zaostaja. Lepi kraji, nadvse dobri in prijazni ljudje. Tudi jaz sem se na praksi zelo dobro počutil. Kljub težavam glede jezika sem hitro našel stik z vsemi sodelavci. Delal sem v pripravi dela. Vaša organizacija dela mi je bila zelo všeč, pa tudi objekti, ki ste jih gradili širom Slovenije. Kjerkoli sem bil, sem bil toplo sprejet, zlasti pa v kadrovski in tehnični službi. Tovariši hvala vam. Tako in podobno so se izražali tudi ostali praktikanti, toda o tem kaj več prihodnjič. Lojze cepuš Jorge Costa, Španija Prelomnica? i V življenju je več prelomnic,fl ^ vsaka je po svoje pomembn^ ^ Ena izmed takih je doletela tuv j našega zvestega sodelavca in(' Borisa Vedeta. Jubilant, je 4. 8. 1981 obhajd 50-letnico svojega življenja, člc ■vek širokih pogledov, human#1' projektant, gradbenik, umetnih direktor, to je portret našega slo* Ijenca. Kot mlad strokovnjak se je zfi' poslil v Gradisu 17. 3. 1958, tuj1 ostal, tu so tudi njegove nadaljn1 perspektive. S voj jubilej je praznoval v svoj1 počitniški hišici ob sinjem jadN' nu. Zato mu kozarček »dobfl kapljice« med nami ne uide. tem osebnem prazniku preji> številne čestitke katerim se družujemo tudi mi. Še na mnoga leta! < \ Lojze Cepd X i Vabilo k sodelovanju Zakon o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice ter Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji nalagata kot eno od temeljnih nalog splošnim združenjem »ORGANIZIRANJE FUNKCIONALNEGA IZOBRAŽEVANJA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH IN DRUGIH STROKOVNIH KADROV« predvsem za tisto vsebino, ki je pogojena s strokovnim področjem panoge. Potrebe po izpopolnjevanju in razširjanju znanja zaposlenih strokovnih kadrov so iz dneva v dan večje. Skozi razne aktivnosti in različne vrste funkcionalnega izobraževanja ter vsled pristopa k pripravi stalnih oblik tovrstnega izobraževanja želimo pripraviti PROGRAM funkcionalnega IZOBRAŽEVANJA V GRADBENIŠTVU. Tak program pa brez sodelovanja tistih strokovnjakov, ki jim je funkcionalno izobraževanje namenjeno in tistih, ki bi program ka-^eje izvajali, ni mogoče pripraviti. Pozivamo vse zaposlene kadre, da predlagajo izbor tem, ki bi jih ykljUČili v naš program. Poziv velja tako tistim, ki nova spoznanja v organizirani obliki želijo spoznati, kot tistim, ki kot poznavalci novosti različnih področij želijo in so pripravljeni sodelovati kasneje pri reali-ziranju programa funkcionalnega izobraževanja gradbincev. Predloge pošljite v KSS — Center za izobraževanje GIP GRADIS, UUBUANA, Smartinska 134a. I i/i (• d r ih k. r r * v rt ti tl a Naši jubilanti iz SPO in leta ne prizanašajo ne tva-j”1 'n ne ljudem. Torej leta tečejo °* na števcu, vendar se pri nekomu e pokažejo v dejanski količini, ne-®mu pa preveč. To je neustavljiv , °ces, ld je za vsakega enak. Ne-k-ta prestraši, nekdo se boji, v_j 0 se pa temu tako vda, ter se za-da bo le živel do smrti. I v ■»■slih imam naše letošnje jubi-.. ,e> W so se, ali se bodo, srečali z s J^bamom, oziroma so še zdravi in ^ečni dočakali »šestdesetletnico«. H * Podrobneje pogledamo, kd* so ti B®iei lahko ugotovimo, da so to JUBILANTI, KI SO, OZIMOMA BODO DOPOLNILI 60 LET . Branko Friš, Avgust Filipič, Mefan Farkaš, Alojz Kobal in Korel Marinič. Vsem iskreno čestitamo! Jubilanti, KI SO OZIMOMA bodo v letoš- LEr LETU DOPOLNILI 50 Mirko Balažič, Franc Gačnik, ton Stanonik, Anton Sakel-v*k’ Alojz Ve Beki. zvesti stari Gradisove!, žive zdrave korenine Gradisa, saj so v večini nad 25 let v naši veliki družini. Te jubileje so ali bodo dočakali še zdravi in aktivni delavci na svojih delovnih mestih. K vsemu temu moramo še dodati, da so povrh tega dobri strokovnjaki, zelo vestni delavci in obogateni z delovnimi navadami, ter čutom odgovornosti. Ni jim vseeno, kako se dela, koUko napravi in kako je stroj vzdrževan. Navedeni naši jubilantje so vsi odlični delavci z veliko pripadnostjo naši delovni organizaciji, vendar so vmes še posebneži. Eden izmed teh je tov. Štefan Fakeš, ki je takorekoč večni žeijavist. Lahko trdimo, da je najstarejši žerjavist po dobi v Sloveniji in spada med »šestdesetletnike«. Nihče si ne more predstavljati, da je veliko let preživel na višinah, ki niso bile nikoli izpod 16 m. Bo tudi eden izmed redkih, ki bo iz gradbenega stolpnega žerjava šel v pokoj, torej prava posebnost. Če pa pogledamo vse ostale, pa so še pravi korenjaki, ki so redkokdaj bolovali. Veterani se starajo ter postopoma odhajajo v zasluženi pokoj. Generacija, Id je preživela vse vojne in povojne težave, se sedaj umika mlajšim, kateri bodo nadaljevali z delom in ohranili, kar so jim pridelali in pripravili veterani. Ludvik Šnajder Ali bo usmerjeno izobraževanje prineslo zaželjene sadove? Tudi v gradbeništvu smo letos zaorali ledino v tako občutljivo področje kot je izobraževanje. Nekaj se je tu moralo premakniti, kajti stanje kakršno je bilo dos edaj ni prinašalo večjih uspehov. Primanjkovalo je večji del gradbenih poklicev kot so tesar, zidar in železokrivec. V gradbeništvu pa kljub novi mehanizaciji brez človeka ne gre. Uvajanja nove tehnologije zahteva tudi izobraženega človeka in to takega, ki se bo tudi na svojem delovnem mestu izobraževal. Usmerjeno izobraževanje naj bi bila ena takih oblik. Kaj nam bo to prineslo bomo videli čez dve leti, prej verjetno ne. Pred kratkim so v Gradisu TOZD GE Maribor prvič podpisali pogodbe s starši učencev, ki se bodo šolali po programu usmerjenega izobraževanja. Prostih je bilo okoli trideset mest, ki pa še niso v celoti zasedena. Šolali se bodo po tako imenovanem skrajšanem programu (SKR), ta bo trajal dve tudi učence. Predvsem je pomembno, da potrebe po izobraževanju narekuje delovna organizacija. Delovna organizacija se obvezuje, da poskrbi za normalno bivanje in prehrano v svo- Kako varčujemo z gorivi? Nenehno slabšanje splošnega energetskega položaja v svetu Čeprav smo že veliko pisali in govorili o varčevanju z energetskimi viri pri nas in v svetu lahko ponovno ugotavljamo, da Še vedno ne spoštujemo v celoti skupen dogovor o racionalni porabi vseh energetskih virov! Nadalje ugotavljamo, da se predpisi iz tega področja ne izvajajo v zadostnem obsegu, o čem tudi najbolje pričajo podatki o gospodarskih gibanjih v mariborskem gospodarstvu v strukturi stroškov za porabljeno energijo. Zato je izvršni svet skupščine občine Maribor na svoji seji dne 15.6.1981 po predhodni obravnavi na seji občinskega komiteja za gospodarstvo, obravnaval splošne in posebne ukrepe pri zagotavljanju čim bolj racionalne porabe vseh energetskih virov ter nujnost potrebnega varčevanja z gorivi. Izvršni svet SO Maribor zato opozarja na takojšnjo izvajanje vseh ukrepov in nalog. Potrebno se je dosledno držati družbenega dogovora o varčevalnih ukrepih, redno preverjati strukture stroškov in aktivirati notranje rezerve kot stabilizacijski element pri oblikovanju lastne cene proizvoda oziroma storitev. Zato je potrebnp aktivirati vse nadomestne in predvsem cenejše energetske vire v proizvodnji. Seveda se moramo s to problematiko seznaniti vsi delavci v združenem delu, ter vključiti te aktivnosti tudi v splošne akte o inventivni dejavnosti. Vse to je dolgoročnega pomena zato se moramo izvajanja teh nalog lotiti z vso resnostjo. Franjo Štromajer leti, ter srednjem programu, katerega šolanje bo trajalo tri leta. Zakon o usmerjenem izobraževanju je bil sprejet že lani v mesecu aprilu in določa povsem drugačne pogoje in obveznosti za delovne organizacije in seveda jih domovih, ter seveda tudi zaposlitev po uspešno opravljenem šolanju. Seveda bodo štipendije učencev usmerjenega izobraževanja odvisne od učnega uspeha. Te niso niti tako majhne in bodo verjetno pravilno vplivale na učence. V letošnjem letu bi sprejeli v svoje okrilje deset zidarjev, pet-. e najst tesarjev ter deset železo-krivcev. To so samo okvirne številke, ki ne pomenijo veliko. Čas bo prinesel svoje. Videli bomo £jli so stvari dobro pripravljene, da bo izobraževanje potekalo tako kot smo si zamislili. Jeseni jko se prične šolanje učencev bo že marsikaj jasno. Do takrat pa bo potrebno počakati. Franjo Štromajer Usmerjeno izobraževanje. AH ve, kaj ga čaka v prihodnje' Okolica doma v Biogradu je tudi letos narejena Pogled na vrt in plažo v Poreču Pogled na našo plažo v Ankaranu. Da je gostov manj, dokazuje tudi ta posnetek ■Poreč — dopusti, Biograd — dopusti, *an — dopusti, Pohorje — dopusti GRADISOV VESTNIK —13 V počitniških 4movih go naši delavci idovoljni Na takšni mizi igramo namizni tenis v Poreču Poletni, dopustniški čas prav zaznamo šele takrat, ko se znajdemo sredi takega vrveža nekje na naši prelepi Jadranski obali. Kako pa letujejo naši delavci v gradisovih počitniških domovih v Biogradu, Ana-karnu, Poreču in na Pohorju? Biograd v enem letu, malo novega Po lanskoletni otvoritvi je naš počitniški dom v Biogradu na moru tudi letos prvi odprl svoja vrata, morja in sonca željnim dopustnikom V prvih izmenah jih je bilo malo potem pa vse več, tako da je od 1. julija dom polno zaseden, to pomeni, da je včasih v domu tudi do 120 gostov, čeprav ima dom kapaciteto 105 postelj vendar imajo tudi pomožna ležišča in otroške posteljice. Dom vodi 5 stalno zaposlenih delavcev in 10 delavcev na določen čas. Stalno so zaposleni upravnik doma, glavna kuharica in njena pomočnica, glavni natakar in gospodar doma. Z delom celotnega, osebja so gosti izredno zadovoljni, saj je hrana, za razliko od lanskega leta zelo dobra in okusna, čeprav so nekateri menili, da bi ribe morala imeti na jedilniku vsaka izmena vsaj enkrat, kar pa ni slučaj. Postrežba hrane je hitra in na precej visokem nivoju, pa tudi natakarji se potrudijo, da vsak čimprej dobi željeno pijačo. Čistoča v domu je tudi primerna, kar pomeni, da sobarice vestno opravljajo svoje delo. Dom je res lep in vzorno vzdrževan, zato pa je okolica toliko bolj neurejena in zanemarjena. Pločniki in ceste okoli doma še vedno niso asfaltirani, parkirišče tudi ni urejeno, trava okoli doma 16. julija še vedno ni bila pokošena, za otroke tudi ni nobenih igrišč z gugalnicami itd. Dom premore dve mizi za namizni tenis in balinišče, kar pomeni, da tudi v Biogradu nismo poskrbeli nič bolje za rekreacijo naših delavcev med dopustom, kot v ostalih počitniških domovih. Kot da še nismo doumeli, da dopust ni samo morje in sonce, ampak še kaj zraven. Aktivni odmor bi morala biti tista