('rtdnUki ta «pr*TftiAkl pro
ilorli Mil 8. U»»dal« M.
MstBO. U^ndiU m
T«l*pkoat| Lavradtl« 4683.
S«k*cri»tioa $8.00
LETO—YEAR XV
STE V.—NUMBER 122.
ENOTNA DELAVSKA POLITIČNA FRONTA V SEATTLU, WA8H.
ŽENSKA APELIRA NA MILJO. NARJE, DA NAJ POMA. OAJO RUDARJEM.
POROTNIKI RAZKRIVAJO. DA 80 NEDOLŽNI LJUDJE OR SOJENI.
razne vesti s polja stavki.

fcc. •
PROSVET A"""
> trt min; d«« M-** *	» »■
imr
-rtOSVETA'
-THE EHLI6BTEIIMEIIT
A* :



....... — — **
ZAKAJ SE JE VRŠILA KONFERENCA V GENOVI?
P.. ur ji M *a*ki Mi
m tistih, ki delajo
..kfav M W iUTb Po kMOSJ 4~4vk) Mj
šele vpstfjcja iMM takih 8U ram. Pri Um naj ltiij« mtkr pri kateri m rudarj* zastavkal. il Simpatije	VII
it«, m *yt ae muaz nsdarjL
^m ao lokalne eklarts v Prtittjlut p, Colvrmdu m it drugje : :U naklonite premo govmškim podjetnikom is da Je ponekod podjetniška želja iku. Ako ae r teka starke priobčijo > j
pljuvaleev ▼ lastno sklad« •o .iv«dai rojaki izpostavljen 1*1«. *njaajeaa od »trsa lokala ik ollasti, kar potrdili
raka ae mi skrbi, ka ras pazivljem, da pei-t _______ aa tšše
rran »aaja it trekn bati. aaj a
P, čeprav ja od^vijenJi in velika naa ha a r kratkem, toda aa iaam šotore ok driavni, r. eeeti.
V tek Sotonk iamaaa prave ei-
r-db-r le le ciganke manjka. da bi nam prerokovala ireoo. Dopwukn.ii Virdena, IIL, pe aem brale*«, da ae apa toliko
r javnosti sporočati. —
slnluje, ki aa aa nami Znana je M«r	- Caea je do-
tndVda je podjetnikom	«• rmspAmf, zato se« zad
icjz prJjablja* oseba, dokler n* čase zasledoval stavko V
traja starka. Ko mina starka, se
brigajo zanj in njim je ase , —iraje njegovi tova-rafti in nora potovati i* kraja r kraj, ker ne dobi dela.
Kadar bo starka končana, bo poloiaj popolnoma spremenjen, zavedni delavei ne bodo izpostavljeni nepotrebnim preganjanjem.
toči so imena stavkokazee pri občena. >
Kako je poatopati s »Uvkokazi. ki so člani naše jed note, katerim ja dokazano stavkokaštvo, je pa povedano v pravilih, kako se naj ravSa.
Besedo stjvkokaz smatrajo, nekateri sodniki v omenjenih dr iavak za psovko in prav radi obsodijo zavednega dela v-ea za nekaj časa v zapor ali na denarno globo, ki je vporabil tako besedo napram, delaven, ki je svtje tovariše s sUvkokaitvom naskočil zahrbtno. Bolje je, da se reči* da so ob Časa stavke delali
Stavka tod je v
stoodstotna in od L aprila počivajo vsi rovi, ki so last večjik ompanij Medtem pa, ko smo au le 1. spila odbil;* krampe in lopate. je pa ta preeejlnjc število naših bratov, premoge rjev, ki so pričeli na svojo roko obratovati rove, po nekaterik s 15, drugod pa 20ali ie več moimi. Oni aa maruji, da kot listniki rudnikov niso poklicani, da morajo stavkati in so ostali kar naprej ne deln. Delajo kar vsak dan, deloma pa tudi rb nedeljah,^da, nekateri so eelo delali na dan 1. majnika.
Nimam sieer nič proti temo, če bi se premog prodajal tukajšnjim prebieaieem za domačo uporabo, nikakor pa ne odobravam tega, da se ga nalaga na železni ške vozove in se ga daje kompa niji na razpolago, da ga ona la hko uporablja v svojo korist in našo škodo. Kakor je rojakom še znano,
Jakob S., Mika P. itd. 8aj vsakdo ako so se Jte kdaj nahajali v razume, kaj so ljudje, ki delajo ob času stavke. Poročila morsj' seveda biti resnična in vsakdo naj se prepriča dobro, pridno spo roči javnosti, da je U ali oni delal ob času stavbe, kajti vsakdo, ki ni delal ob Času stavke, a je bil javnosti izročen, ds je stavko-kazil, lahko "Sše zadoščenje, Za delavca, ki ni delal ob Času stavke, pa.se mu očita, da ja atavko-ka/f't VpVib ne more biti hujše žaljivke. Tisti, ki obsodi popolno-ma nedolžnega delavca, da je de-al ob čaau starke, navadno hudo občuti posledice tako -bdoLitve
V tem slučaj« torej no velja, kaj mo drugi pripovedovali, ampak vssk naj se sam prepriča, da je resnica, kar porofs.
Ralphton, Pa — Ralptonska
trdnjava stoji trdno kqkor skala^ Zadnjič sem v št. 113 omenil? da se v kratkem oglasim iz stara naselbine. Podjetniku sa je ie malo ohladilo srce. Odloks so nekako podaljšali in obžalujejo, ker imajo akoraj ž« vse prazno Kakor hitro ao videli, da rudar ji poatavljajo šotore, že je njihova "malina" počasneje piaala notico.
Bsričsv in deputijev nimamo več mnogo, kolikor pa jih ja la ostalo, si morajo peči roke v ga silnici, ker so vsi drugi odložili orodje. Pričeli so nositi lopate mesto orožja. Tndi najetežev ae ns more več dobiti in stijrka je 100 procent na.
V It. 118 Proavete sem opazil dopis od nekega tojaka is Vir dena, III., ki je hodil okrog za delom. Omenjeni je tndi prišel na Rockvrood, Pa., v Somerset, eo„ katero mestece se nshsja iz Ralphtona kakih IS milj. V onem mestecu je nastanjenih pre eej Slovencev in tudi svoje dru itvo Imajo, Nekateri rtjaki tam so bili organizirani le pred lesti ml Isti, vendsr se ftii čudno zdi, kska je sedsj njihova organiaa cija. V Hockwoodn so tudi rud nikl, ki so ls«t zloglasnega pod jetnika Ziramermsna. Dopisnik pravi, da tam okoli le redno de lajo.
Premislite vi neorganizirani pr »*in'<c«rji, da bo treba skoraj popolnoma zastonj obratovati, ako podlelemo v tej atavkl. Od-loKte aa nekaj tednov sil meee-sev krsmpe in lopate, kar bo pomagalo vam. valim drnlinam in
Z društvenega polja v saii naje VI bi m ne asorem poročati o ka. bili kem posebnem napredku. Le ^ s detom Ko pa tam ae dobi kakegs novega se bodo obratovali m. člana in ae ga nadomeati za on«.
S ga, ki je odpotoval ▼ aUn kraj. . Klub Slovenskega doma priredi
Kanaasu, je bilo že prej veliko teV takozvanih samostojnih opc-ratorskih "lukenj" in aedaj zadnji atavki ae je njih itevilo še pomnožilo, tako da kakor t zadnjem čaau opažam, bo v njih na-topan premog docela zadostoval za letno uporabo države Kanaaa.
Valed tega opozarjam brate premogarje, da ae tudi oni pridružijo armadi atavkujočih rudarjev, kajti aramotno bi bilo, da bi delali organizirani premogarji sedanji velepomembni stavki, medtem ko so se neorganizirani premogarji večinoma odzvali na fttavko. Bodite prepričani, da čim večja bo armada stavkarjev, tem preje in gotovejša bo zmaga. - Pečlar.
SLIKE IZ NASELBIN.
Osemmesečno premirje, katerega ie ni ratificirala Francija! To je rezultat gevonke konference in ▼ tem rezultatu se zrcali tudi odgovor, zakaj se je rriila konferenca r Genovi, o kateri to sicer goporiU, da bo le go-spodarskega značaja in se ne bo pedala s politiko.
V zimskem času so rearat prihajale resti r jtmo*, ki so bile seveda zanikane, da se pripravlja nov naval na Rutijo, ko skopni sneg. Vrangel je imel svoje četaie raz-stresene po Rumuniji, Bolgariji in Jugoslaviji, katere je bilo treba vkrcati, da napadajo Rusijo na jugu. Drugi letati bi prekoračili ukrajinsko mejo in tako vdrli v Rusijo. Pomagati so imeli tudi Poljaki Tako so se glasile vesti. In kljub zanikanju iz Pariza in od drugje, je moralo biti na teh vesteh precej resnice. Izid konference v Genovi to potrdi.
Nekateri državniki so prav dobro razumeli, ako pride spomladi do novega vpada v Rusijo, da ima tak vpad da-lekoseine posledice in potrudili so se, da se je sklicala konferenca v Genovo, da as tako odvrne prihajajoča nesreča. Ako bi stvari res ne bile take, da se je bilo bati novega vojnega požara v Evropi, zakaj je bilo predlagano osemmesečno premirje?
