SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) LXXIII (67) • ŠTEV. (N°) 35	ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de septiembre - 4. septembra 2014
VZTRAJATI
ALEŠ PRIMC_
Kaj v Sloveniji deluje? Imamo pravosodje, ki lahko brez dokazov obsoja. Državljani ga moramo v zahvalo plačevati kot enega najdražjih v Evropi. Imamo deset največjih novičarskih medijev - ki lahko brez skrbi lažejo ali žalijo. Tudi te vsi plačujemo. Enega preko obvezne RTV naročnine s 153 EUR letno. Tega in vse ostale še preko državnih podjetij, ki so njihovi največji financerji. Imamo javno zdravstvo, kjer brez zvez dostikrat čakaš na vrsto, da ti prej zgnij e zob ali se bolezen nezaustavljivo razraste; mnogi umrejo prej kot pridejo na vrsto. Imamo drago javno šolstvo z enimi najboljših standardov in pogoji dela, pa ne tudi takimi rezultati. Povrh je ena glavnih nalog šole vsakovrstna indoktri-nacija otrok, da bodo ja, ko bodo odrasli, volili prave. Kaj bo z njimi v življenju, njihovimi službami in njihovimi družinami, inženirjev šolskega sistema ne zanima. Itn.
Imamo državo, v kateri smo vsi državljanke in državljani drugorazredni. Brez možnosti in brez pravic, ko trčimo ob sistem. Kdo je kriv? Za ene udbomafija, za druge Janša, za tretje Cerkev itn.
Z vsem spoštovanjem do prvih, drugih in tretjih - vsega smo si krivi sami. Krivi smo, ker kot skupnost državljank in državljanov še nismo dojeli, da živimo v formalni demokraciji, kjer smo sami odgovorni za to, kako živimo. Nismo (še/spet) v avstrijskem cesarstvu, jugoslovanski kraljevini ali socialistični federaciji, kjer bi jezo stresali na tujca. Drage in dragi moji, živimo v demokraciji in povrh še v EU, kjer je svoboda izražanja in delovanja vendarle še kolikor toliko zavarovana!
Prijatelj Ivan Oman mi je sredi devetdesetih rekel, da resnične demokracije ne bomo imeli še 50 let. Za prvih 20 ima žal prav. Vendar ne samo, ker razkroj totalitarnega sistema terja svoj čas, kot misli on, ampak predvsem zaradi vseh nas, ki smo se po polovici opravljenega dela na poti do cilja - živeti v svobodi in demokraciji -ustavili in šli domov. Pomembnejše od družbenih zadev, so nam bile naše osebne, prevladal je osebni individualizem. Družbo in državo smo prepustili tistim, ki zaupanja niso bili vredni. Šlo je, dokler smo živeli na tuj račun in zadolžili še tri naslednje generacije. Koliko je pošteno, da ena generacija za svoje (pre)polne želodce in uživaštvo zadolži tri naslednje, naj presodi vsak sam. Avstrijskemu finančnemu ministru Špindeleggerju je bilo pred dnevi tega dovolj in je odstopil. Ima moje spoštovanje. Čakam prvega slovenskega ministra, ki bo odstopil iz spoštovanja in ljubezni do otrok, vnukov in pravnukov.
Ugotavljamo, da družbeno dogajanje čedalje bolj vpliva na naše osebne zadeve. Ljudje si želijo sprememb samozadostnega, samovšečnega in od ljudi odtujenega sistema. Tako vidim volilni rezultat. Kako ga je razumel zmagovalec, bomo kmalu videli.
Stotine ljudi vsak dan pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani naznanja nov čas. Ta bo v znamenju državljana, ki ne pristaja na drugora-zrednost, ampak terja kopernikansko spremembo — človeka v središče. Več kot nas bo dan za dnem pred sodiščem, prej se bo sprememba zgodila. Pomembno je vztrajati. In - opraviti delo do konca.
Druge poti na boljše ni, zato sem optimist.
(Časnik.si)
Pregled težav, ko čakamo na ministre
Mandatar Miro Cerar je predsednika države Boruta Pahorja in predsednika državnega zbora Milana Brgleza na petkovem delovnem srečanju seznanil s potekom oblikovanja nove vlade. Cerar je ocenil, da bi predlog liste kandidatov za ministre v državni zbor lahko vložil do 9. septembra, torej do izteka roka. Brglez je ob tem zagotovil, da bo parlament vse zahtevane postopke izvedel tako, da bi do oblikovanja vlade lahko prišlo v najkrajšem možnem času po vložitvi kandidatur.