osnova pri kreiranju pristopa k letovanju naših delavcev. • V pogovoru z upravnikom doma tovarišem Damirom Mišuličem je bilo med drugim povedano, da obstaja možnost nakupa dodatnih 600 kvadratnih metrov zemljišča, na tisti strani kjer je balinišče in terasa in da bi tam lahko uredili vsaj otroška igrišča. Povedal je še, da so v prvih letošnjih mesecih imeli manj gostov kot v istem času lansko leto iti da je za to predvsem kriva napačna politika oblikovanja penzionskih cen. Z ostalimi cenami, predvsem za šan-kom pa so gosti zadovoljni, saj so precej nižje kot v ostalih gradisovih domovih. V pogovoru z gosti v našem domu v Biogradu smo od velike večine pedeh, da so s svojim letovanjem izredno zadovoljni. Vsi takoj pohvalijo gostoljubno in prijazno osebje doma, hrano in čistočo. Dosti je bilo takih, ki so prejšnja leta letovali v Ankaranu in Poreču pa so zato toliko bolj navdušeni nad prekrasnim morjem v Biogradu, ki je vse drugo kot precej umazano morje Ankarana in Poreča. V Biogradu je plaža lepša, dostopna tudi otrokom in neplavalcem. Možnost izleta na Kornate tudi obstaja, saj za vse zainteresirane organizirajo barko, ki jih popelje na celodnevni izlet po čudovitem kornatskem otočju po ceni 300 dinarjev, za otroke do 14. leta pa celo zastonj. Tudi razdalja 400 kilometrov za večino dopustnikov ne predstavlja večjo oviro, ob tem so nekateri prišli celo z avtobusi. Zato so nekateri predlagali, da naj bi zaradi oddaljenosti izmene v Biogradu bila na 14 dni in da ne bi bilo odveč proučiti možnost organiziranega prevoza z avtobusi iz Ljubljane in Maribora. Avtobus bi nove dopustnike pripeljal in stare odpeljal domov. Res pa je tudi, kar se tiče rekreacije, da je v celem Biogradu temu področju posvečeno premalo pozornosti, pa tudi za zabavo je premalo poskrbljeno. V obeh teh komponentah je Poreč v veliki prednosti pred Bio-gradom in Ankaranom. Lepo in prijetno je v Biogradu in zato z vso upravičenostjo zapišemo, tako kot že lansko leto, da je Biograd na moru naš biser na Jadranu- Poreč, 20 let obstoja našega doma Po rezultatih lanskoletne ankete o počutju naših delavcev v počitniških domovih, je Poreč bil na prvem mestu in glede na to kaj so nam naši dopustniki povedali ob našem obisku v Poreču, bo to tako ostalo tudi letošnje leto. Za dobro počutje gostov skrbi k 10 delavcev počitniškega doma. Večina le teh so sezonski delavci, edino gospodinja Amalija je v stalnem dednem odnosu, upravnik doma in Sjavna kuharica pa sta delavca Gra-dlSa tozd Nizke gradnje. Strežno °sebje ni poklicno, kar se včasih tudi P°zna pri razdeljevanju hrane, ven-Qar to navsezanje nikogar ne moti, ^aj paš dom v Poreču ni hotel, da bi adi usluge morale biti na tej ravni. “°mač in pristen odnos do dopust-n,Kov pa je zato v Poreču na prvem mestu. , S hrano v Poreču so vsi zadovoljil predvsem tisti, ki so bili že v vseh j^eh naših domovih. Kako pa tudi ne 'bili, saj je glavna kuharica Marija v Poreču že tretje poletje. Pri svojem delu pa imajo delavci v oreču tudi nekaj težav. Se vedno ni nabavljen že tolikokrat obljubljen aytomat za črno kavo, tako da mo-rajo kavo gostom kuhati na majh-npni električnem kuhalniku. To dostikrat povzroči tudi daljše čakanje "a kavo. Posteljnino več ne morejo Prati v domu, saj je pralni stroj neuporaben, ker je v domu od samega ^apetka, to je točno pred dvajsetimi st'' ^ato morajo posteljnino teden-ko voziti na pranje drugam. To Povzroča dodatne stroške pri vzdr-evanju. Instalacija v domu je tudi ara in se često kvari, tako da so pojavila pogosto na dnevnem redu. . o največkat občutijo gosti, ko fajo različne težave z vodo, predv-, m toplo. Glede na vse ostale kvali-fete bi si tudi počitniški dom v Po-acu verjetno prislužil barvno televi-1°, če jo že imajo ostali domovi, so menili gosti. stroj v Poreču je že odslužil let * bomo drugo leto, tako kot ,0s> vozili perilo prat drugam Vrt počitniškega doma v Poreču je vzorno vzdrževan in dela prijetno senco v urah ko sonce premočno pripeka. Prijetno je posedati po klopeh, ki so bile nabavljene lansko leto. Dosti drugače pa je s plažo, na kateri so vglavnem tuji gosti in jo je zato precej težko vzdrževati in čistiti. Zato se naši gosti najrajši sončijo kar na našem vrtu, kjer je tudi tuš, katerega kljub tabli o prepovedi, veselo koristijo tudi vsi ostali. Ankaran — zelena oaza V hišicah počitniškega doma v Ankaranu je iz leta v leto manj gostov. Vzrok temu je vsekakor umazano morje koperskega zaliva, ki je vse manj vabljivo tudi za ostale goste, vemo pa, da je dopust na morju zanimiv predvsem zaradi morja in če tega ni potem je vse ostalo vprašljivo. Če pa so v vodi še meduze, potem pa dopust v takem kraju skoraj da nima smisla. V domu dela 13 delavcev (samo eden stalno zaposlen), tako da so gosti z njihovo postrežbo zadovoljni. S površino 45.000 kvadratnih metrov nudi dom v Ankaranu dopustnikom obilo prostora za sprehode, šport in rekreacijo, za otroke pa je pravi raj. Trava je lepo pokošena, živa meja porezana in plaža čista. Glede na ostale domove nudi Ankaran največ možnosti za rekreacijo, saj ima balinišče, odbojkarsko igrišče in kegljišče na ročno postavljanje, vendar je boljše tudi to kot nič. Nekateri gosti, ki že dolga leta hodijo na dopust v Ankaran vedo povedati, da je včasih večji del zemljišča bil obdelan in da smo imeli v Ankaranu vso potrebno zelenjavo, sadje, pa tudi svoj vinograd itd. Tega danes ni, predvsem zato ker ni ljudi, ki bi bili pripravljeni vse to obdelovati. Pohorje — poleti malo gostov Glavna sezona v našem domu na Pohorju je pozimi, kadar pozabimo poletne užitke in se prepustimo snežni opojnosti. Takrat je tudi dom polno zaseden, in če bi v tistem času imeli tudi neprimerno več ležišč, bi bila vsa zasedena. V poletni sezoni, pa se malokdo odloči dopustovati na Pohorju. Zato so sedaj v domu gosti redki. Prihajajo le starejši, ki so željni miru in čistega zraka. C. Pavlin" Precej dela je treba vložiti, da se uredi 45.000 kvadratnih metrov površine v Ankaranu Osebje počitniškega doma v Ankaranu z upravnikom Maksom Kuclerjem (z očali) V vročini, kakršna je v Biogradu, se prileže kozarec osvežilne pijače, Id jo ponudi natakar Zorko Čudina Del osebja počitniškega doma v Biogradu, ki skrbijo za dobro počutje paših delavcev na dopustu 1 Vsi bi radi dobili čimvcč rjave barve, zato se potrpežljivo sončijo na plaži v Poreču Koliko počitniških prikolic premore Gradis? V letih, ko je bilo število delavcev, ki so želeli preživeti svoj dopust v počitniških domovih Gradisa, večje kot so bile kapacitete počitniških domov, so se nekateri tozdi odločili in tudi kupili počitniške prikolice. S tem so ne samo omogočili letovanje večjemu številu svojih. delavcev, temveč so s tem imeli delavci na izbiro, ali bodo preživeli svoj dopust v »hotelskem režimu« počitniških domov, ali pa bolj prosto in ne nazadnje tudi ceneje. Drugo obdobje povečanega interesa ža počitniške prikolice smo opaldli letos, ko so se cene v naših počitniških domovih povečale za 100 % glede na preteklo leto. Zanimalo nas je kateri tozdi že imajo počitniške prikolice, kjer se nahajajo, kolikšna je cena letovanja, kakšna je zasedenost itd. Od 17 gradisovih tozdov ima 6 tozdov 14 prikolic, v katerih je 62 ležišč, to je v povprečju 4 ležišča v eni prikolici. Cena za letovanje v prikolicah se giblje od 130 do 160 diriarjev na dan v predsezoni in od 150 do 266 dinarjev na dan v sezoni. Polna zasedenost je v počitniških prikolicah od 20. junija do 1. septembra. Ena oziroma dve izmene pred in po tem pa so prikolice delno zasedene oziroma nezasedene. Tozd Celje ima tri prikolice s 15 ležišči. Postavljene so v Nerezinah na Malem Lošinju, cena bivanja pa je 150 dinarjev na dan. Tozd Jesenice ima eno štiripo-steljno počitniško prikolico v Pre-manturi piri Puli, po ceni 150 dinarjev na dan. ' Tozd Nizke gradnje Maribor ima tri prikolice z 11 ležišči v Stoji pri Puli. Cena letovanja v predsezoni je 130 dinarjev, v sezoni pa 170 dinarjev na dan. Sezono štejejo tako kot v naših počitniških domovih. Tozd Kovinski obrati Ljubljana ima tudi tri prikolice z 12 ležišči v Sukošanu pri Biogradu na moru. V predsezoni je cena 160 dinarjev v sezoni pa imajo diferencirane cene glede dohodka na družinskega člana. V sezoni to znaša od 175 do 266 dinarjev. Tozd LIO Škofja Loka ima dve prikolici z 10 ležišči v »Fontani« Vrsar, po ceni 150 dinarjev na dan. Dve prikolici z 10 ležišči ima tudi tozd SPO na otoku Krku. Cena letovanja v teh prikolicah je 200 dinarjev. Poleg omenjenih počitniških prikolic ima tozd Ljubljana dve garsonjeri s 6 ležišči v Luciji pri Portorožu. Letovanje v teh garsonierah stane za odrasle 20 in za otroke 10 dinarjev na dan. Eno štiriposteljno garsonjero ima tudi delovna skupnost skupne službe v Kranjski gori, ki bo polno zasedena predvsem v zimski sezoni. Cena letovanja stane 200 dinarjev na dan. Marko Filač Različne cene pijače v počitniških domovih Že vsa leta ugotavljamo, da so cene izvenpenzionskih uslug v počitniških domovih zelo različne in da so odstopanja precejšnja. Sindikat se zavzema za to, da bi bilo treba te cene poenotiti. To je tudi eden izmed sklepov zadnje seje predsedstva konference OOZS GIP Gradis. Upajmo, da bodo drugo leto v vseh gradisovih domovih veljale enake cene pijače. * Pa poglejmo, kakšne so cene letos (v dinarjih): Vrsta pijače Biograd Poreč Ankaran vino 70—80 90 70—90 žgane pijače 14 15 15—35 aperitivi in likerji 14 — 18 pivo 14 25 20 sadni sokovi 10 20 15—20 radenska 12 20 30 deit — 60 40 turška kava 9 15 12 čaj z limono 9 — 15 Bo v prihodnje bolje? mo, da bodo manjši otroci stalno pod primernim nadzorom, večjim otrokom pa konkretizirajmo tisto, na kar so jih v šoli na splošno opozo-rili. Opozorimo jih, kje naj se g‘b" ljejo in katerih predelov in cest na) se izogibajo, po kateri poti naj primer gredo na otroško igrišče, n6 dovolimo jim vožnje s kolesi breZ nadzorstva in tam, kjer je zaradi g°' stejšega prometa nevarnost večja; Sploh pa ne, če v šoli niso naredi'1 ustreznega kolesarskega izpita, ki g8 zahteva tudi zakonski predpis 28 otroke od 7. do 14. leta. Najučink0-vitejše vzgojno sredstvo pa je ned' vomno zgled staršev. Kaj pomagaj0 vsi dobri nauki o pravilnem prečk*' nju ceste, če takrat, ko hodimo 2 otrokom, prečkamo cesto kjerkoli kakorkoli in kadarkoli, češ, naj k8* avtomobilist pazi, da nas ne bo povo-zil in