Da so bile razmere v Evropi zelo napete in zdaj niso dosti bolje, potrdi «obnaianje francoske delegacije na ge-noveftki konferenci Francoski buržoaziji ni vieč, da se razvije Rusija gospodarsko, organizira svojo industrijo, izobraii ljudske mase in obdela prostrana zemljišča z modernimi stroji Carska Rusija ni bila le dober trg za francoske industrijalce in trgovce, ampak dobro so želi tudi francoski bankirji, ki so posojevali denar caristični Rusiji Alurss Rusija razvije gospodarsko In Izobrazi svoje ljudske mase, Je Rusija kot trg izgubljena za francoske trgovce, industrijalce in bankirje. Vzroki so popolnoma gospodarski, ki povzročajo, da francoska buržoazija postaja nora in neti in piha iskro, da zaneti požar, kot jo je nekoč pihala v avstro-ogrski državi utilitaristična stranka, dokler ni prihrumel požar, ki je uničil ti*e, kateri so ga zanetili.
Francoska buržoazija sicer čuti, da ne stoji prav na trdnih nogah, kajti v Evropo je navlekla kar celo armado zamorcev. Kljub temu pa igra politiko ptiča noja, ker je gluha za vsa znamenja okoli nje. Podobna je nekdanjim Burboncem, ki tudi niso hoteli videti znamenja na steni, dokler jih nI odnes|a poplava, katero so sami povzročili.
Zdaj je nevarnost za osem mesecev od vrnjena, čeprav Francija ie nI ratificirala 8-mesečnega premirja.'
Kaj bo po osmih mesecih? Ali ostani francoska bur šoazija is tako trmoglava, kot je danes? Osem mesecev je sicer kratek čas, kljub temu se pa marsikaj zgodi lahko v tem času. Vssmu svetu je znano, da sedanja francoska vlada vzdržuje kredit na umeten način. Finančni polom pride včasi čez noč, ko ga najmanj pričakujejo tisti, katerim ao povrnjene finance, da jih vodijo.
Vojna nevarnost &e ni fninila! Vprav pred kratkem je bilo poročano, da je v Evropi en miljon vojakov več pod orožjem, kot jih je bilo pred izbruhom zadnje ev-ropeke vojne. Ako se zavedamo, da je stalna armada v prejšnjem smislu odpravljena v Nemčiji, Avstriji in Ogr ski, tedaj je to itevilo ogromno. Velike armade ae ne vzdržujejo za to, kot nekateri trdijo, da ae ohrani mir. Kdor as oboroiuje, se pripravlja za boj in ns za mir. Pri pravljanje sa boj pa pomeni, da pride prav zanealjivo nekega dne do boja.
Evropske države Imajo danes večje stroike kot dohodke. TI povečani stroiki ao nastali zaradi vzdrlavanja ogromnih armad. In dokler evropske države ne prično zniževati svojih armad, ss nt znižajo tudi stroiki, vsa Ev-
rops se vedno bolj bliža ponovnemu kaosu.	u „1,^,,, maiolmoi, ki naioiijo po 7 do 8 vos
Konferenca V Genovi pa ni odpravila te nevarnosti, Sta npoštevani. ker aiste v or*a preaioga na dan. Nakladajo
.mp.k J. U povMtol«. d. bfe rt »mer* Uko n.p*., d.	Z	^
se Je bilo bati, da se vsakčaa pograbijo med hoj In da m »»lite, s kako rs vestjo se vss bo- ha jo. Yfse nič ne pomsga. Dne 20
ss Evropa zopet pogrezne mogoče ie v večje klanje, kakor ?0 •i»«'«jaH otroci ko odraste ..js je tio tja več ljudi, ki
' ,	r-Ti	IJ® *» fcmlo zvedeli, da ste bili vr pozivsli obrstnjoče, naj prene.
ga je Videl svet pred nekaj leti	Ioni, ki e!t po».g.u iz njih na-ikajo t delom, fte sa ntso' kotel.
iz m
ki so au precej znane. Precej aa asi -znane naselbine Ouridge. Herminie. Greensburg, Matovn. poaebao pa Somer-Ce„ Balpton in Basville, kjer je bčU pravo sušenjstvo. Prebu ai dili ste m torej iz dolgega »p* nja; apdiraaa aa vas, da še vztrajate pri srojik zaktevab in uspek je cagotovljen. Ne vstrašite it njikovik preganjanj, temveč b* Lin- Site sloini in na podajte se. Vze-vzgled druge rudarje kot ▼ W. Virgini ji ali v kjer izaajo tndi kud boj še dolgo šaaa, toda vztrajajo vse a nadeja, da aa bo spremenil poloiaj zanje na boljše. Vaše trd no stališče pri pravičnik zahtevah bo napUčano tedaj, ko boste vsi ▼ uniji in bodo podjetniki pristali na zakteve stavkarjev. Tedaj bo delo povaod naenkrat prenehalo, ko poteče pogodba. . Zapomnite pa ai vsi, če sedaj pod-ležemo. da bomo morali dolgo ča-oleati o vsakem izboljšanja.
h-J?«- '
dne 30. maja, ki priča« ob dveh popoldne. Vabljeni ste vm rojaki in rojakinje iz bližnji naselbin, da se ndeleiite veselice in malo pozabavate z nami ter tako pozabite vsakdanje težave. _ Pod bevi^L	%

Reitz, Pa. — Počivamo od 4. a-prila, s čemur smo popolnoma zadovoljni. Tako počiva tudi delo v naših rovih in ne aamo to; vse počiva od Windberja pa do Central Cityja. En rot ima aicer nekaj najeteiev, toda tega ae ne straftimo, ker tudi ne more Škodovati dobremu poteku naše atav-ke. Drugod jc vse mirno in počivajo povaod.
V začetku stavke po nas močno prestrašili a kompanijskimi de-putiji, ki pa tudi niao mogli ničesar opraviti. Okoli iest tisoč pre-mogarjev, ki naa je na atavki v tej okolici se drlimo trdno kakor bi bili eden mož in smo priprav Ijeni vztrajati do konca atavke, ker vemo, kaj nas čaka, ča bi bili poraleni, to je, da bi poatali sužnji naših operatorjev mi in tako tudi naii nasledniki.
Pričeli so nam ponujati po 15 dolarjev na dan. aamo če ae vr nemo na delo. Bil je zaatonj tak poziv, ker poznamo le zvijače kompanije in oatanemo trdni v noši organizaciji, četudi naa Iz* valja kompanija is nje z vsemi mogočimi ali nemogočimi oblju hami. — Vitrajati hočemo do rmage! — S ta v kar.
Oitj, Kana. — Malokdaj se kaj sliši iz našjfi .brsta, in ša ko sa kdo oglasi, nima kaj prida poročati. Mislim, da ao delavei preveč zaposleni, ker zaposlenost ja res tako ogromna, da so celo pozabili na t svoj praznik 1. maj. pne 1. maja se; je zvečer vršil javni ljndski shod, na katerega pa je tudi večina delavcev pozabila. Zdi ae, kakor bi delavei ne vedeli za avoj praznik rav notako kot ne vedo za svojega kandidata na volilni dan. Potem pa ljudje kriče, da prej ne bo nič, dokler ne bo revolucija in podobne atvarL
Če bomo čakali na kako izbolj tanje po duhovnikih ali pa ta kih, ki bi jim danea ne ameli ver jeti, tedaj bomo čakali za kako izboljšanje celo večnost in še ga ne bomo učakali. Najprvo smo potrebni izobrazbe, ako hočemo, da ai bomo znali pomagati iz da našnjega za delavstvo mizernega položaja.
Kljub alabim Časom pa se Se vedno dobe rojaki, da ae dado u-kleniti v zakonsko jarme. Tu se je dne 19. majf poročil rojak Peter Bauer t gdč. Marijo Babin. Želim jima arečno pot v novem iivljenju in da b! ae zavedada svojega delavskega stanu. Slabe razmere ao, v katerih živimo, vdic temu imamo upanje, da bo boljše, ker ao nam duhovniki na veliko aoboto blagoslovili jedila Ženake In otroci ao hodili tedaj koiarieami v rokah proti cerkvi MialO aem, da gredo nabirat regrat, končno pa mi je nekdo po vedal, da nosijo iegen. Delavci amo pač tega navajeni, da ae za dovoljimo z žegnom; onim, ki nam blagoalavljajo, pa celo denar ni dovolj. Vsem zavednim delavcem po Ameriki pozdrav. J. Krtini
Ouddjr, Pa. — 8tsvksmo ie od 1. aprila, a vseeno bi človek «ko-rs j ne vedel, da je stavka, ker je vse mirno in tiho, pa tudi stav-kokarev tu nimamo. Kompanije-kih pretepačev tukaj ni, aaj jih tudi ne potrebujemo. Vae majne na okrog počivajo, »smo ' pri vsemu delavstvu, da bo tem prejjgeotch Coal Oo.. deta kakih 10
West Newton, Pa. — Stavka
pri naa poteka mimo od početka pa aedaj.Tudi parne piičalke » prav nič ne vabijo na delo Stavka je atoodatotna in vsi vz trajamo v njej trdno za obrambo naših pravic. Kompanija ae je na to atavko že dolgo pripravljala in tudi naa driala v položaju, da naa bo aedaj tem lažje izatradati. Rov je namreč zaprla le meseca avguata, lani, drugega pa je bratovala aamo po tri ali itiri dni tednu. Oni rov je b}l prenapol njen a delavci, da ie ni moglo za služiti niti za najbolj potrebne stvari.
Zelo rad čitam dopise v pri ljubljeni Proeveti, posebno iz nih krajev, kjer so se pričeli mec stavko pridruievati naiim vr stam. Ts dopisov nam je mogoče zaznati, kako hude boje so imeli in jih še imajo po nekaterih kra jih a kompanijami in njihovimi najetefi prodno jim je mogoče organiairati ae in pristopiti v na M vrata.