Mandatar Cerar se sicer v teh dneh sestaja z morebitnimi kandidati za vodenje posameznih resorjev. Istočasno pa tudi že začrtuje smernice delovanja prihodnje vlade. Med konkretnejšimi ukrepi s področja financ in gospodarstva je Cerar napovedal učinkovite ukrepe za pobiranje dajatev in zeleno davčno reformo ter poenostavitev sistema javnega naročanja. Postopno stabilizacijo javnih financ namerava doseči z ustrezno gospodarsko rastjo, a zanjo potrebujemo večjo potrošnjo. Slovenija potrebuje stabilen bančni sistem, njegova sanacija pa mora potekati skozi sanacijo gospodarstva.
Na področju trga dela namerava prihodnja vlada spodbujati varno prožnost in večjo segmentacijo, na področju energetike je Cerar napovedal energetsko sanacijo stavb, nadaljevanje investiranja v gradnjo verige hidroelektrarn ter neodvisno revizijo projekta Teš 6. Javna uprava bo po njegovih besedah bistveno učinkovitejša in prijazna do uporabnika, na področju lokalne samouprave pa namerava vlada v prvi polovici mandata pripraviti strategijo razvoja ter
spodbujati avtonomno povezovanje in združevanje občin. Izjemnega pomena je po Cerarjevih besedah področje izobraževanja, na katerem se bo med drugim zavzemal za večje poznavanje ključnih domovinskih in državljanskih vsebin. Na področju mednarodne politike si bo vlada prizadevala, da bi v razprave in pogajanja znotraj Evropske unije vnesla več lastnih predlogov. Cerar se je zavzel tudi za višjo politično kulturo in strpno razpravo ter napovedal odločno nasprotovanje sovražnemu govoru. Zagotovil je, da bo koalicija obravnavala tudi koristne predloge opozicije in konstruktivne pobude civilne družbe.
A ne vidijo vsi lahke in prijetne prihodnosti. »Mislim, da še nikoli noben kandidat za predsednika vlade ni predstavil programov o katerem ne bi bilo nobene številke in nobenega roka. Če bi bili časi dobri, normalni in cvetoči in bi imeli privatizirano gospodarstvo brez tega, da bi se balo vplivov države in tako dalje, družbo v katero se država ne vtika več kot je to nujno potrebno,
potem bi lahko rekli v redu, saj nekaj od tega se bo na vsakem področju naredilo, nekaj se ne bo. Ker ni merljivih kriterijev bo nekdo rekel, da je kozarec na pol poln, drugi, da je na pol prazen. Življenje bo normalno teklo dalje. Problem je, da nismo v takem stanju, da se cedita med in mleko," je spomnil predsednik SDS Janez Janša. Poudaril je, da je pred novo vlado zelo težko delo. Ob tem je omenil usodno razdeljenost Slovencev in nezaupanje v parlamentarno demokracijo. Napovedal je, da bodo v SDS podprli vsak reformni ukrep, ki bo zaslužil takšno ime. Kot je dodal bodo, čeprav nad tem mandatom visi sum v legitimnost, ravnali odgovorno.
Da v programu prihodnje vlade oziroma koalicijski pogodbi ne vidijo konkretnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest, je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak. »Vedno pa bomo podpirali vse vladne predloge za katere bomo ocenili, da bodo pripomogli k boljši Sloveniji in k boljšemu življenju vseh državljanov. Prizadevali pa si bomo tudi za spravo in sodelovanje ne glede na politično pripadnost. Prav tako bomo dajali tudi svoje pobude in pričakovali podporo vladnih strank seveda v kolikor se boste z nami strinjali,« je dodala Novakova.
Tako kot v SDS in NSi so Cerarju podporo odrekli tudi v Združeni levici. Vodja strankine poslanske skupine Luka Mesec je ob tem dejal, da so dozdajšnje vlade zaradi sledenja interesom kapitala v minulih letih napravile nepopravljivo škodo, zato od nove vlade pričakuje, da bo železne zakone zgodovine postavila pod vprašaj.