pri tem niti ne upoštevamo, d8 se avtomobil ne more ustaviti "8 mestu, ampak je zato potrebo8 daljša ali krajša zavorna pot, k*( sicer kot vozniki zelo dobro vero0, ko pa se prelevimo v pešce, pa vse t° pogosto pozabimo. Ob slabih zgl°' dih bo otrok ravnal tako ali pa bolj nepravilno tudi takrat, ko ne b° pod nadzorstvom odraslih. In komu bomo tedaj očitali krivdo, če se b° zaradi takega ravnanja, kakršneg8 smo ga sami naučili s svojim slabil" vzgledom, zapletel naš otrok v pr°" metno nezgodo, ki mu bo lahko z8' pustila trajne posledice ali ga b° stalo celo življenje. Naj bo to dovolj za razmišljanj6’ da na otrokovo varnost v promet" ne smemo nikoli pozabiti. Statistike prometnih nesreč zgovorno pričajo, da se v juniju, juliju, avgustu in septembru, ko se izteka in začenja pouk v šolah ter obeh mesecih počitnic, zelo poveča število prometnih nezgod, v katerih so udeleženi otroci in mladoletniki in da večino teh prometnih nezgod tudi sami povzročijo. . Da bi takih prometnih nesreč bito čim manj, je v veliki meri odvisno tudi od nas voznikov. Ce bomo povsod tam, kjer lahko pričakujemo otroke in mladino na cesti ali ob njej, zlasti v bližini križišč, na dovoznih cestah v stanovanjskih soseskah, pri kopališčih, v letoviških krajih, pri počitniških domovih, kampih itd. vozili*še posebej pazljivo, bomo lahko preprečili marsikatero nezgodo/pa čeprav po črki zakona morda zanjo niti ne bi bili odgovorni. Kaj pa zavest, da bi se ob previdejši vožnji usodni situaciji lahko izognili? Vedno se moramo zavedati, da otrok, predvsem mlajši, še ni sposoben objektivno ocenjevati nevarnosti. Ko je zatopljen v igro, pa nanjo pogosto tudi čisto pozabi. Prav zato pa na previdenost ne sme pozabiti odrasel, in zrel voznik. Zeto veliko naših bralcev, verjetno kar večina, niste samo vozniki, temveč tudi starši. Dejstvo, da so otroke v šoli pred začetkom počitnic v posebni učni uri opozorili na primemo vedenje v prometu, nas ne sme uspavati v prepričanju, da je bito s tem za varnost otroka v prometu narejeno vse, kar je bito mogoče. Nikoli ne smemo pozabiti na svojo odgovornost za varnost svojih in drugih otrok in na svoj vpliv na otroka. Zato poskrbi- ^Tankisti za svoj praznik Med NOV so se formirale razne ''°jne enote, ki so uporabljale tudi j-Jokaj zahtevna tehnična orožja. Med temi je bila tudi »Prva tankovska brigada« ustanovljena v Italiji eta 1944 šestnajstega julija. Sestav “rigade je bil zelo pester, saj so bili orci skoraj vseh naših narodov in nar°dnosti. Njihova pota pred vsto-P°m v brigado so bila skoraj za vsa-kega posameznika posebna — ezka. Večino brigade so tvorili pri-morski Slovenci in iz Istre. Ti ljudje So bili raztreseni po Afriki in Aziji, nekat,eri že pred pričetkom druge svetovne vojne. Nekateri so bili kot 'ahjanski vojaki, drugi zopet kako drugače pregnani iz svojega kraja, ki Je bil še takrat pod Italijo. v sestavu brigade so bili tudi iz' okupiranega področja Štajerske in Gorenjske. To so bili fantje prisilno ^obilizirani v nemško vojsko in po-s ani na fronto v Afriko. Tudi ti so Prehodili svoje vrste trnovo pot, Predno so vstopili v brigado. Večina teh ljudi je napravila tudi tečaj že v Afriki, na tankih, ki so bili dodeljeni za formiranje tankovske brigade. Mnogo njih je že imelo fronto za sabo, bili so prekaljeni vojaki, zato so tudi v kratkem času obvladali tehniko orožja na tankih ter upravljanje samih strojev. Prva tankovska brigada je bila sestavljena pretežno iz prekomorcev in začela borbeno pot preko otoka Visa v južno Dalmacijo, Hercegovino, Bosno, preko dela Hrvaške v Trst, en del celo na Koroško. Brigada se je bojevala z raznimi sovražnimi formacijami, proti številčno močnejšemu sovražniku in vseh zelo zahtevnih in branjenih terenih ali mestih. Brigada ni bila večkrat z orožjem v premoči, bila pa je po borbenosti in veliki želji po svobodi kar odtehta še tako moderno in tehnično orožje. Za rojstni dan brigade so se zbrali preživeli borci, tokrat na Dedinju v Budni čuvarji naših meja in pridobitev iz NOV Beogradu. Obiskali, so hišo cvetja, Franc Kočevar. Srečanje in slovo je ter se poklonili svojemu vrhovnemu utrnilo marsikatero solzo še tako komandantu, tov. Titu. Komandant hrabremu borcu. Čas in leta redčijo in komisar brigade sta položila na vrste in je lahko za marsikaterega to grob šopek cvetja. Zbor brigade je bilo poslednje srečanje, pozdravil njen prvi komisar tov. dr. Ludvik Šnajder Vsi, ki še ne veste, vas obveščamo, da 31. 12. 1981 poteče mandat indi-Vdualnim poslovodnim organom direktorjem) TOZD. , Po zakonu o združenem delu d°do morale TOZD razpisati prosta dela in naloge tem direktorjem. In zakaj pišemo o vsem tem. Preprosto zato, ker vas je veliko takih, ki b' želeli kandidirati. . Da bi se lažje odločili za to, da se Javite razpisni komisiji, smo pripra-V||i test, iz katerega boste lahko s*depali oziroma dobili toliko samo-Zavesti, da brez vaše kandidature ne gre. Nekaj napotkov za opravljanje testa: 1. V kolikor ste že direktor ali v Neposredni bližini njegovega delokroga, naročite tajnici kavico, Ntehek svinčnik (brez radirke) ter P°1 ure miru. 2. Če ste (po vašem mnenju) zelo sPoseben človek in se ne morete afirmirati (vzroki za to so neznani) si čemite Vestnik domov in v miru Šaljivi poletni test opravite test in kasneje po rezultatih * naredite (po vaših sposobnostih se- ne*aJ- Na vsako zastavljeno vede) koncept za razpis. vprašanje odgovorite nepristransko, 3. Če ste naš neposredni proizva- odločno v roku treh sekund. S tem jalec in test rešujete nekje na grad- dokažete svojo avtoriteto. Odgo- bišču si nadenite čelado, da boste vore obkrožite z »da« ali »ne«. Ste zavarovani že pred prvimi udarci. pripravljeni ? Pa 1. Večino predvidenega prostega časa porabite za službene namene? 2. Ali vaš organizem prenese več kot pet kav dnevno? 3. Ali uspete slediti vsem samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom v delovni organizaciji? 4. Ali ločite besedi sanacija in likvidacija? 5. Ali često greste med neposredne proizvajalce? 1. Vsi odgovori »da«. Če pa ravno nimate žilice za pisanje Prav gotovo ste eden izmed sreč- to nalogo prepustite svoji tajnici, saj nikov, ki že zaseda podoben položaj. vas dobro pozna (ali pa se tudi poz- Tudi vaša koža je že precej otrdela nata). (vam v prid). Kar pogumno svinčnik 2. Vsi odgovori »ne« v roke in pričnite pisati svoj življe- Že pri navodilih smo vas opozori- njepis in vaše dosedanje izkušnje, li, da pri reševanju testa zavarujete čmmo! da da ne ne da da da ne ne ne svojo glavo s čelado. Povrhu vam povemo še to, da si predstavljate direktorski položaj — ležanje v senci pravičnega. Bolje bi bilo, če svoje ' sposobnosti usmerite v druga področja. 3. Večina »da« Zlata sredina ste. Z vašo kandida-v turo bi razpisni komisiji povzročili veliko zadrego. Ne vem, če bi se pravično odločila, saj ne zameriti se dosedanjemu direktorju brez nadgradnje in sprejeti vas z nadgradnjo, bi utegnilo sprožiti celo vrsto težav članom komisije. 4. Večina »ne« Veste, kje se taki ljudje uveljavijo na trgu. Veliko parlamentirajo in s svojim govorjenjem, ki je eno samo .nakladanje, ljudi pridobivajo na svojo stran, a ko je'kaj napak se prvi poskrijejo. Tako, najtežji del naloge je za vami. Sedaj pa le pogumno k pisanju prošnje za komisijo, seveda le, če vam je test tako predvidel. Andreja Puc T)06KbM*3t l>MlBXTOA, 3AX V6MBAR, 'Moram 8>iii fclRfctCTOR, hL Dobra informacija jednako—-kvalitetno odlučivanje Neadekvatno informisanje, ne samo što presudno utice na kvalitet odlučivanja, več direktno smanjuje produktivnost, a time i rezultate poslovanja — napisali su radnici u anketi o informisanju u organizacijama udruženog rada u Skopju, koju je sprovela radna grupa Gradske konferencije SK pripremajuči ana-lizu o idejno-političkim aspektima informisanja u radnim organizacijama. Ovom konstatacijom radnici su na najbolji način izrazili svu slo-ženost i značenje informisanja u radnim kolektivima, ali i probleme i posledice koje proizlaze iz nedo-voljne informiranosti. Anketa i razgovori u 56 organizacija udruženog rada u Skopju pokazali su da se stalno povečava broj i šire oblici informisanja, a rastu i ti-raži listova i biltena u organizacijama udruženog rada. Gledano sa ove, kvantitativne Strane, ovaj po-datak bi se mogao tumačiti kao pro-boj i novi kvalitet u informisanju u udruženom radu, što je največim delom i tačno. Medutim, u ovoj oblasti i dalje ostaje dosta starih problema, koje novoformirana glasila OUR, boreči se sa dečjim bole-stima, jednostavno prihvataju kao neizbežnost. Oglasna tabla, kao sredstvo oba-veštavanja več je odavno zaborav-ljena. Ovaj stari ali uvek efikasan način informisanja zamenili su bilteni, listovi i razglasne slanice, ali se često ovakav razvoj materijalne baze informisanja poistovečuje sa njegovim kvalitetom što, kako praksa pokazuje, nije tačno. Naime, od 19 razglasnih slanica koliko ima medu anketiranim organizacijama 12 ne emituju redovni program niti pak imaju koncepciju za njegovo ostvarivanje. Ovo, kao i činjenica da u pomenutom broju razglasnih slanica radi samo 6 stalno zaposlenih, u 10 taj posao neko obavlja usput, a u preostale 3 niko, govori da je kupovanje radiostanica, umesto doprinos razvoju informisanja, jednostavno razbacivanje sredstava i bacanje peska u oči. Očigledno, dobar deo razglasnih slanica služi kao ukras i dokaz o finansijski dobro štoječoj organizaciji. Kada smo več kod reklamiranja i shvatanja informisanja kao statu-snog simbola, ocena je da listovi OUR,.koji mahom izlaze jednom mesečno, pre služe kao reklamni pano, a manje svojoj svrsi. Neki ' »časni« izuzeci i na ionako ograni-čenom broju strana imaju obavezno po jednu stranicu lista obezbedenu za reklamu preko koje zaposlene u sopstvenoj sredini obaveštavaju sa svim proizvodnim mogučnostima. Inače, ocena o samoreklami o gla- silima OUR ne zasniva se samo na dva dva-tri ekstremna slučaja več proizlazi iz analize sadržaja pisanja u 30 »fabričkih« listova. Na njihovim stranicama ima veoma malo problemskih i kritičkih napisa, a dominiraju takozvani afirmativni tekstovi. Govori se samo o povolj-nim kretanjima u svim oblastima života i rada OUR-a, kao da ne postaje teškoče, slabosti, pa i nepravilnosti sa kojima se zaposleni, bez obzira kako često, neposredno susreču. Mogu se nači barem dva objaš-njenja