Bratje, ki ate priatopili v arma do zavednih rudarjev, atojta trd no in na udajte ae raznim obljubam od atraai kompanij in njih drago plačanih agentov. Kadar kompanijam prede trda, o, tedaj so polne samih obljub, ksr pa je le zato, da izvabijo uboge trpine zopet na dele<4n se prenehajo boriti sa boljši košček kruha. Ko-Ukokrat se izpolnijo obljube kompanije, to smo le sami iaskuaili.
Ne pustite se torej sapeljsti ia Um kjer še delate, pridruiite se veliki ermadi zavednik rudsrjer. da bomo vsi skupaj lahko alivali sadove naše
flt. Mkhaal, Pa. — Tudi v tej naselbini imamo počitnice le od aprila, ko amo odložili krampe in lopate ter ae pridružili premo, garski organizaciji, ki je nasto. pila z veliko akcijo, da dobi v»e do zadnjega premoga rj^ pod svo. ,io okrilje. Vzlie temu imamo ka-cik 10 kompahijskih pristašev, ki jim je organizacija deveta briga in gledajo aamo za tem, da lahko garajo kot črna živina, Prav nič ne premislijo, kako delo oprav, jajo in posledice, ki lahko iz tega nastanejo. 8 tem povzročajo ikodo aebi in onim, ki a« borijo za delavake pravice. Med onimi desetimi jc tudi en 81ovenec. ro-4om Belokranjec. Nekateri ljudje ao zopet pri naa, ki aicer ne stavkokazijo in aj>de doma za pečjo, a se vseeno nc morejo odločiti, da bi priatopili v orgsniza-cijo. Tek ljudi sicer ni veliko, a ' pomislijo za stavkarje toliko kakor za premogovniške podjetnike, to aC pravi nič. Samo čakajo ugodne prilike, na katero stran i^g*bi se priključili i|t bodo šli tja, na katero stran ae bo nagiba-a zmaga aedanje atavke. Njim je menda vseeno, čf zmagajo delav« ali podjetniki.
V začetku atavke smo dobili nekajL državnih "kozakov", ker se je pa stavka vseskozi mirno poteka, ao morali pobrati. svo ja šila in kopita. Družba jih najmanj potrebuje za igranje z lo-go.
Torej vsi, ki še rijete pod zem-jo, pridite na svetlo in ogrejte si svoje odrevenele kosti na do-brodejnem spomladanskem aoln-cu. Kadar bo prišel čaa zato, bomo šli vai skupaj kot organizirani premogarji nazaj v rove in ne kakor izgubljene ovce brez pastirja, s katerimi volkovi lahko postopajo po svoje, -r- Frank Krcae.
Herminie, Pa. — Razmere na
Herminiju, Pa., ao ae glede naa stavkarjev le malo apremenile, vendar odkar aem poalal zadnji dopis, se je v nečem spremenilo. Pred stvako amo bivali v naselbini sami belokožci razun kakega pol ducata črncev. Ker pa amo mi odšli na "počitnice", ja Oahing Ocean družba pričela voziti nekake rudarje, ki ae nikdar ne umijejo in ao zvečer ravno taki kot zjutraj, ko jih vidimo. Rad bi videl, da bi ae onih, ki delajo njimi, tudi prijela ta barva, td bi bilo najlepše plačilo za njihovo delo.
Naj nikdar .. kdo ne mlali, dS nam omenjeni ljudje veliko Škodujejo. Pojaaniti moram, da so to aamo taki ljudje; ki ao doaedaj videli premog aamo naložen na železniških vozovi^, kopali ga pa še nikdar prej niso. Odkar stavkamo, to je od 12. aprila, ao bili trije do emrti ponearečeni na silno čuden način v premogoro-vu, kar na vsak način znači, da ao ti ljudje dosedaj kopali premog samo na/aolncu.
V zadnjem dopisu sem že poročal o pijavkah, ki nam pijejo kri in daljšajo dobo našega trpljenja v boju za naše pravice irf vsakdanji kruh. Potrebno je, da se seznani te ljndi z javnostjo, da bodo rojaki vedeli, kdo ao ti naši nekdanji bratje. Na vae tajnike društev SNP.T apeliram, da naredijo vse potrebne korake in postopajo po* pravilik z njimi, seznanijo jih z jšvnostjo, poleg tega pa tndi preskrbijo kak prostor v društveni knjigi, kjer naj a« vpišejo imena teh rojakov, da se bo vedelo kako z njimi poatopati, če se bodo kdaj zatekli h kakemu dmfitvu jed note. O vaškem novem prosilcu naj bi se lahko pogledalo v seznam, če je med onimi. ki sedaj delajo po rudnikih.
Opominjal sem dovolj one člane našega društva, ki delajo, naj ne kršijo pravil in eelo priporo-čma-pisma sem jim pisal, vabfl jih na denštveno sejo. toda vae je bilo zamsnj. Trmoglavi ao ostali ia oatali ao nadalje pri avojem le delu.
Stavkarje Sirom Amerifie bratsko pozdravljam ter jih pozivam, da drle »kupno. Ne Oajmo ae premagati od naših izkoriščevalcev.
Končna zmaga mora kiti na naši atrani. — A.
BOJ PROTI VISOKI STA-
wmn cu
60 000 prebivalser J« t aktivnem
ribanjn proti hišnim posest. 1 V	nikom.
Zagovorniitvo j« nastopilo i stojim! pričami.
«tavkaejx ne plačujejo
stanarine.
,Vera C ros, Mehika, 18. maja..— (Federated Press. Poroča Pred W Leighton.) — Vera Cruz je v stanju civilne vstaje. Nad tisočerimi durmi stanovanjskih hiš, v katerih stanujejo revnejši sloji, plapola rdeča tastavica; sastavi-ce so i* platna in papirja. Sleherna zastavica nad vratmi pomeni, 4a je strnovalec v dotični hifii prenehal plačevati stanarino in se pridružil organizaciji "Syndicate de Revolucionare de Inquilinos" (gindikot ali unija revolucionarnih najemnikov). Glavni stan te organizacije se nahaja nekaj korakov od carinskega poslopja. Na Btanu vihra rdeča zastava podnevu in sveti rdeča luč ponoči. Straža 50 mo&kih in 50 ženak stoji vsako noJ pred glavnim stanom sindikata in čuva življenje voditelja organizacije Herona Proala.
Stavka proti visoki stanarini traja že ojl marca t. 1. Voditelj stavkarjev Proal pravi, da stanovanje, ki je pred Maderovo revolucijo stalo pet do iest pezo,v mesečno, stane danes 45 do 5C pezov. Delavci zahtevajo, da se stanarina iniža na letno vsoto' dveh odstotkov vrednosti hile, in so se zavezali, ne plačajo nobene stanarine niti se ne presele drugam, dokler nc bo uslišana njihova zahteva.
Proal je informiral poročevalca Fedtrated Pressa, da je 50,000 do 80,000 prebivalcev v Vera Cruzu t tem gibanju. Kapitalistični list •'BI Diotamon" piše, da jih je »arno 2000 in pravi, da so bojevniki proti visoki stanarini "skupina revnih delavcev, ki so odpadli od cerkve in postali brezverci ter boljaeviki". Omenjeni list zastopa Interese hifinih posestnikov, ki so v velikih skrbeh. Mestna vlada je nevtralna. Sodišča bi rada pomagala posestnikom, toda beriči nc morejo dostaviti isgpnskih listin strankam, ker se boje napadov. Kakih 75 posestnikov je vslaf tega prenehalo plačevati davke, čes "ker ni stanarine, ne bo davkov'* Vsa stanovanja, "ki so bila pred itavko prazna, so okupirali delav ei brez vprašanja, če je gospodarjem prav ali ne. Sindikat pa odklanja odgovornost tf okupacijo praznih hiš. V sindikatu je tudi okrog 50 trgovcev in mnogo drugih kot zdravniki, odvetniki, inženirji, javni uradniki, 'policaji itd., ki simpatizirajo z delavci.
Zadnjo nedeljo je imel sindikat velike demonstracije. Na glavnem trgu Ycra Cruza so bili govorniški odri, s katerih so voditelji pozi vali proletarče, da morajo biti vztrajni. Vladne čete so bile na ulicah, toda imele niso nobenega opravka, kajti vladal je najlepši mir. Po končanih demonstracijah je več tisoč delavcev korakalo rdečimi zastavami in revolucijo-narnimi napisi eno miljo ven iz mesta, kjer je bil položen temelj komunistični koloniji. V glavnem "tanu sindikata visi na steni več nafrtov za stanovanjska poslopja, ki bodo postavljena v koloniji. Na vprašanje, kdo je dal zemljo za kolonijo, je Heron Proal skomig* nil z ramami, rekoč: "zemlja je ljudska last."
Charles Town, W. Va. (Peder. Press.) — Zagovorniitvo v obravnavi proti \Villiamu Bliszardu. odborniku rudarske unije, ki je eCtožen "izdaje", je poklicalo pr ve priče.
AKO JI 0LOVZK PREVEČ % VLJUDEN ....
K«w Vork, V. V. — James Hu fhf« je bil na potu s svojim avto mohilom in se je nahajal lizo Va-"amassa, N. J., ko sta ga dva mla deniča vprašala, ako smeta v nje tov avtomobil, da si tako prihra pot. Hughes je vljuden člo-T*k in je dovolil neznancema " tomobil. Komaj je napravil p»r lučajev, «ta mu tujca nastavila »"mokres na njegov hrbet in za Mi*vtla denar od njega. Hughes je postavil ▼ bran in tolovaja gs pretepla, mu pobrala de n«r in ga vrgla is avtomobila. '1'ighes je talo teiko poškodovan. dt 'gubi <>no oko m tudi njego ti vi jen je je le v nevarnosti.