Razni spomini
V Rovtah je v nedeljo, 24. avgusta, potekala spominska slovesnost ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, 70-letnici postavitve spravne kapelice v Rovtah in ob 23. avgustu, Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Po maši je sledil kulturni program, med katerim je med drugimi spregovorila direktorica Studijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. Spominski odbor farnih plošč pa je v izjavi opozoril, da bi moral biti slovenski nacionalni interes, da mrtvi dobijo dostojanstvo, ki jim je bilo barbarsko odvzeto. Dogodek, ki se ga je udeležilo približno 700 ljudi, se je začel s sveto mašo, ki jo je pri spravni kapelici v Rovtah daroval rojak, sicer dekan v Šentjerneju Anton Trpin. Poudaril je, kako sta kar dve kruti vojni v enem samem stoletju terjali veliko nedolžnih žrtev in posejali mnogo trpljenja, tudi v Rovtah, kjer se rane še niso zacelile. Glavna govornica na kulturnem delu programa je bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, ki je med drugim opisala medvojne in povojne razmere v Rovtah. Spravna kapelica v Rovtah ime nosi zato, ker so v njej na istem mestu vpisane vse žrtve, ne glede na kateri strani je kdo padel. Pomembnost
tega je v govoru poudaril tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji, Joseph Musso-meli: »Spoštovati in ceniti vse žrtve, ne glede na njihovo ideologijo, vero ali izvor, je nekaj, kar se moramo vsi po svetu še vedno učiti ... da cenimo ljudi kot ljudi in jim ne dajemo oznak.« Da dostojanstvo pripada vsakomur, ne glede na politično ali versko prepričanje, narodnost ali spol, poudarjajo tudi člani Spominskega odbora farnih plošč. Dolžnost pravne države je, da ta etična načela udejanji, odbor še poudarja v izjavi, ki jo bo izročil našim in Evropskim poslancem, da jo posredujejo v Evropski parlament.
Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki smo ga v Evropi zaznamovali 23. avgusta pa je bila v četrtek, 28. avgusta, na gradu Turjak. Slovesnost sta pripravila Študijski center za narodno spravo in občina Velike Lašče. Glavni govornik je bil tržaški novinar in publicist Ivo Jevnikar. Kot je poudaril, ima evropski dan spomina vso pravico, da primerja, vendar ne izenačuje totalitarizmov. »Ne bom se spuščal v razmišljanje ali so trije totalitarizmi, ki nas najbolj zaposlujejo, torej fašizem, nacizem in komunizem med sabo res bistveno različni. Vsi trije imajo v svojih genih odklanjanje demo-
kracije, nasilnost, kult voditeljev, zavračanje temeljnih prvin krščanstva, maliko-vanje svojega in zaničevanje tujega, zlasti naroda.«
Žrtev totalitarnih in avtoritarnih sistemov pa so se na pobudo SDS spomnili tudi v državnem zboru. Na ponedeljkovi izredni seji je predsednik državnega zbora Milan Brglez med drugim dejal: »Dan spomina na žrtve totalitarizmov zahteva, da opravimo svojo civilizacijsko dolžnost in v svojem spominu ohranimo vse žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, njihove svojce in vse posameznike, ki so bili z njimi posredno ali neposredno prizadeti
Rešiteljica
Tovorna ladja Novo mesto slovenskega podjetja Splošna plovba iz Portoroža je v ponedeljek popoldne v Sredozemskem morju blizu Malte rešila 237 beguncev. »Begunce je sicer našel čoln malteškega reševalnega koordinacijskega centra. Naša ladja je plula v bližini in dobila klic, naj pride na pomoč. Nato smo vkrcali begunce in trenutno jih peljemo do italijanskega pristanišča Catania,« je povedal predsednik uprave Egon Bandelj.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Utrinek z letošnje Drage
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Letos je bilo prvič, da sem se udeležil kot poslušalec petkove Drage. Ponavadi nisem mogel tako zgodaj na Opčine, letos pa je splet dogodkov pokazal, da bo druge dneve še težje skočiti tja.
Običajno je petkov popoldan posvečen bolj lokalnim, zamejskim vprašanjem, za letošnje leto pa je bila tematika povezana z 'begom možganov', kot temu pravijo in je bila zato prvič Draga mladih nosilka prvega dne 49. Studijskih dni Draga 2014.