za ovakvu programsku ori-jentaciju nekih glasila udruženog rad&. Po svojoj koncepciji i sadržini ovakva glasila su namenjena, ne zaposlenim u sopstvenoj sredini, več čitaocima izvan kolektiva, koje ne žele da »zamaraju« svojim proble-mima. O torne govori i podatak da je tiraž po pravilu znatno veči nego broj zaposlenih, negde čak i dvo-struko veči. I drugo, izvori informi- sanja, a to su najčešče stručne službe pa i zaposleni u ovim glasilima, ne-maju uvek »dovoljno osečaja« za probleme ili otvorena pitanja. Krajnji efekat koji proizlazi iz ova dva, a ima i drugih, objašnjenja je da se obaveštavanje u nekim organizacijama udruženog rada svodi na neinformiranost. Ovakva se konstatacija može dobrim delom primeniti i na kvalitet informacija i njihovu funkciju u procesu samoupravnog udruživanja. Kao po pravilu nema predhodnih informacija o akcijama i zadacima koji predstoje i na osnovu kojih bi samoupravna baza mogla i suštinski da odlučuje i da se uklju-čuje u akcije. Kada i ima ovakvih informacija one su više faktografske, a ne analitičke i ne služe svojoj svrsi. Niz primera pokazuje da polovično ili nedovoljno informisanje direktno utiče, osim na kvalitet odlučivanja i na raspoloženje zaposlenih, a time i na produktivnost i ukupne rezultate poslovanja. Blizu je pa-meti da niko namerno ne želi da smanji dohodak u sopstvenoj organizaciji udruženog rada. Praksa, friedutim, pokazuje da se teško shvata, ili pojedine strukture koje jo, uvek imaju monopol nad informiranjem ne žele da shvate, gotovo direktnu povezanost izmedu pot' pune informiranosti i kvalitetnog samoupravnog odlučivanja i ukup-nih rezultata poslovanja. Čim pre se shvati, ili se neko primora da shvati, ovu neposrednu povezanost, ali i činjenica da je osnovni zadatak sredstava informisanja u OUR da svestrano obaveštavaju o zbivanjima u sopstvenoj sredini, mnogi od ovih problema če biti pre-vazideni. Činjenica je medutim, da su ova (ne)shvatanja u največoj meri izraz pritiska i manipulacije bi-rokratsko-tehnokratskih snaga i nastajanja da se zadrže stari odnosi-RISTO POPOVSKI U prvom planu — odgovornost s____ • ___________________J Moramo odlučno i bespoštedno da se borimo protiv neodgovornosti u svim sredinama i da reafirmišemo pomalo napuštene principe političke i društvene odgovornosti u izvršava-nju zakona, odluka i dogovora. To bi, ukratko, bio moto gotovo svih ra-sprava koje su tokom ovog meseca vodene u Skupštini Jugoslavije povodom pisma Predsedništva SFRJ. Delegati su otvoreno rekli da je situacija u kojoj se nalazimo po mnogočemu izuzetna i da nam predstoje teške bitke. Kadrovi koji nisu spremni da idu u bitku ili su se pokazali nesposobnim da je vode treba da ustupe mesto drugima, sposobniji-ma. Ne pamti se da je u delegatskoj Skupštini SFRJ bilo kada vodena tako konkretna, sadržaja i otvorena rasprava o privrednim kretanjima i stanju društva uopšte. Pri torne, bitno je da nije ni jednog trenutka zaboravljena sopstvena odgovornost. Jesmo li mi— pitaju se delegati — bar delimično odgovorni'za sa-dašnje stanje? Odgovor je potvrden. I u ovom Domu izglasavane su i takve odluke koje su podsticale in-flaciju, koje su vodile ka neefikasno-sti. Još ni jednom, rekli su delegati, nismo zahtevali da nas odgovorni ljudi, zaduženi za pripremu propisa, obaveste zašto se ne sprevode ili zašto se neki ne donose. Očevidno nedostaje više odločnosti hrevolucionarnog htenja da bi se nešto u osnovi izmenilo. Retki su primeri odlučnog hvatanja u koštac sa neradom i nedisciplinom, ne samo u rukovodstvima, nego i u udruženom radu. Kako rekoše delegati, kod nas se radno vreme gotovo legalno ne ispunjava kako je to zakonom predvideno, postaje neke vrlo realne ocene da se, u stvari, radi samo tri i po časa dnevno, a da se kapaciteti koriste samo za 52 odsto. U svetlu ove dve brojke valja sagledati i zbog čega stalno gubimo bitku za produktivnost, zašto se gomila ju gubici... Ako stvari tako stoje, a u to ne bi trebalo sumnjati, postavlja se pitanje: iz kog dohotka, osim tudjeg, možemo da osiguramo dostignuti stepen standarda. Očevidno, sma-traju delegati, nema odgovornosti u ostvarivanju obaveza, što je nedo-pustivo. Oslabila je lična odgovornost prema radu, a u društvu se ne preduzimaju prave mere ni prema pojedincima ni prema kolektivnim rukovodstvima da bi se ona zaoštri-la. Nismo ubedeni — naglasili su delegati — da čemo ove probleme i ozbiljne slabosti u ekonomskom životu zemlje moči da suzbijemo ako svi, koji u ovom času vodimo našu privredu, ostanemo i dalje na svojim mestima. Ipak je činjenica da smo mi, ali i oni iznad nas, pojedinačno i kolektivno, odgovorni za ovakvo stanje jugoslovenske privrede. Sve ove nagomilane probleme, u svakom slučaju, neče niko rešiti umesto nas... Delegati su predložili da se me-njaju i neki zakoni za koje je pouz-dano utvrdeno da utiru put nedisciplini i neradu. Prvenstveno valj3 menjati zakone iz oblasti radnih odnosa u kojima caruje interes po jedi-naca. Ima organizacija udruženog rada u kojima i po 30 odsto ljudi ne rade baš ništa, samo primaju. dohodak i čekaju penziju. Takvime ne možemo ništa, njihova verbalna odanost ovoj zemlji nije sporna, a z3 nerad se, bar za sada, u nas ne odg o-vara. Tu je uostalom Sud udruženog rada koji, zahvaljujuči zakonim3« pretežno štiti neradnike. Dobri i sa-vesni radnici, rečeno je, obično se j ne povlače po sudovima da bi štitili svoja prava. Radnička klasa ove zemlje oče-kuje i traži da se situacija u privredi' vanju sredi, da se odgovornost maksimalno pojača, da se njihov rad plati koliko zaista i vredi. Niko više 0 ovoj zemlji — rekli su delegati, nij6 spreman da prihvati da jedno govorimo, a drugo radimo. Nikola Kora«; U susret 12. kongresu SKJ U SKJ sve manje zemljoradnika , Zašlo u Savezu komunista danes 'ma malo, ili bolje rečeno, iz godine u godinu sve manje zemljoradnika? ■° torne se često raspravlja, ali pravi odgovori se, izgleda, ne nalaze. Jer, Proces smanjivanja seljaka u partiji i dslje se nastavlja. A to potvrdjuju dva podatka; pre trideset godina, Poljoprivrednici su.činili 49 odsto ukupnog članstva Partije, a danas svega 4,3 odsto. Razume se, da bi bilo nerealno da 86 danas zahteva toliki broj selja-ka-komunista, pre svega, zbog ogromnih pramena koje su hastale u našem društvu, zbog činjenice da je veliki broj njih napustio selo i prešao u grad, da je poboljšana obrazovna i kvalifikaciona struktura zaposlenih, 'to. No, danas 30 odsto Jugoslovena joŠ živi na selu, a svega 87.000 ima crvene knjižice. Zašlo? Ponekad, uzorci ovakvog nes-klada pronalaze se u činjenici da na $elu prevladjuju stari ljudi koji nisu tointeresovani za »ulazak« u Partijo, da su zemljoradnici prezaposleni * da nemaju vremena da se bave "Politikom«, da su nedovoljno 0 brazo vani i pod velikim utica je m toligije. U svemu torne, bez sumnje, leži zrno istine, ali čini se da prave uzroke treba tražiti u nedovoljnoj aktivnosti subjektivnog faktora na selu. Još je, ne retko, prisutan dogmatski i sektaški odnos Saveza komunista i drugih društveno-politič-kih organizacija prema religijskim i drugih shvatanjima seoskog stanov-ništva. Nedavna anketa pokazala je, na primer, da svega šest odsto Seljaka nisu članovi SK zbog verskih ubedjenja, ali je zato više od 25 odsto izjavilo da ne žele da udju u Partiju zbog neaktivnosti osnovnih organizacija SK. Ako se teme doda podatak da trečina sela uopšte nema partijsku organizaciju, onda se odgovor na pitanje — zašto seljaci ne ulaze u SK — nameče sam po sebi. Bilo bi, dakako, pogrešno zaključiti da je tako stanje rezultat politič-kog raspoloženja zemljoradnika. Naprotiv, u borbi za izgradnju samoupravnih društveno-ekonomskih odnosa na selu, pa i šire, Savez munista je uvek nailazio na njihovu ogromnu podršku i spremnost za realizaciju politike SKJ. Jednostav-no, sadržaj i metod rada večine osnovnih organizacija SK na selu ne daju »garanciju« tim ljudima da če »preko Partije« rešiti svoje osnovne životne probleme. Partijski sastanci, uglavnom, obiluju uopštenim ra-spravama, proredama materijala »viših« partijskih foruma, razma-tranjem pitanja koja nemaju mnogo veze sa životom i problemima sela. I, naravno, poljeprivrednici nemaju vremena za takve sastanke. Ali, ne radi se samo o začaureno-sti pojedinih osnovnih organizacija, več i o odsustvu delovanja Saveza komunista na selu u celini. Vrlo često u mnogim krupnim društvenim akcijama selo ostaje po strani. Kao da se na selo zaboravlja. Izuze-tak je, kad se od tih ljudi očekuje pomoč — kad su potrebni zajmovi, samodoprinosi, kad ih treba ubediti u realnost otkupnih cena i slično. Nije, naravno po analogiji »rad-ničke večine« potrebno isticati parohi »seljačke večine« u Savezu komunista. Ali, isto tako, nije nikom potrebno objašnjavati od kolikog je značaja sve ono što se dogadja na relaciji Savez komunista — selo i seljaci. Podsetimo se samo nedavne prošlosti — koliko je učešče seljaka bilo u narodnooslobodilačkom ratu, kakvu je podršku Partija imala na selu za vreme rata. I ne samo to. Nikad u teškim trenucima ove zem- lje i ove Partije odziv seljaka nije izostao. Uvek su bili siguran oslo-nac, i to su i dan^. Baš zbog toga se očekuje, da 12. kongres pokrene konkretne akcije za izmenu sadašnjeg stanja, jer zak-ljučci i deklaracije, sami po sebi, ni-kada nisu bitnije menjali društvene odnose. _ . Dragica Majstorovič EUREKA... EUREKA!... Vedro o pronalazaštvu — Metro ispod Atlantika? Ma stan’te, ljudi, da raščistimo prvo sa nekim konkursnim kanali-ma. — Na niz primera potvrdena je velika korist robota. Osim onoga na šalteru: »Dodite sutra, dodite sutra!