Imeniki rojaki aapuščajo P oran je	^
( "Mena, Nemčije, — Sto sme-rtikik <astniksv in proatakov je 22 t. m. za postilo okuparijako seno in se napotil« proti domu. 1 r"t jina teh je ošenjenih s Nemki->'i«mi. V okupiranem drlu Nemtf f ^ še kakih 2000 ameriških volkov.
I ■ PROTI Ml- IZ DELAVSKEGA SVET*. □ARJEM V W. VIHG1NIJ1.
(Federated Preas.)
Železničarji za politično akdjo.
Mednarodna bratovščina lokomo-tivskih kurjačot in strojevodij je na svoji konvenciji r Houstonu, Tex., sklenila, da ae udeleži političnega boja pri bodočih volitvah. Doslej je imela organizacija točko v pravilih, ki je branila vsako politično akcijo. Ta točka je sdaj
Zagovorništvo je izjavilo, da H*™1^™- Polagoma se sbujajo
lahko doksže, ds Blizzard ni bil osebno v okraju Logau ob čsau. ko je bila izvršena "izdaja", b i pa je tam 2. in 3. septembra 1921. lo je bil povabljen od zver.nih vojaških oblasti, da naj pomaga pregovoriti rudarje, da se vrnejo domov. Zagovorništvo smatra dalje, da bi ne bilo v omenjenem okraju nikakršnih nemirov. 6e ne bi bili četaši in privatni kompa-nijski strelei streljali na rudarje, ko so se vračali domov s prvega pohods.
novi otoki odkriti v pa , oipiku.
Proglašeni
za posest drtav.
Zdrušenih
Lorrjn A. izdajatelj,
Honololu, T. H. —' Thurston, časnikarski poroča, da je križaril s svojo jah-» to "Palmyro" v južnem PSeifiku in da je odkril dozdaj neodkrite otoke, katere je proglasil za posest Združenih držav. Otoki so nahajajo na 6.23 severne širine in 162.18 zapadne dolžine. Thurston pravi, da postoji na otokih dober naraven pristan, ki lahko služi za premogovno postajo.
stare unije.
Kleparji dobili $0 dnevne met-
de. Organizacija kleparjev v Eli-aabethu, tf. J., ki je stavkala pet >dnov, je zmagala. Delodajalci so imnali zahtevo kleparjev sa $9 dnevne mezde.
Elektrotipi r New Torku so ctuagali z njihovo zahtevo, da sedanja tedenska mezda $59 ostane nespremenjena. Delodajalci so po-nkušali znižati mesdo za sedem dolsrjev, Razsodišče, kstercmu je bila zadeva izročena v izravnanje, je zaključilo, da ostsne stara mezda.
Kapitalisti v Kaliforniji so pričeli hud boj sa odpravo zakona, ki določa, da morajo delodajalci omeniti stavko v njihovih oglaaih. kadar iščejo delavce med stavko. Ta zakon veliko koristi strokov nim unijam in pomagal je tisoče-rim delavcem, da niso zastonj potovali v gjiliio?niJo za dolom. Zato pa pa hočejo delodajalci od praviti.
"adalf in eva". '
Howe Brook, Me. — Carl A. Sutter in njegova žena aia sklenila igrati Adama in Kyo. Odšla sta divje, neprodirno gozdove ob jezeru St. Croix v državi Maino, kjer mislita živeti popolnoma naga in brez vseh pripomočkov civilizacije šest tednov. Po načrtu, ki sta ga naredila, bosta Živela ob zeliščih in surovem mesu živali, ki jih ujameta z rokami. V gozdovih, v katere sta ae podala, je dt>sti jelenov in medvedov. Sutter je star 27 let, njegova žena pa 23.
Splošno mnenje v tem mestu je, da njuno "adaminevovstvo" ne bo trajalo dva dni.
PREDRZEN in brutalen ro-par1ki čin.
St. Lonis, Mo. — Dva bandita sta vstopila na cestnoželežniški voz in sta oddala strel na bsnČ-nega privatnega stražnika Henrjr Ahrings, na ksr sta iztrgala bsnč-nemu slu Willism Goeleku $2,000 in sta skočila z voza. Napad je pričel nepričakovano. Ahring je težko ranjen.'
Počasi za cestnoželezniškim vozom je vozil banditski avtomobil, ki je hitro odpeljal bandita in plen.
VRTINEC JE ILEKEL ŽENO.
Hedriok, Ind. — Ko je vetrov-ni vrtinec drvil prek mestecs, po-dirsl drevje, brzojavne in tele-fon»kc drogove in odkrival hiše, je odnesel tudi Hurleyjev dom. Njegova Žena je ontala na mestu kjer je bila preje hiša, skoraj na ga, toda poškodb ni zadobila. Vetrovni vrtinec je strgal s nje obleko, njeni 1» letni hčerki, ki je stala blizo nje, se ni zgodilo nič žslegs.
Tsm, kjer je stsla preje hiša, je ostal le glssovir, vse drugo je viher odnesel sli pa podrl.
banditb love v hribih.
Lebanon, Mo. — Več ko sto mi-ličsrjev in 2.r> deputi>kih šerifov is enajst mest lovi pet banditov v hribih pri Bratska* Flatati, ki so ukrsdli ns ielesniel St. Lonis k Ban Franeiseo več ko dvajeet tisoč dolarjev.
Miličsrji in deputiji so napra-vili veliki krog in prodirsjo krogu v hribe.
Rop je bil isvršen na postaji Springfleld, M o.
Katoliški Irci se pripravljajo aa naval r Ulater.
Dublin, 24. maja. — Aretiranje reč sto katoličanov r UletetJ« (a verna Irska) je sačisno pomi-rilo sinfajoov^f na jugu. Obe stranki. Collinsova ia Da Velero-v« ee sdaj pripravljata ns Invazijo lllšterja. Aaglljs ji poalil« v JJister W bstaijanov vfrjašt".
KOLIKO DAJO OOVERNERJI
ZA 033T0JEČE postave 1
umor bivAboa mornarja! prihaja po0a8i v žarko
* luč.
Ženske »pletene r misterij.
Slovenski Narodu
Uttaaavlj«aa t. M>riU t»04
Willmette, 111. — Po cesti je dr vil avtomobil, lnatniea mr. Ale-xander H. Revella iz Chicaga. V njem so sedeli J. A. C. Preus, go verner države Minnesote, Nathan L. Miller, governer države New York, Ilenry b. Allen, governer države Kanssa, IlaHtliijrs, župan Highlsnd Parku, advokat \Villiam G. Martin iz New Torti in Ale xander H. Revell iz Chicagn. Avtomobil je dospel v Willmette. Naenkrat se je pred avtomobil pri-podil policaj na motorciklju in ju zaklical i Stojte 1
"Jaz sem . Henr.v Brautigan, član polioijskega oddelka na mo-torcikljih," je rekel policaj Re-vellovemu šoferju. "VI drvite • hitrico Šest ih trideset milj r u-ri. Tukaj imate listek".
"Poslušajte", je rekel šofer. "Vi ne veste,, kdo so ti Žentlem^-ni. To je governer države Minnesote, nekdo drugi je najbolj pro minentni advokat r New Yorkti, oni tamle je —"
Policaj je dvignil roko in rekel t ''To sadoatuje. Drugo povejte sodniku Daniel H. Hickeyju v Willmettu v soboto s jutra j. Ne pozabite na datum".
Razprava je bila končana in avtomobil se je pričel pomikati naprej.
Kasneje so časnikarski poročevalci obsuli policaja in gs pričeli izpraševatl o dogodku. Polieaj jim je pa povedal, da so precej stari ti zagovori, kajti vssk pravi, da je miljonar ali governer.
Polet okrog sveta.
London, 24. majs. — Major W. T. Blake se je z dvems tovarišema danes ob eni popoldne podel na polet okrog sveta. Njegovo letalo je nsjmodernejšega modele in leti 115 milj na uro. Prva postaja je Pariš in potem bo letel proti vzhodu čez Azijo in krenil na zapad čes Alasko in Kanado ter nazaj čez Atlantik v London Zračna pot meri približno 30,000 milj in Blake upa, da jo naredi v 90 dn*b.
New Tork, N. T. — Poizvedbe so dognale, da je ispoved multi-miljonarjevega -eina Walter S. Warda o umoru bivšega mornarja Clarenee Peteraa, o katerem trdi Ward, da mu je pošiljal grozilna piama, precej luknjičaata. Najnovejša odkritja govore, da sta r a fero zapleteni tndi dve ženakl.
Ali to ni nsjvažnejše odkritje v tej aferi
Ward je pripovedoval o straš ni bitki, ki jo je bojeval sa svoje življenje i bivšim mornarjem in njegovima tovarišema. Pripovedoval je t^di, da so se njegovi nasprotniki pripeljali r avtomobilu. Neki Riehard Short pa isjavljs, da je agodaj zjutraj po Kingovi eeati usodepolnega dne, na katerega je bil izvršen umor, vosil samo en avtomobil.
Clarenee W. Eckhardt, ki 1a-stuje svet, mejoč na Kingovo ee-sto, pravi, da ni bilo znamenj, ns Petersovl obleki, da je bil uitre-ljen, ko so ga našli. Ko sta far-marski delaveo Williain Origgs in Eckhardtov sosed Richsrd Short odpela jopič in telovnik, sta šele videla strelno rano na praih.