V svet(u) z možgani: Življenjski prostor se širi. Srečujemo tisoče ljudi, preskakujemo časovne pasove in meje. Državne, kulturne, jezikovne, identitetne, vrednotne, osebne. Človek pa kljub globalnim trendom, demokratizaciji, blagostanju ali krizi ostaja človek, duševno bitje z nogami in glavo. Mlad človek išče svojo pot, doma ali v svetu, in s tem išče sebe. Kako odhajati v svet z možgani in se vračati z dušo in razumom? S temi besedami so organizatorji orisali izhodišče tematiki, ki so jo dr. Alenka Stanič, dr. Valentin Inzko in dr. David Bandelj ob moderatorski besedi Jerneja Sčeka razvili v svojih izvajanjih.
Dr. Alenka Stanič je po izobrazbi antropologinja, znana pa je predvsem kot izvedenka za vodilne kadre (drugače povedano: za izbiro oseb, ki naj bi vodile podjetja, pa tudi na državni, upravni ravni). Dr. Valentin Inzko nam je bolj znan, kot avstrijski in mednarodni diplomat, dr. David Bandelj pa je literarni zgodovinar, pesnik in zborovodja. Prva dva sta z različnimi primeri iz bližnje in daljne zgodovine prikazovala, da odhod mladih izobražencev v tujino ni samo po sebi že katastrofa ali poraz. Dr. Bandelj pa je izhajal iz lastnega primera, ko se mu beg ni »posrečil« in je ostal v domačem ali bližnjem okolju.
In res se večinoma zgražamo, hudujemo ali žalostimo, ko nekdo odide iz okolja, v katerem je odrasel, zaradi možnosti napredovanja v znanju, zaposlitvi ali življenjskemu standardu. In vendar se to dogaja od pamtiveka. Tudi v zgodovini Slovencev; npr. med obema svetovnima vojnama so pošiljali študente v Prago, Pariz in še marsikam, da so potem izboljšali kadre profesorjev na univerzah in gimnazijah, inženirjev v podjetjih, arhitektov pri urbanistiki. To načrtovanje je predvidevalo, da bodo poslani izboljšali, obogateli svoj izvorni prostor z znanjem
in odprtim, razširjenim zornim kotom svojega dojemanja.
Danes, ko je (skoraj) vse prežeto z globalizacijo, je manj v ospredju vrnitev, ker smo pod močnim vplivom uporabniške in potrošniške miselnosti ali osebne koristi.
Vendar ni vedno tako: marsikdo, ki je odšel v tujino, iščoč napredka, bi se rad vrnil, - pa ne more (= mu ne pustijo). Ali zato, ker nabranega znanja ne more uporabiti, ker tovrstne panoge ni v Sloveniji in je ni možno razvi(ja)ti. Velikokrat zato, ker so to področja, kjer ima veliko boljšo izobrazbo, kot njegovi kolegi, pa ga ti ne spustijo v njihove kroge, ker bi jih z gotovostjo izpodrinil. Po besedah dr. Staničeve je tako danes v Sloveniji mnogo povprečnih kadrov, ki izvajajo povprečne posege na svojih raziskovalnih, delovnih, izobrazbenih ali vladnih področjih, Slovenija pa potrebuje nadpovprečne rešitve, da bi lahko stopila vštric z drugimi uspešnimi državami v Evropi. In v tem pogledu vidi državo oziroma vlado kot najvažnejšo dejavnico, ki ima možnost, da omogoča odpiranje raziskovalnih inštitutov ali drugih centrov, v katerih bi našli mesto znanstveniki, ki so v tujini izboljšali svoje znanje in hočejo to znanje posredovati svojim rojakom.
Tematika je privabila lepo število poslušalcev, med katerimi je bilo zaznati tudi precej mlajših obrazov (mlajših od onih, ki jih je običajno srečati na Dragi). Kar ni kar tako: Draga je - poleg vprašanj, diskusije, kresanja idej - tudi družben in družaben pojav, ki ga tisti, ki so ga kdaj doživeli, ne morejo pozabiti. Upajmo, da jih bo videti tudi na prihodnjih študijskih dnevih pod šotorom na vrtu Finž-garjevega doma na Opčinah.
GB
Se vračamo na Balkan?