«. — Kumjuterski sistemi se usavr-šavaju uporedo sa penzijskim siste-mima. Treba, zaista treba savršena tehnika da bi se došlo do konačnog obračuna za penziju. i potrošnje ogreva . Čime čemo se grejati na jesen i z'tou, za vreme studeni ili čak oštre hladnoče, jedno je od pitanja koje se samo nameče u ove letnje dane kada Valja napuniti podrume ogrevom. Ova dilema ne proističe iz suficita tožnih izvora toplote, več, zbog ra-skoi;aka izmedu ponude i tražnje °greva. Prisutna je u nas godinama, al' je malo učinjeno da se unificira toplifikacija gradova. Naprotiv, ?stala je poslovična šarolikost 'zbora izvora toplote ili jednostav-Jto, mnogo što-šta prepušta se snala-zenju. Odtuda i nije retkost da su u tonogim domačinstvoma u isti mah Zastupljeni raZličiti oblici grejanja. Jer, ni jedne vrte ogreva nema na-Ptetek, pa sigurnosti radi često do-•azi do kombinacije: struja-naftini derivati, električna energija-pro-Pan-butan, s tim što se ponegde daje toesto i uglju i trajno-žarnim peči-toa. Ni na početku ovog srednjeroč-nog plana stvari se bitno nisu precenile, a nema izgleda da do te-toeljnog zaokreta dode ni do 1985. i da na primer, učešče prirodnog gasa dobije izrazitije mesto. Sadašnja situacija je posledica nebrige gradova, onih koji su podizali stanove, arhitekta i urbanista i svih otalih zadu-ženih za energetiku u opštoj i široj potrošnji. Gradovi su se uvečavali, a brige su ostajale iste ili su odlagane za bolje vreme. Izmedu ostalog, u 1981. godini očekuje se proizvodnja struje od 63 i 64 milijarde kilovat-časova. Do jedrie trečine od te količine predu-zeče domačinstva i ustanove. Ostalo je potrebno privredi. S obzirom na to da verovatno osim NE »Krško« ni jedan značajniji elektroenergetski objekat ne ulazi u pogon do kraja godine, nema mnogo izgleda da se bez večih teškoča podmire svi zahtevi potrošača, pogotovu ako bi izostala uobičajeno velika aktivnost hi-; drocentrala. Nesumnjivo, i u pred-stoječoj jeseni i zimi dosta se polaže na hidrološke prilike. Znači, električna energija nije sasvim siguran izvor toplote. Što se ulja za loženje i mazuta za centralno grejanje tiče, sve je jasno. Neminovano je ukla-panje u prošlogodišnje okvire, iz čega proističe da ponuda neče nad-mašiti tražnju. Racionalno ponašanje ostaje jedini izlaz. Manjak tečnih goriva i uz to propan-butan gasa (ponavlja se to svake jeseni i zime) ima vidnog uticaja na porast broja termoakumulacionih peči i to u stanovitna gde postoji čak i centralno grejanje. Temperature ni hladno ni toplo, za koje se često opredeljuju toplane, diktiraju stanarima da po-traže oslonac u dopunskom grajanju. U svakom slučaju, bezbrižnost nije prisutna. Ugalj je do 1966. godine bio vemo rasprostranjen kao gorivo u domačinstvima. Od tada, pa sve do 1977. ili 1978. potrošnja u ovu svrhu je najpre opadala a zalim stagnirala. Medutim, od toga momenta došlo je do povratka uglju, ali opet »črnog zlata« nema ni izbliza koliko se traži. Muke oko uplate, dugo čekanje na isporuku, sporan kvalitet, visoka ce- na i drugo, prateča su pojava i ovoga leta. Jednostavno, podrume nije lako napuniti pre godišnjih odmora. Prodaja na kredit , tradicionalnim kupcima nije obezbedena. Prednost u snabdevanju ima udružena elek-troprivreda koja je od skoro 21 mi-lion tona, proizvedenih u prvih pet ■ meseci ove godine, preuzela lavov-ski deo. Procenjuje se da je utrošila ili stavila u zalihe blizu 18,5 miliona tona. Ipak, u uglju se kriju solidne mogučnosti da se poveča ponuda i to u slučaju da od jula pa ubuduče mesečna proizvodnja ne bude manja od 4,5 miliona tona. Predstavnici gradova, u stvari prometnih organizacija za snabdevanje ogrevom i pojedinih rudnika, morali bi da se dogovore oko nabavke opreme za sortiranje uglja u nekim rudnicima koji do sada nisu proizvodih za tržište, več jedino za termoelektrarne. Pored veče potrošnje drvela i biomase u selima, jedina je to sigurna šansa da se izbegne cvokotanje. M. Petkovič Godišnjeodmorski zapisi Posle sobe sa pogledom na more oltrenuo sam pogled prema—žiran-tima. Moj šef voH žičaru aK nikako I Hft n hotelu... Ne ide mu se na ni že. Od hotela do grada nema autobu-ske veze, nema telefonske veze. Nema veze, njemu je pri rud naku-pačka veza pa veze H veze n novča-niku. Ako je parkiranje I dalje sfcepo, ne brinite. Nerviranje je I dalje bes-platno. Pijača je i dalje najbolje mesto za hotelsko rekreaciju... Tezge naše radaju sve same dugo- prugaše. Poltroni izmedu svih sportova najviše vole jedrenje. Pa bolje se napreduje ako ti drugi duva u leda. Šta to šapuče osamljena školjka na obali: — Na kraju svakog turističkog čina, obala se pretvara u stovarište sekundarnih sirovina. Turistički paket-aranžmani ltao i neki Izlozi: — Spolja gladac a unutra jadac. Naši komercija listi prihvatili i štednju, pa se sada umesto skopih hotelskih banketa priklonili seo-skom turizmu... Kakav putni nalog kakvi bakrači... Sad se sa okučnice standard dovlači. Za mene koji potoži na odmor samo sa regresom kategorija hotela ltao i kategorija u boksu. Cak i sam »papir« me matira. Šta je ovo ljudi, neld ugostitelji se pretvorlše n friz ere... Šišaju, brate, do gole kože. Nudizmu su perspektive sve žire... Naravno, ukoHko ih ne suze-komard. Voleo bih da vidim kakav če biti turizam bodočnosti, te molim da me zamrznu do 21. veka... Samo, nije lepo da i cene ne stavimo u frižider. Sad su na odmoru n modi zmajevi, ali ja sumnjam da ču se bavlti i tak-vim atrakdjama. Za mene je več bito atrakdja i da me tempira kasa u zajemne pomoči. „ _ Pera Srečkovič VRUČINA Vatrogasci jedino ne mogu niš ta protiv plamena — ljubavi! Usijane glave su na ovoj vručini u svom elementu. Mnogi noše košulje s kratkim rakavima da na poslu ne bi morali da — zasuču rakave! Novac je ltao vodena para. Na mora, gde je sunce jače, pre »ispa-ri«. Ne moram da idem na safari u Afriko. Kod mene u preduzeču su sve krupne — »zverke«. Nišu dobijali topli obrok, ali su zato primali — topla obečanja. Ako nosite lako odelo ne znači da treba posao shvatiti — olako! Na ovoj vručini pobegaO sam od koleginice. Zamislite, predlagala mi je — vatrenu ljubav! Sunce na moro je laser za moj lični dohodalt. Uniš ti ga odmah. Dušan Starčevlč- lllllllllllllHHIIIIllllllllHllllllllllfillltilllllltlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllllllllllllllIffl Humoreska ^ Aloha Honolulu Hteo sam svoj godišnji odmor da prevedem negde potpuno sam. Ali kako? Neče da me službeno ekspeduju na inostrane meridijane na izložbo spajalica na šolami pogon, jer su slične dnevnice rezervisane za krupnije ribe. Ili da me poša-lju na savetovanje o začaranem Bermudskem trouglu, ili o uti-caju lubenica na proizvodnost rada. Ni lutrijska sreča neče na moja skromna vrata. E pa kad je tako uzeču turistički kredit Via Atlantic — bara i Pacific — bara stigoh na Havaje. Džems Kuk je dobro znao šta radi kad je otkrio ovaj biser Polinezije gde devizna lava ne za-gaduje čovekovu sredinu nego pljušti kao zlatna kisa. Svaki potočič tog čarobnog otočja pravi je eliksir mladosti i dugo-večnosti. E sad što na Havajima nema škembiča i čevapčiča pa i čvaraka, nisu krivi njihovi ugostitelji. Plaše se ljudi skreloze. I tako ja na tom božanskem arhipelagu bacih možak na otavu, ne želeči ni trenutak da se priselim kuburacija sa naf-tom sa sanacijom, fondovskom civilizacijom. Da ti ču kod ku-varice u mojoj OOUR stiči na topli obrok, da li če vodovodne cevi praviti fontanu u mome stanu, da li je opravljen lift u mom soliteru. Svega toga nema na Havajima i ja se izležavao aktivno baš kako naš narod ume, kad... — Mister, m,sje, sinjor, ili kako več hočete — oslovi me kao san lepa Havajka sa recepcije mog hotela. — Tamo vas čekaju dva Stranca. - Ko je sad to? — prostruja mi kroz glavu. — Ovde sam došao jednom u životu i komisija za izpitivanje porekla imo-vine nema ništa sa mnom. Nišam ni blagajnik koji je naprsno zabrljao u kaši pa da me u domovinu vračaju potemicom. Vakcinisao sam se uredno... 1 to me najviše buni... Kako me samo ta dvojica pronadiše kad sam u knjiži hotelskih go-stiju upisan pod ličnim brojem 14584838296 pa mi ni sva elektronska sila sveta ne bi mogla uči u trag. Bilo kako bilo, osečao sam da če susret sa ta dva čoveka biti pravi derbi-susret za opsta-nak na havajskoj turističkoj tabeli. Tamnoputa lepotica posle munjevitog konsultovanja sa hotelskim ERC-om razbi mi tu dilemu. — Saznali smo da se ti ljudi što vas traže zovu Rozmir i Vi-čeritije. — Teško meni! — poskočih iz naslonjače. — Pa to su moji žiranti. Tačno, evo ih... — Jedva te nadosmo, Pero. Znaš, nama se više isplatilo da stignemo na Havaje; nego da otplačujemo tvoj kredit. Ali ne za Havaje nego za — belu tehniku. Aloha Honolulu! UllUillllUMI Humor — Premisli sem se In ne bom več kritiziral nepotrebna potovanja v inozemstvo... — Grem na morje... tam delam na nekem grad-1 — Tvoj bEldni je kot občfaisid proračun. bišču...! samo najnu^iejše! 1 Kdor prehiteva, ne ustvarja človečnosti X_ __________ J Ni dvoma, da vsi tečemo, drvimo z izredno brzino. Vse ljudi je prevzela nesrečna naglica. Prisiljen sem, da °Pomnim tiste, ki še vedno ne poznajo bontona na cesti. Zločinsko Prehitevanje, izsiljevanje, nestrpnost in neverjetno tveganje! Za vsako ceno hočejo prehiteti, prej dospeti, voziti pred teboj, pridobiti sto metrov ceste, prezreti semafor in Priti do cilja pred drugim. Nehote se •n* vsili vprašanje: zakaj vse to? Zanimivo bi bilo slišati vse, ki drvijo, da bi povedali, s kom se morajo srečati in kakšne važne opravke imajo. Prepričali bi se, ali je njihova naglica upravičena. Ko sem šel v službo in čakal na avtobus v Bukovski vasi, me je s tuljenjem vozila pritegnil nevestni voznik, ki je brezglavo drvel proti Dravogradu. Žal prepozno pa je opazil tovornjak, le nekaj metrov od tekstilne Otiški vrh. Tovornjak je vozil Posvoji desni strani. In pok, žvenket stekla. A danes ob robu ceste majhen spomenik; opomin vsem, ki so Preveč junaški, kaj jih lahko čaka. tragično se je končalo neko življenje. « ' Mnogi se igrajo z življenjem, ko hočejo pridobiti stotinke sekunde. In kam jih žene? Morda v kak bife, da se bodo tam pogovarjali o nogometni tekmi. Prepričan sem, da besede, pridobljene v brezvestni naglici nekaterih voznikov, niso lepe. Pri vsem tem nastaja novo vprašanje: Ali je možno uskladiti moderno naglico z lepim vedenjem? Ce je res, da počasnost pospešuje zbranost, potem jo bo naglica brez usmiljenja požrla. Z drugimi besedami: Ali je res naglica neizprosen sovražnik človeštva? O tem vprašanju je treba obširno razmisliti. Resnica je v tem, da danes stoji nasproti nekdanjemu kultu na cestah skrajna razgibanost modernega človeka. Ne bi smeli pozabiti, da večina modernega časa izvira iz tiste usmerjenosti, ki je danes ni več. Kdaj se bo duhovnost uravnavala s tokom in pogoji modernega življenja? Viktor Levovnik sž 3 S Pravni nasveti VPRAŠANJE: M. N. nas sprašuje, kakšno je sta- če sodišča združenega dela glede Neopravičenih izostankov na dan solidarnostnega dela. , ODGOVOR: Menimo, da na to vprašanje lahko ' najbolj nazorno odgovorimo, če