Krogla, ki je uničila življenje Peteraa, ni Šla skosi Iclovnik in jopič, ampak je prodrla le srajco in spodnjo jopieo. Iz teh odkritij sledi, da so Petersu oblekli telovnik in jopič že potem, ko je bil u* streljen. Ravno tako je zsključek logičen, da je bil Peters ustreljen, ko je bil na pol oblečen.
Short je že vstal, ko je pridr-dral avtomobil, ki je Švignil mimo njegovega okna proti sever ju
Eckhardt in Short izjavljata, da niftta slišala strelov. Tsko trdi tudi Origgs. Tako isjavljajo tudi drugi sosedje.
Mrtvega Petorsa so našli ns mehki cesti, ki vodi ns Eckhsrd tovo posestvo. Kingova eesta na-pr.tvi ns tem cesfu ovinek okoli nsbirslnika za vodo v Kensicu.
Origgs in drugi — vseh skupaj deset — so spsli v Eckhsrdtovi hiši in okr/a so bila odprta. Ob ee sti so naseljeni ljudje in razdslja znaša od hiše do hiše sto jsrdov do pol milje. Nobeden teh ljudi nI slišal strelov, o katerih je Ward p izpovedoval, da je s njimi po crnal v beg "Rossa" in "Jacka", Petersova tovariša, ki sta seveda po njegovi izpovedi, tudi nsnj streljala.	N
Neki časnikarski poročevslee je rekel Origgsu, Kckhardtu in {$hortu, da uaj gredo vssk na svoj dom. Na to je oddal en strel iz ssmokresa 32 kalibrsi Vsi .trije so Izjavil^ 4a so slišali strel.
Werd je pripovedoval o umoru, da je Peters oddsl nsnj tudi ^n strel in da je krogla šla skozi o le no njegovega avtomobila, na kar ae je zspičila v drevo, ki je stalo štiri do pet čevljev od njenega avtomobila. Mesto, kjer je krogla zadela drevo, je zaznovsno z dvema koščekoma papirja in lubje i ma majhno rano.
Ali to drevo ima tudi svoj mi sterij. Nsmreč čudno je, da dre vo stoji od spredsj in ne od sa dsj za znsmenji, ki so jih nspra vila koless Wardovega avtomo bila.
Fakt je tale. Ako se je War dor avtomobil nahajsl r poziciji, kot jo je nsznanil Ward, tedaj bi krogla ne frčala v drevo, smpsk v nssprotno stran, kjer ni drevje.
Ward je seveda le pod deset ti aoč dolsrjev poroštvs. Je psč multlmiljonarjev sin.
Podptraa Jcdnota
lakvrp. IT. junij« 1MT ▼ Jrfevl 1UU*U.(V
rvnvini
J.K« U*4wwMi »rtdlmfelk. 40f W. H»l., Spri*«"*". I«.. M« 2*u»lk.r, Bos 17«, B«rUHw, Oblo, Fr*4 A. VUUr, ■•> «73, Elr, Ml Jok. Tartalj, Bo« 191, Uwro««o, P«., Jok« Ooriok. 414 W. Ha?
GLAVNI STANi MS7SS SO. LAWNDALE A V t., CHICAGO, ILLINOIS.
Iirriaralni odbori UPRAVNI ODSEK>
Bo« as^l^ttavOV, ^^^^^ujTI klullL*. Bi.. N«v«k, al kk««JsJk Ms VagrUk. «ro4«lk fU.iU J«A«
epravlftelj «l«»IU Filip Q«41««.
POROTNI ODSEKi
Mesna Ml««^
v _ ____________________ .1. ... jp St«
Spri«fffi«l4, IU.
BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROEJEi BI«« N«*«k. Pro4»o4«lk, NIT4I S. Uw»4«l« Av« fUim III.
VZHOONO OKROEJEi J«~k A»kroill, |M IM, Mo«« R««. P«.
Jok« Groioij, aas e. lirik si.. a«v«u«4, a EAPADNO OKROEJEi A«Imi ft«l«r, B«» 1D4, On«, K««t.. m j«|MM«i Mil Mak, Bul IM, Bukl, Mi««., b« MVtrtMMi Mik«	S4SS S. WU*kMUr St, M«rr«y, Uuk.
Nadzorni odbori Fr««k Z«lis, pro4»«4«ik, SIS4 S«. Cr«wf«r4 A v«., CkU«««, lil., Prask Somrak, 1400 Proaaar Av«., Cl«rala«4. O., WlllU» SitUr, SSOS St. CUlr Si., Claval««4, Okl«.
a	Zdruiitrani odbori
Pra4»«4«lki Fraak Al«l. SIS4 S«. Cra»far4 Avo., Cklaa««, lil. J«ika <>▼•«. Mil W. Mtk St.. Ckiaaj«, III. Jo*. Skok, 1101 K. 4Sr4 Si.. Cl«^l«ii7. Okl«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. K«r«. SSOS Si. CUlr A%.. Cla*«la«4, a ■ POEOR1—Kara»M»4««aa a gl. *4k«r«lki, ki 4«Uj« e «lav«e«a «ra4«, m orli takalai
VSA PISMA. M a« aaaalaj« a« p—\m >i. pr«4»a4alka a« saalaro* Pra4.a4«atro S. N. P. J.. SSST-St Sa. Uw»4«l« Ara^ Ckla«««. III.
VSE. ZADEVE BOLNISU PODPORE SE NASLOVEi BalaUka t«j. «lltr« S. N. P. J., I4S7-44 S«. Uw»4«l« Ara., Ckla«t«. IU.
DENARNE POIIUATVE IN STVARI, ki ae tMaja «1. l.rrl.Tala.va odbora U j«4««ta rokia aa M»l«rai Tajaiitr« S. N. P. J., NI74I S«. Lawa> dala Ar«.. Ckiaago, IU.
VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI a« MŠUjaJ* »• »••lan BUf«j«Utr» S. N. P. J.. SSST-St Sa. Law«4ala Ar«., Cklaa,., lil.
Vm pri laika «la4a «o*lara«ja r gl. larrlaralaan «4 karu ae aaj palUjaja Fra«k Zalim. pr*4»a4«lk« «aJaor«aga «4k«r«, ilgar »«aUr Je a««r«J.
V.I prislvi m s» parol«! «4«ak m «aj pošiljajo »a «««l«ri Joka UnSar.
w —4, 414 W. H«r SI.. Spri«afUI4, III.
Val doplal ki 4m«l »plal, mb«««II«, ««la»l, ««rol«l«« Is »plak rta kar
t> r ir««i a (laalUsi i«4s*l«, saj ae pdlUja sa s«al«ri "Frotrala", S4ST-SS a. Law«4«la Ar«., Cklaafa, IU.
Eolisija na morja po trla 103 Ur. / rljenji.
Brcat, Frane i ja, 24. maja. — Angleški koncul poroda, da sta 102 oeebi utonili a parnikom "Kyp tom vred, ki jc šel na dno aadnjo soboto sveler, ko ga je aunil v megli fraoeoaki tovorni parnik "fMm", Med potopljene! je M mornarjev in 16 potnikov.
Poljska sbornloa dala podttaioe ' delavoem.
Varšava, 23. maja - Poljaka zbornica j« aprejela sakon, ki doloma. da morajo vai indualrijalnl dela vrl hnHi enkrat v leto po^t niee dva tedna e pleta .
ZNIŽANA TOVORNIMA.
Waahington, D. O. — Meddržavna trgovinaka komisija je r ■rodo iadala odlok aa anišanjs to-vorcine na vseh. šelesnleah s 1. julijem. Znišanje ni povsod eua-ko. Na Vshodu je tovornins sni-lana sa 26 do 40 odstotkov, na Kapa Ju od 21 do 35, na Jugu in v pseififinih državah 12 do 25, na diiigih leloanicah pa sa 20 do 33 odstotkov.	y
komur. Ako imajo spor a deloda* Jaloi, jim je bil ta apor redno uaU ljen. Njih sahteve so bile in bodo prsrlea do orgsnlsiranja, ker brss strokovne ofganisaolje js delavcem takorekoi nemogoče livetf Slovaku podobno Vvlianje, ker so kot posamasnlkt oboojenl r največje iikorilfianj«.
In ker «e delodajalci bojijo, dft bi ljudatvo nt svedelo sa njih lakomnost po refljem ln le vetjem dobitku, radi tega se bojijo jsms preiskave.	1
Poljski manjl minister obmeUn s jajej na Dnnajn.
Dunaj, 24. maja, — Poljaki vnanji minister Hkirmunt, ki ae gredoti is Genove uslsvil ns I)u-nsju, je bil sno/fi nsmrflen na n-liri in obmr'an s gnilimi jsjei. UU je rsnjen ns obrsxu in njegova obleka Je bila uničene. Napadalci, ki so bili sretirani, so trije bivfti ukrajinaki oficirji, ki ao rs-kii, da ao ae mai<'evali nad mini' atrom sa poljako invaaijo 1'krsji-ne H) tlsAenjie njihovih rojskov r Osliciji.
Kova
Mesieo CHj, Mehika, 1. maja — Brno javka is Tapaekule aporo «a o velikih revolorijonarnik ia* brahih po val avatemall. Vlada je raaglaaila oWdm> alanje in vsi
Komati je r Bolgariji
IMjrrad, Jngoalavija, 24. maja. * Tukaj porofejo, da ae nadaljujejo nemiri v Hofiji. kl ao nastali v nedeljo. PriataSi stare mililariatUl-ne stranke poekuSejo iagrabiti is-grede me4 komuni«!I in vrange^ rtroHa r Ora ||OVei r svoje svrhe. Neketere vasi i okolici Mafije ae v rokah milita-riater in vlada je poslala vojaške lete, da jik raaprie.