V Berlinu je v četrtek, 28. avgusta, potekala konferenca o Zahodnem Balkanu. Na začetku je nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel izpostavil, da je prihodnost držav v Evropski uniji. Ob tem je poudaril, da se je blagovna menjava Slovenije in Hrvaške z Nemčijo izboljšala, odkar sta članici Evropske unije, gospodarstvom v regiji pa koristi tudi približevanje uniji. Širitev unije je po besedah ministra Gabriela močno pripomogla k temu, da je Evropa zdaj prostor miru in stabilnosti. Dotaknil se je tudi 100-letnice začetka prve svetovne vojne, ki je bila tako za Nemčijo kot za Zahodni Balkan uničujoča in je botrovala novim vojnam. »Evropska enotnost zagotavlja mir in napredek,« je poudaril Gabriel in dodal, da se s približevanjem uniji za države poveča tudi možnost za naložbe, med drugim zaradi bolj pozitivnega ozračja. Ob tem je izpostavil, da se je v Sloveniji blagovna menjava z Nemčijo od vstopa v EU praktično podvojila. Gabriel je še dejal, da tokratna konferenca o Zahodnem Balkanu ni zadnja. Prihodnje leto bo takšno konferenco gostila Avstrija, leta 2016 pa Francija. Tudi predstavnik nemškega gospodarskega združenja za Srednjo in Vzhodno Evropo Marcus Felsner meni, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji. Dejal je, da ne gre za »usmiljenje do revnih držav«, temveč za to,
da imata lahko od tega korist obe strani. Kot enega od pomembnih razlogov za okrepitev odnosov pa je omenil vse slabše odnose z Rusijo. Te je izpostavil tudi evropski komisar za energijo in podpredsednik Evropske komisije Günther Oettinger. Poudaril je, da mora energetska zunanja politika v Evropi »govoriti v en glas«, da bo Evropa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dala vedeti, da s svojo politiko ne more več uspeti. Pri tem komisar velik potencial za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije vidi v jugovzhodni Evropi, med drugim v plinovodu, ki bi povezal Srednjo Azijo in države Zahodnega Balkana, med drugim Albanijo. Konferenci o Zahodnem Balkanu je sledila poslovna konferenca, ki so se je udeležili ministri za gospodarstvo iz regije, med njimi tudi slovenski minister Metod Dragonja, ki opravlja tekoče posle. Ločeno so se sešli še zunanji ministri Zahodnega Balkana, tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, nemška kanclerka Angela Merkel pa je gostila srečanje predsednikov držav in vlad, na katerem je sodelovala tudi predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek.
Skupina predstavnikov civilne družbe s prvopodpisanim Dimitrijem Ruplom pa je po tej konferenci na mandatarja za sestavo vlade Mira Cerarja nalovila pismo, v katerem ugotavljajo, da EU Slovenijo šteje za državo, ki potrebuje pomoč in jo
je treba navsezadnje uvrstiti v novo balkansko ali jugoslovansko skupnost.
V pismu pojasnjujejo, da so bili udeleženci konference razdeljeni na gostitelje - Avstrija, Evropska komisija, Francija, Nemčija - in goste -Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Slovenija in Srbija.
Po njihovem mnenju je glavno sporočilo konference, da EU Slovenije kljub njenemu članstvu in kljub temu, da je leta 2008 predsedovala EU, ne šteje za gostitelja, ampak za gosta, ki potrebuje pomoč, ki ga je treba disciplinirati ali navsezadnje uvrstiti v nekakšno novo balkansko ali celo jugoslovansko skupnost.
»Najbolj pretresljivo je, da se je to zgodilo Sloveniji, potem ko se je - skupaj z nekaterimi drugimi sosednjimi ali bližnjimi državami - dve desetletji kar uspešno oddaljevala od jugoslovanskega modela,« so še zapisali.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Nihče ne ve katera misel je zanj lahko pričetek niti, ki bo iz mraka, kjer je zmeda, vodila ga k izviru luči, kjer bo v stvareh razbiral smisel, ki je osnova reda.
M.K.
V vsaki normalni državi (kot v vsaki normalni nogometni ekipi), bi moral gospodarski minister (trener) odstopiti, če bi v določenem obdobju ne dosegel predvidenih uspehov. Toliko bolj, če bi poraz nenehno sledil porazu. Argentina ni normalna država in Kicillof, kljub stalnim neuspehom, vedno bolj trdno sedi na svojem stolčku. Ni čudno, da država vedno hitreje drsi v kategorijo B.