ilu-sViramo stališče sodišča združenega dela z naslednjim primerom. Delavci večje delovne organizacije Materialne proizvodnje so na zboru delavcev sklenili, da bodo v mesecu juliju 1978 delali na prosto soboto in namenili celodnevni zaslužek v solidarnostni sklad v smislu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. (Uradni list SRS, št. 3-75). Čeprav je zbor delavcev sprejel sklep o delu na prosto soboto z veliko večino, pa nekaj deset delavcev na delo ni prišlo, ker so menili, da niso obvezni delati na prosto soboto in da jih k temu niti zbor delavcev ne more Zavezati. Ne glede na to, da so tem delavcem odtegnili enodnevni zaslužek v solidarnostni sklad, so vse delavce tudi predlagali v disciplinski postopek, ker so neupravičeno izostali z dela. Disciplinska komisija je ugotovila, da gre za kršitev delovne obveznosti in je vsem delavcem izrekla javni opomin. Nekaj prizadetih delavcev se ni strinjalo z ukrepom, zato so zahtevali, da delavski svet razveljavi sklepe disciplinske komisije, ker pa niso uspeli, so se obrnili na sodišče združenega dela. Sodišče združenega dela je zahtevke delavcev zavrnilo in potrdilo izrečene disciplinske ukrepe. Neopravičeni izostanek z dela na dan, ko ostali delavci izpolnjujejo solidarnostno obveznost, pomeni kršitev delovne obveznosti. VPRAŠANJE: A. P., ki je v rednem delovnem razmerju v eni od naših TOZD, se je obrnila na nas z vprašanjem ali ji pripada izplačilo razlike v osebnem dohodku, saj je cel mesec nadomeščala delavko, Id je bila odsotna z dela ! in pri tem opravljala dela delokroga, ki so višje ovrednotena, kot dela na katera je A. P. razporejena. ODGOVOR: Glede na to, da je po določilih Zakona o delovnih razmerjih in sodni praksi za obračun osebnega dohodka pomembno delo, ki ga delavec opravlja, A. P. nesporno pripada izplačilo razlike v osebnem dohodku. A. P. je cel mesec dejansko opravljala dela oz. naloge začasno odsotne delavke in glede na to ji nesporno pripada osebni dohodek, ki je določen za ta dela in naloge. V takem primeru je naloga komisije za delovna razmerja TOZD, da delavko začasno za en mesec prerazporedi na druga dela, oz. naloge. VPRAŠANJE: J. R., Id je sklenil redno delovno razmerje kot pripravnik, sprašuje, koliko letnega dopusta mu pripada, glede na to, da ima delavec pravico do letnega dopusta po 6 mesedh nepretrganega dela, ker v koledarskem , letu 1981 ne bo izpolnil tega pogoji ODGOVOR: V skladu z določili zakona o delovnih razmerjih imamo v naših pravilnikih o delovnih razmerjih dolo- čeno, da ima delavec pravico do letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela in ga mora izrabiti v tekočem koledarskem letu. Če v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja ima pravico do krajšega letnega dopusta, ki je sorazmeren času prebitem na delu. V primeru, ko delavec še nima 6 mesecev neprekinjenega dela, se delavcu izračuna sorazmeren del dopusta tako, da se mu najprej odmeri dopust, kot bi mu pripadal, če bi že imel 6 mesečno dobo neprekinjenega dela, po tem pa se število dni dopusta, ki bi mu tako pripadalo deli s številom 12 in nato pomnoži s številom mesecev, kolikor časa je delavec že neprekinjeno na delu. Delavcu pripravniku bi pripadalo po osnovah in merilih, ki so določena v Pravilniku o delovnih razmerjih 18 ali 19 delovnih dni letnega dopusta, če bi izpolnjeval pogoj predpisanega predhodnega nepretrganega časa dela. Tako določeno število delovnih dni dopusta se deli z 12 (leto ima 12 mesecev) in pomnoži s številom mesecev, kolikor je delavec že na delu. ' Če je delavec npr. v delovnem razmerju 3 mesece, mu pripadajo torej štirje delovni dnevi dopusta. Mi{a Bartol Analiza dejanskega stanja samskih domov in delavskih naselij Gradisa - V analizi je poudarek na samskih domovih, oziroma na vprašanjih, ali samski domovi Gradisa ustrezajo standardom, ki jih predpisuje »Samoupravni sporazum o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizori jev in delavskih naselij za gradbene delavce«. Delavska naselja so v analizi v drugem planu, saj so bila zgrajena le za začasno prebivanje. Na žalost je praksa pokazala, da so prav ta nič preveč udobna barakarska naselja v večini primerov dobila predznak stalnega prebivališča. Že sama lokacija večine samskih domov, ki so jo bili graditelji običajno prisiljeni sprejeti in pri katerih se pogosto niso upoštevali osnovni človeški, socialni in sociološki aspekti bivalnega okolja, ima velik delež pri problemih, s katerimi se srečujejo delavci. Mestna okolja niso naklonjena graditvam samskih domov, tako da le-ti stojijo največkrat na periferiji, s tem pa so prebivalci samskih domov v marsičem prikrajšani. , V Ljubljani imamo tri samske domove s kapaciteto 766 ležišč, v Celju sta dva samska domova v katerih je 408 postelj, v Velenju pa je dom s 387 ležišči. V Mariboru je v dveh samskih domovih 416 postelj. Na Ravnah imamo tri samske domove s 247 ležišči, enega pa v Slovenj Gradcu s 67 ležišči. Na Jesenicah imamo tudi tri samske domove s kapaciteto ležišč 285, v Kranju pa je v dveh domovih 237 postelj. V Kopru je samski dom s '115 ležišči, v Škofji Loki pa sta dva s 138 ležišči. Torej imamo v Gradisu skupaj 20 Samskih domov s 925 sobami, v katerih je 3.066 postelj. Zasedenost domov ni povsod enaka, saj število delavcev, ki so zaposleni (in nastanjeni) varira glede na . potrebe TOZD-a. Tako so bili samski domovi v času ogleda različno zasedeni, npr. v Celju je bil dom 70% zaseden, v Velenju 50 %, v Slovenj Gradcu pa je bil skoraj prazen. V delavskih — barakarskih naseljih v Ljubljani in Mariboru imamo 326 sob s 1.126 ležišči. Tako so v samskih domovih kot v delavskih naseljih v eni sobi povprečno trije delavci. V nadaljevanju smo v analizi obdelali vprašanja s področja nastanitve, splošne higijene. prehrane, športno-rekreativne dejavnosti, družbenega življenja in bolniške oskrbe delavcev v domovih. • Spalnice Po normah vsebovanih in sprejetih v Samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih... so spalnice dimenzionirane tako, da odpade po 3,70 kv. m na ležišče, v eni sobi pa so lahko največ štiri postelje. V Gradisovih domovih in delavskih naseljih so (kot že zgoraj omenjeno) v sobah povprečno (!) tri postelje. V vsaki spalnici morajo biti še miza, stoli in garderobne omare. Glede notranje opreme lahko trdimo, da je pri večini domov v dobrem stanju, v nekaterih domovih celo v zelo dobrem (npr. Celje, Velenje, Ravne, Slovenj Gradec, Kranj), slaba in dotrajana ter potrebna zamenjave pa je v nekaterih domovih v Ljubljani in Mariboru ter v vseh barakarskih naseljih. V glavnem imajo povsod lesene postelje, na Ravnah in Slovenj Gradcu celo kavče, bolj kritično pa je v domovih in naseljih, kjer so železne in že precej dotrajane. ♦ Sanitarije Sem sodijo umivalnice, prhe, stranišča in pralnice. Za stanovalce samskega doma bi bilo najbolj udobno, če bi imeli kopalnice, WC in umivalnik v vsaki sobi. To bi bil garsonjerski tip samskega doma. Pri dimenzioniranju umivalnega prostora se uporabljajo norme, ki predvidevajo en umivalnik na 3 do 6 postelj in en umivalnik za noge na 15 postelj. Iz podatkov je razvidno, da imamo 6 samskih domov v katerih je več stanovalcev na en umivalnik kot je predpisano (to so Kvedrova v Ljubljani, Koper, Ravne in vsi trije domovi na Jesenicah). Tudi v barakarskih naseljih ne dosegamo predpisanih norm. Pri umivalnikih za noge ne dosegajo predpisanih norm štirje samski domovi (Kvedrova, Koper, Ravne ter eden od samskih domov na Jesenicah) in nobeno od barakarskih naselij. Stanje glede prh je še za spoznanje slabše, saj se tu kar 9 samskih domov in vsa barakarska naselja oddaljujejo od norm, to je 10 — 15 prh na stanovalca. To so vsi samski domovi v Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Ravnah in eden v Škofji Loki. Če pogledamo še število stranišč (združili bomo število WC školjk in WC počepnikov) lahko ugotovimo, da je start je glede sanitarij v skladu s predpisanimi normami (to je 10 — 15 stanovalcev na en WC) le v polovici, to je v 10-tih, samskih domovih in enem barakarskem naselju. Od norm se oddaljujejo samski domovi v Ljubljani (Bavdkova, Mislejeva), samska domova v Mariboru, samski domovi na Ravnah in Jesenicah, ter v vseh treh barakarskih naseljih v Ljubljani. • Pralnice V primeru pralnic v domu moramo povedati, da je tu stanje zelo neurejeno, v vseh samskih domovih kot tudi barakarskih naseljih imamo sicer urejeno pranje posteljnega perila, še vedno pašo problemi v zvezi s pranjem osebnega perila. Prostore, kjer si stanovalci lahko za silo operejo svoje osebno perilo imajo v domovih v Ljubljani (Kvedrova), Kopru, Celju in Velenju (stanovalcem so na voljo le pralna korita). V Mariboru in na Jesenicah pa so v pralnicah samskih domov poleg pralnih korit tudi pralni stroji in ožemalniki ter likalniki v likalnicah. • Prehrana V Samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih... je dokaj podrobno obdelano tudi vprašanje prehrane, žal pa smo v tej analizi ugotovili, da je način prehrane gradisovih delavcev, ki stanujejo v samskih domovih (kot v barakarskih naseljih) dokaj neurejen. Neurejenost prehrane je najbolj pereča za delavce samskih domov v Ljubljani, kjer kljub največji koncentraciji delavcev, v samskih domovih (Bavdkova, Mislejeva, Kvedrova) in barakarskih naseljih (Koželjevo, Cesta na Obrije) nimajo niti kuhinje niti razdeljevalnice hrane. Prehrano za svoje delavce v samskih domovih imajo dobro (nekje celo vzorno) urejeno v Mariboru, na Jesenicah, v Kranju, v Ravnah in Škofji Loki, kjer imajo kuhinjo in jedilnico bodisi v samem domu ali pa v posebnem objektu, ki je v neposredni bližini samskih domov. Delavci iz celjskih in koprskih samskih domov se hranijo v bližnjih obratih družbene prehrane. V Slovenj Gradcu imajo samo razdeljevalnico hrane. Še zadov-ljivo urejen način prehrane imajo v barakarskih naseljih in sicer v Mariboru (Pobrežje), kjer imajo tako kuhinjo kot jedilnico v eni izmed barak in v Ljubljani (barakarsko naselje — Cesta v Gorice), kjer je samo razdeljevalnica hrane. V vseh naštetih domovih, ki imajo neurejeno prehrano, pripravljajo na dan najmanj tri obroke. Iz vsega naštetega je razvidno, da je način prehrane stanovalcev gradisovih—samskih domov bolj ali manj stihijski, saj je preveliko število le-teh (na ljubljanskem področju, v Kopru, Celju — skupaj nekaj več kot 2100 delavcev) v pogledu prehrane, prepuščeno (samemu sebi). Trdimo lahko, da se ti delavci hranijo v glavnem tako (toplo malico seveda dobijo), da si v trgovini kupujejo suho hrano. Tak način prehrane pa ni in ne more biti zadovoljiv nadomestek za toplo pripravljeno in kalorično dovolj bogate obroke. Tudi pri vprašanju čajnih kuhinj ne smemo in ne moremo mimo dejstev, da se v naših samskih domovih in še bolj v barakarskih naseljih problem čajnih kuhinj zapostavlja. V večini domov ali jih nimajo ali so prostori namenjeni za čajne kuhinje ne opremijo (npr. samski dom na Jesenicah) ali pa se celo uporabljajo za spalnice (npr. v samskem* domu v Kopru). • šport in rekreacija Z analizo smo ugotovili, da so samski domovi (manj pa barakarska naselja) dobro preskrbljeni z objekti za rekreacijo. Vsi domovi, razen Maribora in Slovenj Gradca (ki jih imata v najemu izven doma), imajo športna igrišča v sklopu doma. Nekateri domovi še dodatno na- jemajo športna igrišča za rekreacijo svojih stanovalcev. Povsod je najbolj popularen mali nogomet, sledijo namizni tenis, šah, balinanje, odbojka, streljanje, kegljanje, smučanje itd. • Družabni prostori Družabni, oziroma dnevni prostori obstajajo v vseh samskih domovih in delavskih naseljih, seveda v nekaterih domovih bolje, v drugih slabše urejeni. Povsod imajo dovolj velike sobe, dovolj sedežev, (število lahko še povečajo), povsod imajo tudi televizije. Knjižnico imajo le v samskem domu v Celju (500 knjig), v Mariboru (183 knjig) in v samskih domovih na Jesenicah (300 knjig), vendar je interes za izposojanje knjig minimalen. • Bolniška nega Samoupravni sporazum o minimalnih standardi h... zahteva, da je na sto oseb v samskem domu predvidena najmanj ena bolniška soba z dvemi ležišči. Ta soba mora biti ločena od ostalih prostorov ; doma, zlasti pa dobro izolirana proti hrupu. Po možnostih naj ima ločene sani- I tarije, obvezno pa umivalnik z mrzlo in toplo vodo. V analizi žal ugotavljamo, da imajo bolniške sobe le rolki samski domovi, v delavskih naseljih pa jih sploh nimajo. Namen take sobe je, da se v primeru bolezni izolira od ostalih stanovalcev, ali pa se jim v primeru nezgode nudi prvo pomoč. Pomembnost tega prostora (kljub pripombam, da so te sobe neizkorišečene kapacitete, in zato v breme vseh stanovalcev) je v tem, da so v primerih, ko se pojavi bolezen ločeni in s tem neogr oženi ostali stanovalci. Bolniške sobe imajo samski domovi v Celju, Velenju, Jesenicah in Kranju in pa samski dom v Kvedrovi ulici v Ljubljani. Samo v tem domu pa imajo zares vzorno in po vseh zdravstvenih in higijenskih predpsih opremljeni 2 bolniški sobi-Poleg teh dveh sob imajo še sobo za zdravnika, z najnujnejšim sanitarnim in drugim potrebnim materialom ter provizorično čajno kuhinjo, kjer lahko bolnikom pripravijo razne napitke. Marko Filač' Pohod na Osankarico Osnovna organizacija mladine 'h!^Sa TOZD gradbena enota Ma-nbor je organizirala v počastitev ™leva borcev spominski pohod na Osankarico. Pohoda se je udeležilo Pfeko štirideset mladincev. Odšli ?m° iz samskega doma preko šport ^lela AREH, kjer smo imeli desetminutni postanek. Na Osanka-',C0 smo prispeli okoli polenajste rf- Od tod smo nadaljevali peš do Ptizorišča poslednjega boja pohor-kega bataljona. Pri spomeniku smo Postavili zastave, predstavniki mla-!JJe pa so položili venec pri spome-Z minuto molka smo počastili jP°min padlim borcem. Predstavnik godnega muzeja nam je sprego-°til nekaj besed o legendarnem Pohorskem bataljonu in o boju par-, Žanov sploh na področju Pohorja. , a*< mladinci so izvedli tudi krajši flturni program. Zapeli smo nekaj Partizanskih pesmi in zaplesali KO-^ARAČKO KOLO. Ogledali smo !.Se muzej v katerem so razstavljene • * 5* ^ pričajo o strahotenm razde-Janju po tukajšnji borbi. Naše kuha-06 v samskem domu so nam pri-Pzavile pasulj, ki se nam je tukaj zelo j^fegel. Ogledali smo si še Črno je-r?r°, nakar smo se odpravili do bol-niCe JESEN. Veseli, a malce utru- jeni smo se vrnili z avtobusom domov. Da je bilo res lepo, nam zgovorno pričajo izjave udeležencev, ki so dejali: Janez Toplak, Betonarna Studenci: »Pohod je bil dobro pripravljen. Še bi se udeležil takih pohodov, četudi bi moral sam prispevati kakšen dinar.« Milan Jaušovec, OBI Studenci: »Mislim, da je prav, da smo organizirali tak pohod. Udeležil se bom še drugih takih pohodov, ker smatram, da tako lažje spoznavamo našo preteklost NOB.« Alfred Skrebol, OBI Pobrežje: »Mislim, da je bilo enkratno. Le še organizirajte. Udeležili se bomo še v večjem številu.« Josip Toplek, Gramoznica Dogoše. »Videl sem marsikaj, kar sem do sedaj samo slišal ali bral. Na Pohorju še do sedaj nisem bil. Ostal pa mi je v lepem spominu.« Rudi Horvatič, OGEM Pobrežje: »Bilo je izredno. Samo časa je primanjkovalo, da bi si lahko vse podrobno ogledali. Pa morda drugič.« ^bdind Gradisa z mladinci in mladinkami »Kolinske« prihajajo na delovno "testo akcije Mislim, da o tem ni več kaj reči saj samo, da bo na podobnih pohodih še so udeleženci povedali vse. Upajmo več članov naše gradbene enote. Ferid Muminovič Mladi udeleženci pohoda na Osankarico Akcije mladih za pot spominov in tovarištva Že nekaj časa poteka akcija za urejanje poti spominov in tovarištva, ki jo organizirajo vse občine v Ljubljani. Tokrat je bila na vrsti občina Moste Polje. Tudi mladi iz Gradisa smo se na pobudo sindikata udeležili te akcije. Bilo nas je devetindvajset in je planirana številka od dvajset presežena, ter smo tako bili še močnejši. Bili smo ponosni, ker je akcija potekala pred praznikom Slovenije in ker smo Ljubljano zapustili že v prazničnem razpoloženju vedoč, da' bomo po končani akciji prišli skupaj na veliko proslavo ob velikem prazniku Slovenije — 40. obletnici vstaje Slovenskega naroda. Srce nam je hitreje utripalo, ker ga je poganjala ta mlada kri, kri, ki se je pretakala in se še bo iz rodov v rodove, kri, ki je tako močna, da lahko ob iskri zagori in tudi strupena za tiste, ki bi poskušali omejiti njeno pretakanje in oslabiti njeno moč. Tako je zavrela kri v žilah rok, lopate in krampi so začeli ples in so ga končale, kadar je ves prostor določene trase bil urejen. Kapljale so kapi znoja in ostajale v urejenih metrih poti spominov in tovarištva. Končali smo ob 18.30, ko smo planirano delo končali. Bili smo zadovoljni, tudi tovariš iz občine, ki je nadziral delo. Bili smo srečni, ker smo z urejanjem poti spominov in tovarištva spoznali nove tovariše in tovarišice. Besede in pesmi pa bodo ostale v spominu, enako kot pričajo posnetki in narejeno delo. S pesmijo smo prišli v živo Ljubljano in se v trenutku utopili v reke množic, ki so tekle proti srcu Ljubljane, da bi ob 20.00 postale veliko srce Slovenije. Slišali smo besede in občutili moč, ki jo imamo in katero moramo pravilno uporabljati, da bi bili še močnejši. To je naloga vseh in tudi nas mladih iz Gradisa. Videli smo posnetek korakov in pogleda Edvarda Kardelja, s kateri ni je korakal smelo in gledal vedno za srečno prihodnost vseh nas, kateri nam bodo vodilo za bodoče delo. Posnetek — spomenik je zahvala in opozorilo vsem, da bo največja zahvala vsakega, če se bomo držali njegove revolucionarne misli in besede. Milenko Nikič Sekretar OOZSM GE Ljubljana Marin Marinko je bil za primer dragim 27. maja 1981 je bil z ukazom Skupščine SRS razglašen zakon o triglavskem narodnem parku. Na ta Zakon smo pravzaprav zelo dolgo čakali in smo bili v primerjavi z drugimi narodi po Evropi pa tudi doma, že močno v zaostanku. Vse sodobne napredne družbe namreč hitijo, da bi še pravočasno zaščitile pred uničenjem najlepše naravne zaklade in jih tako ohranile zanamcem. To je tudi dolžnost vsake napredne družbe, neodložljiva obveza do bodočih rodov, če naj ti imajo svoje prednike v lepem spominu. Kar bo v naravi sodobna tehnologija in civilizacija uničila, bo verjetno nepopravljivo. Zato je prvobitno naravo treba za človeka zaščititi prav pred njegovim uničevalnim delovanjem. Vsebino ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU bi lahko smiselno razdelili v sledeče dele: 1. osnovni namen zakona 2. opredelitev meja širše in ožje cone PARKA 3. način, kako se z zakonom zagotovi in uresničuje razvoj naravnih in pridobljenih vrednot ter zagotovi življenje ljudi v območju PARKA 4. določitev prepovedi dejavnosti v širšem območju in v ožjem, strožje zaščitenem območju PARKA 5. opredelitev nalog ORGANIZACIJE ZA VARSTVO TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA ter njenih pristojnosti 6. pridobivanje dohodka ORGANIZACIJE ZA VARSTVO, ki naj služi za vzdrževanje PARKA 7. nadzorstvo nad izvajanjem prepovedi v PARKU in opredelitev pristojnosti nadzornih služb in nadzornikov ter odločitev višin kazni za prestopke 8. splošne prepovedi prometa z zemljišča na območju PARKA do sprejetja skupnega programa družbeno političnih skupnosti o razvoju PARKA Meje PARKA so v grobem sledeče: Na severu se PARK prične na ita-lijansko-jugoslovanski meji na vrhu KUCERJI v grebenu PONC nad Planico. Zajema pa sledeče grebene in doline v Julijcih: Planico, dolino Pišnice, Kot, Krmo, Vrata, obronke Pokljuke in Uskovnice, dolino Voje, bohinjsko kotlino do Sv. Janeza in Žagarjevega grabna, obronke bohinjskih gora od planine Razor do O vsebini Zakona o Triglavskem narodnem Krna, dolino Lepene, Zadnjice in Mlinarice, dolino Trente do Zaselka Soča, Bovščico, Koritnico ter se priključi zopet na državno mejo med Italijo in Jugoslavijo na vrhu Loga (2.403 m). Nato gre vseskozi po državni meji čez Mangart do Ponc in zopet do KUCERJEV (1618m). Katere najpomembnejše gorske skupine so tako zajete v PARK? Če pričnemo na severu, so v PARKU Ponče, Jalovec, Mojstrovka. Na drugi strani Vršiča do doline vrat so v PARKU vse Martuljkove gore s Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. V osrednjem območju PARKA je celoten masiv okrog TRIGLAVA, tja do Bohinjskega jezera in obronkov Pokljuke ter Uskovnice. V za-padnih Julijcih so v območju PARKA vsi vrhovi nad Zadnjo Trento z Bovškim Grintavcem, Mangrtom in Tombonom, pa tudi vsi vrhovi od Krna do Bohinjskih gora. Kar se tiče prepovedi na območju PARKA, naj naštejem le one, ki veljajo dodatno za ožje območje: 1. Prepovedano je izvajanje vodnogospodarskih in drugih gradb. posegov v strugah vodotokov 2. Spreminjanje oblikovnosti in sestave površja 3. Graditi