Iielgradaka vlada namerava po ja#iti avoje lete ok liolgaraki meji, ako ne bo nemirov r Molga
nji
DUHOVIH CT JI OBtTKHUL.
tork, N. Y. - Rev. MU chael J.' Phelan, šupnlk rimsko kstolilke eerkre r Harlamu, se Je nevarno ohetrelil, ko je Alstil nabasan revolver. Phelan je star 60 let.	/
Tajna diplomacija v industriji.
Kadarkoli javnoet sahteva kako preiskavo, so kspttalisti takoj prvi, ki sahtevajo, da preiskava mora biti tajns, lemur ss delavske strokovne unije i^prejo in sahteva-jo ja\iio preiskavo. In čemu se de> lodsjslci vedno uprejo javni pro> iakavif Drugega tehtnega rsroka ne more biti, kot da delodajalei nolejo, da bi javnoet redsU sa njih krivdo,
Ko je preiskava r teku, tedaj vedno objavljajo v kapitaliatifoe* mu taaoplaju vsakovrstna nesmiselne in nelogične sagovore in po-jaanjevanja in poleg jim pa is pomaga prodano Aaaopiaje, da je javnoat ja bolj preslepljena. Toda selo težko jim je vedno držati ljudstvo r smoti, posebno le, ko ao jim sastsvljens direktna vpraša-njaf na katera morajo odgovoriti direktno in se ne morejo isognitl in kar more biti objavljeno, o Čemur morajo poročati celo kapitalistični listi.
\ Dok a r ano js fts( da kadarkoJJ je bila uvsdena kaka preiskava a ost-roro na delavske plašo in splošnih
delovnih rssmer, ja kil srednji sloj vedno presenešen s objavo, kako potrebna je pretakava. Pravima "enednji sloj", ker rerefti In bogatini Itak dobro reda sa eeli« zadevo. Itevni sloji vedo, ker mo rajo trpetiin prenašati vsakoretno trpljenje, bogatini pa, kar rado, od kje dobivajo svoje bogaatvo, namrel, da iskoriššaja delavce Vedo dobro, da morajo liveti v največjem lukeoea le, ako drftijo delavstvo k tlom.
Ljudstvo alf javnoet ni nikdsr pravilno podu'ena o pravih raa-merah, r katerih delavstva ti vi In o prsvih vrrokih kskih preiskav} ko M Mlo ljudstvo U nekoliko po duJeno, tedaj bi imelo vae druga 'ne m tAl jen Je napram deleveem in delodsjeieem. In tegs ee bojijo de lodajalei najbolj, da bi ljudatvo svedelo sa njih manipulacije. In valed lega se vedno protlvijo javni prsiekavi.
Drlavrtvo nima niAssar prikrivati Njegovo sUiišis js jasso vsa-
ZAROTA PROTI RUDARJU HX DRŽALA.
(Nadaljevanje s prve strani.)
ln nekega Oeorga Rafka, ko sta s kamenjem In kolom napadla Ver* bltskega. Leeko ss nI udelelil pro-teps.
Ta afera je ponovni dokas, Aesa vss se ne poslulijo premogovniški maguatje, da bi unišili voditelja stavkujoMh rudsrjsv in unlšili njihovo organisaeljo. Okraj Csn« tre je r rešjem delu farmarski. Tu ji le par sto premogarjev. John Lesko bi bil nedvomno pokrivljen umora, ds se ni sanj potegnila rudarska organiseelja in mu pa* mogla potlaAitl saroto,
PISMA HA FOATI
v Chieagu imajo sledefil rojaki I Pretnsr Mary, št, 36601 Crljen Luelja, št. 622) Oodek Marija, iU 5491 Kummer John, št. 682; L U mieh Mike, št. 690 j Uban Josip, št. 691 in Pasie M., št. 606. Pisma se dobe na glsvnl pošti pri tabli? s Adams ceste. Pojeg tekoše Hn /i)ke je treba tuli povedati krsj# odkoder naj bi platno bile.
DRLO DOBI
veš moš u delati r drva. Plala $1.25 od aeinja (klaftre) sa Kemika! wood. Pridite ali pa pišite na naslov John Fende, P. O. Ralph, Mieh.	*	(Adv.)
SLOVENSKI PEK
Išče ae slovanski pek, ako ka-terega vaaali priti delati v Pu-ablo, Colo., naj aa piamano o« glaai na naslovi Martin Koč-hov ar, 1219 Kllers Ara., Pusb-lo, Colo.
im&m
omaavMA mjušba r
JUGOSLAVIJO
a ssm peiai aa S ia S
PARIŠ ,•....»•»»#».Maja94»
LATOURAINC .....Maja 84.
FRAffCK .........Maje SI.
■OCMAMBKAU......i««l I.


OTOK ZAKLADOV.
Čudoviti doživljaji malega /Min m nhn" is o* mor j«.
Angleftko spisal B. L. Stsvsnson.
Poslovenil J. M.
(Dalje.)
' Komaj pa smo priili mimo predgorja. ic ho je zaprla zemlja okoli nss. Obrežje severnega zsllva je bilo ravno tako poraženo t gordi-či, kakor na južnem sidriMu, aamo da je bil ves prostor dsljži in ožji in je bil bolj podoben Ulivu reka. Kavno pred »eboj na južnem kon-«u »va zagledala razbito ladjo, ki je že skoro vsa razpadla. BUa je velika ladja s tremi jadri, ki je pa ležala ž« toliko £a*a izpostavljena vnem vplivom vremena, da je bila pokrita z debelo prevleko fnorskib raatlin in na krovu je poganjalo grmičevje, kakor na obrežju in je bilo sedaj v polnem cvetju. Bil je žalosten pogled, ki je pa pričal, da je sidrižle mirno.	*
"No", je rekel llands, "imeniten kraj to; -tja moramo zavoaiti na pesek. J*p, raven pesek, čisto gladek, drevje raate okoli in okoli 'in cvetlice cveto tam na stari ladji, kakor na vrtu."
"I« kadar jo bomo imeli na peska,1* sem vprašal, "kako jo sopet oprostimo t"
"No, tako," je odgovoril, "pri luski vodi vzame! vrv na suho, jo ovije* okoli velike smreke in okoli kola na ladji in čaka* pritoka. Ko pride voda, začno mornarji vledi m vrv in v kratem je prosta. Sedaj pa, fante, čvrsto na noge; se-dsj prihajamo bližje in vozimo preveč naglo. Nekoliko na desno— tako — počssi na desno — mslo na levo — počssi — počafi!
In tako je dajal povelja, ki »em jih brez sape izvršil, dokler ni na* aftkrat zavpil: "Sedaj pa, moj dragi, pazil" In hitro sem obrnil krmilo in Hispsniols je zavila naokoli in letela, z rilcem visoko v traku, naravnost proti nizkemu poraščenemu obrežju. ^ Vsnemirjenost teh poslednjih manevrov js nekoliko zmanjšala mojo dosedanjo pozornost In še
sedaj sem s največjim zanimanjem čakal, da zavozi ladja na suho, tako da sem popolnoma pozsbil na nevsrnost, ki ai je pretila, ter sem iztegoval svoj vrat preko ograje in gledal valčke, ki so ne rszširjali od rilea »em. Brez najmanjšega boja za življenje bi bil padel, ako se me ne bi naenkrat lotil nekak uemir, vsled katerega sem se obrnil. Morebiti sem bil slifisl kako škripanje sli sem v kotu svojih oči videl njegovo senco, morebiti je bil samo nagon; vendar naj bo temu kakor Že boče, ozrl »em se in zagledal Handsa, s kratko sabljo v desnici, že sebi naaproti.
Oba ava morala glasno za kričati, ko so se srečale najine oči! Toda moj glas je bil glasen krik strahu, njegov pa rfg napadaiočega bika. V istem trenutku je planil, jaz pa sem skočil v stran. Pri tem pa sem izpustil drog krmila, M je močno odskočil; in to mi je rešilo življenje, kajti zadel je Handsa Čez prsi, da se je za trenutek onesvestil.	#
Prodno se je zopet zavedel, sem bil jaz že na varnem iz onega vogala, kjer me je bil vjel in imel sem cel krov za umikanje na /az-polago. Ustavil sem se ravno pred glavno jainboro, izvlekel iz žepa samokres in hladnokrvno pomeril, čeravno se je že obrnil in prihajal proti meni, ter sem sprožil. Petelin je padel, vendar ni bilo niti ognja niti poka; smodnik na ponvici se jo vsled morske vode pokvaril. Jezil sem nad seboj radi te nemarnosti. Zakaj nisem že davno natresel novega smodnika in nanovo smodnika in nanovo nabasal edi nega orožja f Potem ne bi bil ubo ga, pred mesarjem bežeča ovca, kakor sem bil sedaj.
Četudi je bil ranjen, je bilo vseeno čudovito, kako hitw> se je gt bal; njegovi sivi lasje so mu padali preko obraza in obraz sam js bil ves rde* od naglice in jeze. Nisem imel čaaa, da bi poskusU svoj dru gi samokres, niti dosti veselja, vsaj sem vedel, da bo bres uspeha. Eno patoem videl jaano: da se ne smem samo umikati pred njim, aicer me kmalu zopet kje vjame kakor poprej, ko me je že skoro zatekel pri krmilu. Ako bi me vjel, potem bi bilo kakih devet ali deset palcev
krvave ssblje moja poslednji iz kušnja na tej strani v«Pnosti. Položil sem roko na glavflo jsmboro, ki je bila zelo debela, in v akrajtti napetosti čakal, kaj pride.