Na levi - stena. Kicillof izhaja iz marksistične zibelke in se je šolal v marksistični teoriji. Priznati je treba: tip je blesteč. Jezik mu teče in absolutno prepriča nepoučene poslušalce. Med temi je gospa predsednica, ki je v mladem ekonomistu in univerzitetnem profesorju našla občudo-vanega učitelja. In ker je odkrila, da je levičarka (kljub temu, da uradno priznava lastnine za 55 milijonov pesov), se vedno bolj navdušuje nad svojim revolucionarnim bistvom in v tem svojstvu nastopa. Zato je pred kratkim v enem svojih neštetih govorov izjavila, da je ne bodo »prehitevali po levi«. Ona je levica in levo od nje ni ničesar, »je le stena«. Zato je logično da vse, ki mislijo drugače od nje, označuje za »desnico«. Se več, kdor se ne pokorava njenim ukazom, je vsaj pristaš, če ne plačanec, osovraženih »jastrebov«. Gonja gre tako daleč, da je šef ministrov Capita-nich izjavil, da so zadnjo splošno stavko finančno podprli ti osovraženi ptiči. To že ni več »laži, nekaj bo ostalo«, to že meji na blaznost. Medtem pa Kicillof potuje od Brazilije (kjer je skušal doseči finančne in trgovske ugodnosti) do Kitajske. Ta primer je posebno zanimiv. Pogodba predvideva, da bodo Kitajci financirali dve ogromni vodni elektrarni v Patagoniji. A pogoj je, da Argentina ni v defaultu. Jih bo minister prepričal, da vestno plačujemo dolgove, ko se zunanja fronta vedno bolj zapleta? Argentina bo morala gotovo dati kaj v zameno. Pa doma? Ta ponedeljek je vlada dovolila novo podražitev bencina v višini 4%. S tem so cene goriv v zadnjih 12. mesecih poskočile kar 60%. Kako to vpliva na podražitev vseh ostalih izdelkov in pridelkov si lahko mislimo.
Socialna kriza. Govorili smo o splošni stavki. Uprizorile so jo tri uporne sindikalne zveze. Pridružili so se ji železničarji in ostali prevozniki, a ne potniški avtotransport. Vlada je napela vse sile
in tudi zastavila nadaljnjo neomajno podporo podjetjem in sindikatu, da je le zagotovila prisotnost »kolektivov« na cestah prestolnice in predmestja. To je sicer morda nekoliko okrnilo stavko, a pokazalo, da je bila res močna. Napol prazni avtobusi so bili le dodaten dokaz, da je stavka uspela. Da je Capi-tanich izjavil, da je stavkalo le 25% delavstva je razumljivo, kakor tudi, da ni nikogar prepričal. Glavni vodja stavke, sindikalist Moyano pa je zagotovil, da je stavkalo kakih 85% delavcev. Dejanski uspeh je bil bliže temu kot pa uradnim številkam. Vzroki protesta so bili davek na dobiček (vse kolikor toliko poštene plače), inflacija, brezposelnost in odpusti, ki se zadnje čase množijo. V zadnjem letu so samo na področju gradbene dejavnosti, odpustili 20.000 prijavljenih delavcev. Koliko neprijavljenih (črna ali siva zaposlitev) je odpadlo, ni ugotovljeno, a računajo, da lahko potroji prvotno številko. Poseben primer pa so težave avtomobilske industrije. Prodaja se vedno manj novih vozil. A težava je še drugod: podjetja ne dobijo dolarjev za uvoz nadomestnih delov. Računajo, da njihov »zunanji dolg« znaša že 2.500 milijonov dolarjev. Koliko časa bodo lahko še vzdržali, je vprašanje. Vse to drži, a ne more se stavki odpisati političnega prizvoka. Tudi na sindikalnem področju teče bitka za strankarsko prihodnost.