nove stanovanjske hiše za stalno ali začasno bivanje ljudi, katerih dejavnost ni vezana na dejavnost v PARKU 4. Graditi nove gostinsko-turi-stične objekte, zraven planinskih postojank 5. Graditi smučarske naprave — proge in žičnice ter druge športno rekreacijske objekte 6. Uporabljati gozdne ceste za javni promet 7. Presegati maksimalno dovoljene ravni hrupa čez dan 45 Leq (dBA) in 40 Leq (dBA) ponoči 8. Krčenje drevesne in grmovne vegetacije nad zgornjo gozdno mejo 9. Graditi ceste in žičniške naprave za prevoz ljudi nad zgornjo gozdno mejo 10. Graditi nadzemne energetske in komunikacijske objekte 11: Graditi naprave za izkoriščanje sončne energije ali energije vetra nad zgornjo gozdno mejo. Poleg navedenih prepovedi pa je šel cel niz prepovedi, ki veljajo za celotno območje PARKA in imajo namen ohraniti naravo v njeni prvobitni obliki ter ohraniti kulturno dediščino v območju PARKA. Da bi TRIGLAVSKI NARODNI PARK lahko registrirali pred men-darodno skupnostjo in da bi sploh lahko izvajali določila, ki izhajajo iz njega, je bilo potrebno sprejeti še parku nekaj sklepov. Eden najvažnejših je ta, da se ustanovi telo, ki bo skrbelo za tehnično izvajanje določil. To bo ORGANIZACIJA ZA VARSTVO TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA. S tem v zvezi bodo v organ upravljanja vabljeni delegati, ki jih delegirajo izvršni sveti občin Jesenice, Radovljica in Tolmin, Izvršni svet skupščine SRS ter druge zainteresirane samoupravne organizacije, skupnosti in društva, ki so določene s statutom organizacije za varstvo. Drugo važno določilo zakona je, kako zbirati sredstva za vzdrževanje PARKA. Ta se bodo zbirala na sledeči način: 1. svobodna menjava dela 2. iz proračuna SR Slovenije za izvajanje naloge, ki so s tem zakonom določene 3. s prodajo svojih storitev 4. iz drugih virov. Naslednje važno 'določilo ZAKONA je, kako se bo PARK razvijal in kako je zagotovljeno normalno življenje ljudi na pbmočju PARKA. V zvezi s tem so občine z območja PARKA in druge družbenopolitične organizacije dolžne sprejeti v roku 3 let program razvoja PARKA in družbene plane, s katerimi bodo zagotovile izpolnjevanje določil zakona glede varstva in n*" zvoja PARKA ter ljudi v njem. N* koncu ZAKON opredeljuje tudi način nadzora/nad izpolnjevaje01 določil ZAKONA. Tu določa, kdo in v kakšni meri bo pristojen nadzorovati izvajanje določil ZAKONA in kaznovati kršitelje. Pristojnost1 inšpektorjev in posameznih služb so kar obsežne. Nadzorniki bodo ime'1 posebne izkaznice in službeni znak; Ti nadzorniki bodo lahko služben1 ali prostovoljni. Imeli bodo pravico na mestu terjati denarno kazen tistih, ki jih bodo zalotili pri kršenj0 iz 28. in 29. člena zakona. Ostal6 prestopke bodo obravnavala sodišča. Seveda pa zakon sam zase še n6 pomeni zagotovila, da bo ta drag0- cena naravna dediščina, s kakršno s6 lahko ponaša malokateri narod, (e' snično obvarovala pred človekovim uničevalnim delovanjem. To j6 samo pravna osnova na papirj0 Pravo zagotovilo, da se bo to reS zgodilo smo mi, ljudje, ki na te°j območju živimo. Kakšen bo n®5 odnos do teh naravnih zakl°' dov. Kakršno bo izvajanje zakona-takšna bo dediščina, ki jo bomo zapustili zanamcem. Da se le ne bi uresničil žalostni izrek: Po moji smrti-če raste trava al’ pa ne. Rajko KogeJ Planinski izleti v avgustu in septembru V mesecu avgustu in septembru vas Planinsko društvo Gradis vabi na pet izletov. Izleti so namenjeni že »pravim« planincem, saj se boste povzpeli na vrhove višje od 2000 m in to na Triglav (2864 m), Mont Blanc (4807 m), Razor (2738 m), Škrlatico (2601 m) in Kepo (2143 m). Razumljivo je, da taki izleti trajajo več dni in tako bo izlet na Triglav 2 dni poseben prevoz), na Mont Blanc 4 dni (poseben prevoz), na Razor-Škrlatica dva dni in pol. Datumi in smeri izleta so: Datum Smer Cilj 8. avgust Gostilna Kanonir — Stegovnik — Gostilna Kanonir 16.—17. avgust Rudno polje — Vodnikov dom — Planika — Triglav — Kredarica — Kot — Mojstrana 27.—30. avgust Mont Blanc 12.—13. september Vršič — Prisojnik — Razor — Pogačnikov dom — Škrlatica — Vrata 26. september Dovje — Kepa — Belca Stegovnik Triglav Mont Blanc Škrlatica Kepa Vse informacije o izletih dobite na oglasnih deskah v vaših TOZD ali pri tov. Ivu Komarju, GIP Gradis — DSSS Ljubljana, Šmartin-ska 134 a (tel. 41-422). Marko Žontar Organizirana športno-rekreativna dejavnost v popoldanskem času Zadnje čase opažamo, da se s Portno rekreativno dejavnostjo kvarja vedno več otrok, mladine in plovnih ljudi. Večina izmed njih uti potrebo po vključevanju v Portno-rekreativno dejavnost, saj z 1° zadovoljijo tiste psihofizične P°sobnosti, ki jih drugače v nor-alnem življenju ne morejo izraziti, Ponosno uveljaviti. Med temi potre-a™1' so glavne naslednje: .*• Ohranjevanje in dvigovanje ^avstvenega stanja 2- Potreba po življenju v skupini, P° izenačevanju, uveljavljanju in Prevladovanju 3- Izraba prostega Časa , Zmanjševanje telesne teže in jlše počutje. Iz naštetih potreb vidimo, da so Prve primarne ali biološke, ki so v eposredni zvezi s stanjem organi-j ® in druge sekundarne ali psiho-oeialne, katere so v neposredni ot6 v s Predmetnim in socialnim jroljem. Vse te potrebe lahko v po-P°mosti ali delno zadovoljimo s P®rtno rekreativno dejavnostjo. 9.ar>es vidimo, da delovne organi-■ Qje spodbujajo in omogočajo de-» Vcem, da se aktivno ukvarjajo s Portno rekreacijo, zaradi vpliva, ki ■*ma rekreacija na delovno spolnost in zdravstveno stanje, na Produktivnost dela, na zmanjšanje esreč pri delu in pravilni izrabi pro-/Uga časa. Poleg omenjenih učinkov Portne rekreacije za delovno orga-r ^uljo, pa ne smemo pozabiti inte-širše družbene skupnosti, ki .rnogoča in vzpodbuja delavce k P°rh}° rekreativnim dejavnostim j radi boljših medsebojnih odnosov dvigu ustvarjalne ter obrambne “Posobnosti občanov. Naštete potrebe in interese delav-j V’ delovnih organizacij in širše mžbene skupnosti pa lahko delno v veliki meri zadovoljimo z _trezno izbiro rekreacijskih aktiv-ri ?tl- Pri aktivnosti glede na interes onlaX°?v’ hi se pri današnji temi rak?' . *c na tiste, ki jih lahko upo-Pljajo delavci v popoldanskem prostem času. Tu mislimo predvsem dr, de*avce- ki stanujejo v samskih movih in velikih stanovanjskih '®lcljih. Ba . Pogledamo našo delovno or-^n,zadjo, to je GIP GRADIS, arn° v Ljubljani 3 samske do- move s 766 delavci in 3 barakarska naselja s 746 delavci. Kar se tiče preskrbljenosti domov s športno rekreativnimi objekti moramo povedati, da jih imamo malo, v glavnem so to prostori za namizni tenis, šah, streljanje in balinanje. Omenjenih športno rekreativnih objektov in rekvizitov, se delavci dosti poslužujejo, vendar vidimo, da s temi ne moremo niti minimalno zadovoljiti tako široke množice delavcev, kateri si želijo ukvarjati s športno rekreacijo. Zato smo lansko leto vključili v naš plan in program športno rekreativne dejavnosti uvedbo trim lige med TOZD Gradisa za ljubljanski bazen in sicer v malem nogometu, kegljanju, šahu, balinanju in streljanju. Omenjene športno rekreativne aktivnosti smo organizirali v popoldanskem času, na najetih objektih za mali nogomet (pri Osnovni šoli Jože Moškrič), balinanje (ŠD Zarja), vse ostalo pa na domačih terenih. Pri tem smo opazili, da je zanimanje in interes za omenjene športno rekreativne aktivnosti, Iz vojske nam pišejo Nadležna fotografija Da dostikrat slabo, ati pa splbh ne skrbimo za urejenost okolice naših poslovnih prostorov dokazuje tudi fotografija posneta pred Prodajnim oddelkom tozda Obrat gradbenih polizdelkov. Tam že celo poletje stoji parkiran osebni avtomobil Opel rekord, ki je neregistriran, s prednje strani karamboliran, ima izpuščeno gumo, ves je oblepljen z reklamnimi nalepkami itd. Čigav je ta avtomobil, kako je tja prišel in kako to, da se nihče ne pobriga, da bi ga odsiranil in peljati med staro kramo kamor vsekakor sodi. C. Pavlin Vojak Slavoljub Šarič nam je poleg zasluženega priznanja »Primer an vojnik«, poslal tudi prisrčne pozdrave iz Novega Sada. močno narasel ravno med delavci, ki stanujejo po samskih domovih. Skupno smo imeli vključenih 350 delavcev v omenjenih trim ligah in od tega 250 delavcev neposredno iz samskih domov. Iz ilustracije bi omenil, da se je zbralo v času trim lige —- mali nogomet približno 200 do 300 gledalcev na tekmo, kateri so bili tudi stanovalci samskih domov. Vsi ti podatki nam narekujejo, da moramo začrtan plan in program športne rekreacije nadaljevati ter ga še popestriti z novimi aktivnostmi kot so plavalni tečaji, odbojka, vadba na trim stezi, košarka in ga takega ponuditi delavcem, da se bodo lažje in v večji meri lahko odločali za športno rekreacijsko dejavnost. Seveda nas pri tem otežuje največ to, da nimamo dovolj svojih lastnih objektov. Zato mislimo navezati stike za sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami in skupaj z izmenjavo objektov organizirali skupno širšo ponudbo rekreacijske vadbe za naše delovne ljudi. Mislim, da bi ravno na tem področju lahko bolj široko sodelovali v naši občini, saj bi občanom in delavcem, ki živijo v samskih domovih in stanovanjskih naseljih ponudili prijetnejše preživljanje popoldanskega prostega časa in s tem pripomogli celotni naši družbi. Alojz Polajnar GRADISOV VESTNIK Izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nlklč, . Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuft. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana Šmartlnska 134 a, 61000 Ljubljana. Nagradna križanka v današnji številki Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 31. avgusta 1981, bomo izžrebali nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 300 din 200 din 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS, Ljubljana, Smartin-ska 134 a. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: Makaronar, Amalekiti, Rapa, nrav, Byto-stav, odaliska, ara, mirabeta, vajenec, acetilenka, Osaka, rep, Serdar, Ike, KGI, N, O, Ta, anoda, lipicanec, Titani, Ileo, atonija, Avstrija, teracer, batiskaf, Ir, Žl, ime, rt, ore, Anaa, torta, znak, uta, Tomo, RV, lect, šiv, iver, oaza, davitelj, etika, emirati, inovator, Miha, eksces, Nemo, oris, kamera, Aman. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. narada 300 din: Anton Kuhar, Centr, skladišče 2. nagrada 200 din: Ani Vončina, Celje 3. nagrada 100 din: Nežka 6 rit vi č, Maribor. Čestitamo!