Ko je opazil, da se mu misliui umikati, se je istotako ustavil in preteklo je nokoliko čaaa z neko liko zvijačami od njegove strani in s primernim gibanjem od moje. Bila je rsvno taka igra, .kakor smo se večkrat igrali doma po skalovju Črnogorskega zaliva, vendsr mi ni srca nikoli poprej tako močno utripalo, kot sedaj, de vedno je bilo vse skupaj nekaka otroška igra, in mislil sem, da jo moram proti postarnemu mornarju z ranjeno nogo dobiti. In v resnici, moj pogum mi je tako narasel, du sem se drznil celo malo pomisliti, kako ae utegne cela stvar končati.
Medtem je pa Hispaniola naenkrat zadela na trdo, se stresla, se plazila za trenotek po pesku, nato se pa hitro nagnila na levo, da je bil kroy za petinštirideset stopinj nagnjen. Precej vode se je vlilo skoči odprtine v ograji, tako da jo nastala med krovom in ograjo ne-enkrat cela luža.
Obadva ava padla na tla in se skoraj skupaj zakotalila proti ro bu; mitvi rdečekapec se je s svojimi še vedno razprostrtimi roka mi zavalil za nama. Tako blizu sva bila v resnici, da je zadela moja glava močno ob krmarjevo nogo in ao mi zobje zašklepetali. Kljub temu udarcu jn vsemu drugemu sem bil prvi na nogah, kajti Handi se je bil zamotal z mrtvim truplom 0'Bricna. Nenavadno nagnenje la dje je onemogočilo vaakp tekanje po krovu; zaradi tega sem moral iznajti novo pot rešitve, in sicer brez premišljevanja, kajti moj so vražnik se me je skoro dotikal. Hitro kot blisk sem skočil k vrve nim lestvam, plezal z vso hitro stjo, dokler nisem sodel gori na prečnem drogtL
Moja urnost me je rešila; sablja je zadela komaj pol čevlja pod menoj, ko sem plezal kvišku; tam kaj pa je stil Izrael Ilandt s od prtimi usti in proti meni obrnjo nim obrazom — živa slika razoča ranja in preeenečenja.
(Dalje prihodnjič.)
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
PRVI MAJNIK PO SLOVBVUL
* Proslava 1. maja v Tržiču. Na
predvečer Prvega maja se je vršila v nabito polni dvorani Kon-»umnega društva za Slovenijo predstava "Drama štirih revnih sten", pred predstavo pa smo i-meli priliko slišati naš izborni mešani zbor ter nekaj lepih skladb pro izvajanih na goslih ter\ spremljanih s klavirjem. — NTa dan Prvega maja se je zbralo tam lepo število sodrugov in so-družic ter jtmo ob 7. odkorakali s tremi rdečimi zastavami na čelu vsi ozaljšani z rdečimi šopki proti Križam. Na Pristavi nas je poz-cravilo streljanje iz topiČev. Ce-pot pevajočim delavske pesmi pa nam je v Križah hotel ^nekoliko nagajati dež ali le malo časa in zopet je korakal tržiški zavedni proletarijat prčti Kovorju ter od tam preko Bistrice nazaj na trg do grada ter nazaj v "Delavski dom", kjer se je vršil majski shod, «a katerega predsednikom je imenoval sodr. Krištofek župa na sodr. Padarja in za zapisnikarja sodr. Lenarteka. Na thodu je po pozdravu in nagovoru sodr. Padarja poročal sodr. Marčič o pomenu proslave 1. maja ter 6 r« solucijah berlinske konference.
o pomenu delavskih organizacij za delavstvo. Za sodr. Marči-čem je govoril sodr. Milan' Dr-ganc v hrvaškem jeziku. Ta j» povdarjal potrebo delavake združitve pod zastavo marksizma, da si na tej poti pridobi in pribori svoj končni cilj. V istem smislu , e tudi govoril sodr. Stegnar lok. Končno je sodr. Padar za kij učil shod in priporočal, da naj se delavstvo popoldne udeleži tu di zsbavne veaelice, kjer , naj pa pokaže, da je v resnici zavedno. — Vea čiati dobiček od proslave . maja pa je namenilo tržiiko zavedno delavstvo za gladujočo Rusijo. — Popoldanska veselica pa se je vi-fiila v najlepšem redu z neprisiljeno zabavo našega de-avstva.	J

—f, H. OMlojmUJ:—
BESI
BoBan t treh deUfc.
-Prekrtil Vladimir Levstika
4 (Dalje.)
Stavrogin se je zdajoi zasmejal. "Svoji opici se smejem", je pojaanil takoj. "Ah I Uganili ste, da ae repenčim, ker vaa košem spraviti v dobro voljo f" se je zssmejal •trašno veselo tudi Pjotr Mtepanovič. "Mislite ai, takoj ko ste prišli semksj, sem uganil po vašem obrasu, da se je zgodils 'nesreča'. Morebiti kar popoln uspeh, kajf Nu, saj sem rekel", je vzkliknil komaj diha je vesel js, "da Km sedela vso noš
v dvorani na atolih, drug lepo sraven drugega, ter zapravljala dragoceni čas s kakim silno viso* kim razgovorom. 7.,'Nu, ne zamerite, oprostite, da se vse neumno končs. Pripeljal sem vam jo aamo sato, da vaa pozabsvsm in vam pokažem, da se ne boste dolgnČs«ili s menoj; še tistokrat vam postrežem s takšno uslugo — jas sem vobfte rad prijeten ljudem. Ako je zdaj ne potrebujete, in s tem sem računal, to sem vedel že gredoŠ, tak____"
"Tedaj ste ml jo pripeljsli »smo v zsbsvof" "V kaj dmgega neki t" "Ne sato, da bi ženo ubil!" "Glejte ai ga I Mari ste jo vi ubili 1 Kskšen tragiki"
"Nu, pa ate jo vL"
"Mari aem jo jaz ubil T Pravim vam, da nisem zakrivil niti drobtinice. Res me obhsja skrb, ko vsa poslušam. • . ,"
"Rekli ste> 'Ako je zdaj ne potrebujete, tak nadaljujte."
'Tak prepustits vso stvsr mehi, se rssumet Prekrssno jo obesim Mnvrikiju Nikolfjeviču, ki gs mimogrede povem — nikakor nisem jsz posadil k vrtnim vratom, ne vtepite ai v glavo šs tega. Kar bojim ss sdsj tega *b»veks. 'V iivoščku', pravita — če bi me videli, kako aem Švignil mimo t Itea, kaj naj storim, sko ims revolver t Ae dobro, ds sem vsel ssm svojega s seboj, kskor rmerom ns dolgo pot; viditef' lavlekel je rsvol* ver. pokasal ga in ga naglo sopet sprsvil v Kep. "Ali vas to vam uravnam v trenotku; prav rsdi Msvrikijs jeidaj srček boli — vsaj morslo bi jo boleti I — in veste, bogme, nekam šal ji ga je t Ko jo svetlem z Mavrikijem, se sašne takoj sopet apomiajsti vsa; Nikolaja Vsevolodoviča bo hva-bila. njega xm*rjala v obraa — da, takšno je tea-ako srce! 7,r sprt se smejete t Strašno ml je pov* šeči, da ate m» tsko razveselili. . . Nu. pojdiva vdaj. Kar a Mavrikijem bi sačel. . . o ajij« dveh pa o ubitih, veste — sli ni sdsj bolje molšatit Saj itak ffeznej* mre."
"Kaj ive? Kda je ubit f Ksj sle govorili a Mevrikiju Nikolajevi**t" je Lisa mahoma odprla vrata
"Ah! Prisluškovali ste t" "Ksj ate rekli pravkar o Uavrtkiju Nikola-5» v.čut 1'bijte t"
"Ah. potamtakom a lat* »titeli! Pomirite se, Mavrtkij Nikolajevi« je živ ta sdrav, o
lehko takoj prepričate, ker sedi tamle za cesto, pri vrtnih vratih. . . V plašču je, ves premočen.; menda je čakal vso noč. Videl me Je, ko sem ae peljal"
"To ni res. Rekli ate 'ubit*. . . . Kdo je u-bltf je vztrajala z mučno nezaupnostjo.
"Ubita je le moja žena njen brat Lebjadkin in njijti dekla", je povedal Stavrogin a trdnim glasom.
Llza je vztrepet/ria in strahovito prebledela.
"čuden, zverski Slučaj, Lizaveta Nikolajev-na; preneumen roparski umor'\ je hitel regljsti Pjotr Stepenovič, navaden roparski umor s pomočjo požiga; stvar ae tiče zgolj razbojnika Fedjke Katorinega in bedaka Lebjadkina, ki je povsod razkszoval svoj denar. . . . Prav zato aem prihltel — zadelo me je kakor kamen v čelo. Stavrogin toliko da ni omahnil, ko je slišsl novico, in posvetovala sva ae, ali naj vam povevff takoj ali ne."
"Nikolaj Vsevolodovič, sit govori resnico f" je vprašala Liza, komaj prvn^ikaje ustnice.
"Ne."
"Kako nef" je zdrsnil Pjotr Stepanovifr. "Kaj je spet to t"
"Moj Bogi Znoriml" je vzkliknils Liza.
"Tak dajts si vssj dopovedati, da je ves is uma I" je kričsl Pjotr Htepanovlfi ns ves glss, "saj mu je vendsrle žena ubita I Poglejte ga, kako je bled. . . . Vso noč je bil pri vss, niti za minuto vas ni pustil ssme — ksko gs morete sumničiti t"
"Nikolaj Vsevolodovič, povejte mi kskor pred šivlm Bogom, ali ate krivi ali niste t Prisesam vam, da bom verjela vaši besedi kakor božji in pojdem ss vsmi na krsj svet*, o pojdcml Pojdem, kskor psiček. , • ."
"čemu jo trpinčite, vi fantastična glava 1" je ibeanel Pjotr StepanovlČ. "Lizaveta Niko-jevna, atolčite me v stopah, še lažem; nedolžen ja, naopak, aam je ves ubit in fsntszirs, ksj ga ns viditef V ničemer, v ničemer ni kriv, še v mislih net. , • . Vae je zgolj delov razbojnikov, ki jih čes par dni primejo in poplačajo i bičem. . . Vse mesto kriči, ds je bil Fedjka Katoržki pa Spigu linei, odtod vem tudi jas."
"AH resT Ali rcef" je dejala Liss, čakaje svoje obsodbe.	^ 4 - 1 Sr^Ml
"Umoril ju niaem, bil sem soper to, sli vedel sem. ds boata umorjena, in niaem branil mo. rilcem. Belite od mene. Lisa", je izpregovortl Stavrogin ter krenil v dvorano.
Lisa ai je s rokami zakrila obraz in odšla la hiše. Pjotr MtepanoviŠ je Še planil za njo, pa ae je mahoma vrnil v dvorano.
"Tak Uko! Tak takof Ničeear se ne boji-tet" se je ves beaen saletel v Stavrogina, a peno na ustnicah, mrmra je bres svese in akoraj da tudi bree besed.
Stavrogin je atal aredi dvorane; ša črhnil mu •i v odgovor, t levieo jo drlal sa koder svojih laa, po ustnicah mu je blodil isgubljea aaamašek.
"AU ste šs na sveta. aH vas nt več, kajf Kaj počenjate t Vse boste spravili v pogubo, aam i sebe pa v samostan, še ae k vragu. . . Toda jas vaa aftearm. čeprav se me ne bojite I"
(Dalje prihodnjič.)
de proletariat čimprej do zedinje-nja. Nadalje pa tudi, naj belgraj-aka vlada nemudoma nakaže gla-
dujočim v Rusiji 6 miljonov dinarjev. Vsi govorniki so želi sa svoja izvajanja burna .odobravanja. Proslava je potekla v najlepšem miru in redu. Zaradi tega je značilno za "Jutrovo" poročanje o proslsvi Prvega maja v Trbovljah. Za lažnjivo "Jutro" velja v polni meri sledeči odstavek iz njegovega uvodnika dne 3. maja: "Jugoelovenski msli človek je politično še malo izobražen in je 9aš zato žrtev brezvestne dema-gogične fraze, ki mu predrzno pravi, da celo to ni rea, kar z lastnimi očmi vidi, kar iz lastne iz kušnje ve".
Velenje. V Velenjsh smo imeli budnico rudsrske godbe že ob pol 4. zjutraj. Ob 11. dopoldne pa je prikorakala velika množiea šo-štanjskih in velenjskih sodrugov v vzornem sprevodu 'V Velenje k vili Bianea. Prostor pred vilo na vrtu je bil nabito poln ne le samo delavcev, temveč tudi kmečko-de-lovnega ljudstva. Ob pol 12. je nato otvoril zborovanje sodr.
Martinšek, ki je podal besedo sodr. Malovrhu. 8odr. Malovrh je v vznešenem govoru orisal po. men Prvega maja in prešel na da. naša j i družabni red, ki nastop« zlasti v zadnjem času zelo ostro proti delavstvu. Za njim je govo. ril sodr. Krušič iz Trbovelj, ki j« energično protestiral proti zlo. glasnim kapitalističnim nakauaui zlomiti 8urni delavnik in povzroči-ti med delavatvom šq večjo brez. poselnost in revščino. Svoj govor je končal z vzklikom, da je le v izobrazbi in v prepričanem dela v stranki mogoča rešitev iz blata, v katerem tičimo.
' Za kuhanje piva doma
imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vaa druga potrebščine. Poskusite in ae prepričajte, da ja doma pri nas. kuhani vadno la najboljii in naj tudi zbirko sod
ce>
ov.
le na
/nejii. Dobiti ja steklenic in raznih loncev, itd.
lli vam dostavimo naročilo po po« iti, točno v vse kraja.
Oroeerijam, sladčičarjem in v pro.
po
daj sine ieleznine damo primeren
Bit pri večjih naročilih, pišite ormacije na:
FRANK OGLAR,
•401 Sapftrter Avmm, CUv*UDd, O,
Ako nameravate potovati v vaao domovino ali
dobiti sem tvoje družine ali vaše prijatelje in aorodnike tedaj pišite nam za pojaanila.
parobrodne družbe.
Preskrbimo potne In vsa druge potrebni* listina.
Union Savings Bank
FRICK BLDG 5
Prvi maj na Jesenicah. Jesen i-
iiko delavstvo, je proslavljalo 1 maj v znamenju složnosti. Vzlic močnemu deiju, ki jim je onemo-gočsl pohod po ulicah, se je zbra-o velikansko število delavstva v dvorani "Delavskega doma". Z burnimi živio-klicl je pozdrav-jalo po predsedniku naznanjena govornika, bivšega narodnega poslanca dr. LemeSa in od naše strani sodruga Korena Iz Celja. Oba govornika sta'se v svojih govorih držala sklepov berlinske resolucije. Sodrug Koren je v za-četku svojega govora izrazil srčne pozdrave celjskih bratov ko. vinarjev, kateri praznujejo 1. maj v najhujši borbi za avoj obt stanek. Govorniku je delavstvo z. veliko pozornostjo sledilo ter Včasih z odobravanjem njegova zvajanja prekinilo. Po končanem govoru je jeseniško delavstvo prosilo, da jim sodrug Koren poroča o stsnju stavke pri tvrdki Westen v Celju. Vo poročilu je izrsisl z vzklikom svojo neomgjno solidsrnost s stavkujo-čimi sodrugi ter se vnovič zaklelo, da jih bo podpiralo do zmage. Jeseniška godba kovinarjev je zaigrala Maroeljezo. Ker pred-poldne radi dežja ni,bil mogoč sprevod, se je delsvstvo ob 14. v nsglici zbralo ter z domaČo godbo korskalo skozi Jesenice. Zvečer se je vršils v dvorsni "De lavskega doma" predstava "Bor ba."
Najhitrejša vožnja v Jugoslavijo
preko Francoeke in Anglije.
NAJVEČJI PARNIK SVETA White Star črte velilcap
IVI AJESlflC
aM i«vlj«v	-56,000 ton.l.t.
Iz New Yorka do Chfcrb&urg in Southampton r Junija 17; Julija 8; Julija 29; Auguata 26.
i« le drugi veliki parniki
OLYMPIC.. . Junija 3; Junt 24; Juli 15; Aug. 12 HOMERIC (nor)... Juni 10; Juli 1; Juli 22; Aug. 19
Ufodva ms»as m vaiaajia prbtaaiiča v kontinentu.
RED STAR LINE
Iz New Yorlca ▼ Plymouth—Cherbourg in Antwerpen.
Dmu plovk«| veliki parniki; ugodal prastari.
AMERICAN LINfc!
Iz New Yorka ▼ Plymouth—Cherbourg in Hamburg.
. Ugadaa trta m V aatraajaott Evrope. ' t Kabla« la tratjaga rasvada aga4aa«tf. Zrn mm *S MMUjM p*lwUla prij«vtto m prt vdkai MJIi«|— ustopmlk« aH m
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO.,
14 Na. Daarbara S t.. Cklaaga. III.
Proslava Prvega maja v Trbov-ljah. V Trbovljah so se zedinile vss socialistične strsnks rs skupno praznovanje delavskega pras-nika. Delavstvo, ki gs je bilo ve£ tiso?, se je sbirslo pred poslopjem rudniike restavracije. Nepregledne ao bile vrste mlsdine, ki je korsksla na čelu sprevoda. Za njo je korakala delavsks god* bs. ki\je celo pot svirala delavske kimne. Is vseh bil so vihrale rde-Se ssstsvs, ki so plspolale ie eelo is viaokih dimnikov. Oovorniki vseh strsnk so nsstopili le pred rudniško restavracijo, glavni referati pa so bili v gornjih Trbov-ljah. Na prostornem trgu je bil postsvljen lep oder, okraien s rdečimi sastavieami in alikaai Mark«« in taaselea. Kot prvi govornik je naatopil sastopnik nekdanje komunietitne organisa-eije, ki je le poaebno naglaaal potrebo enotne delavake froaCe. Za »j»» je govoril sodr. Podbeviek kot sastopnik socialistične stranke ia g. Fakin kot govornik sa aaredae - aoeialiatlfne stranko. Zborovale i so sprejeli resolucijo, v kateri saktevajo, naj devetflan-eki odbor nemudoma »kliče konfe»j reneo vseh intrrnaeional, da ari- II S.
PROSTO! ČUDOVITA GODBA! PROSTO!
Ura, Id je postala slavna vsled njene svotovne godbe GODBA rp ZNIŽANI CZNI ZA $4**
m IS M. TW*j
UNION SALES COMPANY, Dept 422.
•sa , CHICAGO. ILL.