Trdno ob krmilu. Kljub vsem tem težavam je treba priznati, da politična stabilnost sedanje vlade absolutno ni v nevarnosti. Še več; gospa popolnoma obvlada krmilo ranjene ladje in uživa pokorščino svojih podrejenih. Celo parlamentarna večina ni v nevarnosti, kljub temu, da po provincah razsaja revščina in včasih tudi obup. A guvernerji in njihovi poslanci v parlamentu ohranjajo vdanost, ker jih k temu sili ravno to obupno stanje. Denar, ki jim po zakonih pripada, nikakor ne zagotovi vsaj temeljnega delovanja provincijskih struktur (plače, šolstvo, zdravstvo, socialne podpore ...). Neizbežno potrebujejo dodatnih sredstev, ki pa jih centralna vlada deli po lastnem kriteriju, ki temelji na pravilu daj-dam: jaz ti zagotovim določena (vseeno omejena) denarna sredstva, ti pa zagotovi vladno parlamentarno večino. To bo vzdržalo do prihodnjih volitev. Ko se vlada zamenja, se preseli tudi »zvestoba«.
MENDOZA
65. rojstni dan Društva Slovencev
Mrzlo in neobičajno deževno mendoško jutro nas je zbudilo na nedeljo, 24. avgusta. Vladalo je vzdušje za razmišljanje o dolgem življenju naše organizirane skupnosti v Mendozi. Primerno je za vsakega človeka in tudi za številno občestvo, ustaviti svoje delo in oceniti
prehojeno pot ter obhajati obletnico.
Spomin rojstnega dneva našega Društva Slovencev v Mendozi ima smisel, če ga obhajamo kot »dan zahvale Bogu za dar življenja, ki smo ga kot skupnost prejeli po svojih starših in prednikih«.
Številna skupina Mendoščanov je z dušnim pastirjem vstopila k zahvalnem bogoslužju. Pevski zbor je mogočno zapel: »Najvišji vsemogočni Bog, nebes in zemlje Gospodar, ... prihajamo pred tvoj oltar... zaupno k tebi kličemo, iz srca te prosimo: razlij svoj sveti blagoslov na naš narod in naš krov!«
G. Jože Horn nam je v pridigi nakazal, da »smo se zbrali pri zahvali vsem, ki so v Mendozi napravili kaj dobrega za slovensko skupnost«. In še dodal, naj prosimo Boga, da bo slovenska mladina poslanstvo Društva gradila in ohranila še mnoga leta«.
Po končani sveti maši se je pokazalo sonce in nas pripravilo za veselo nadaljnje praznovanje.
Po kratkem odmoru je pevski zbor začel spominsko proslavo s pesmijo: Slovenska dežela Benjamina Ipavca in Živijo Slovenci, venček narodnih, sestavil J. Močnik. Zbor je vodil lic. Diego Bosquet.
Slavni govornik je bil Stane Grebenc, bivši najstarejši, večletni predsednik društva.
Takole nas je nagovoril: » Danes proslavljamo 65 let, odkar so se novonase-ljeni Slovenci v Mendozi odločili in na ustanovnem občnem zboru 21. avgusta 1949. ustanovili organizacijo, ki nas še danes povezuje in predstavlja, to je naše Društvo Slovencev v Mendozi.
V Zborniku Svobodne Slovenije od leta 1950, je dopisnik iz Mendoze, opisal zanimivosti mendoške province in naseljevanje prvih povojnih beguncev v Mendozi. Takole piše: Že na Veliki šmaren 15. avgusta 1948, se nas je zbralo 7 in smo z dviganjem kozarcev izvolili za našega zastopnika g. Emila Štumbergerja. Izvoljenemu smo pridejali še dva v pomoč in ta »odbor« je nastopal kadar je bilo treba, posebno ob prihajanju novih skupin.
V decembru se je ta odbor razširil in kot pripravljalni odbor začel pripravljati tla za organizacijo slovenskega življenja v Mendozi. Na informativnih sestankih smo se pomenili o skupnih zadevah, se izjavili za trdno povezano skupnost in vzajemnost.
Pripravljalni odbor je nudil prvo pomoč novo prihajajočim in pripravljal vse potrebno za sklicanje ustanovnega Občnega zbora, ki se je vršil 21. avgusta 1949. Za prvega predsednika Društva je bil izvoljen ravn. Marko Bajuk«. Člani prvega odbora so bili: Pavel Božnar podpredsednik, Janez Triler tajnik, Franc Štern blagajnik, odbornika pa Onušič Anton in Jože Bajda. V odboru je bil tudi dušni pastir č. g. Ivan Caserman. Nadzorni odbor pa so sestavljali Karel kavka, Emil Štumberger in Ernest Hisrchegger.
»Vsekakor lahko danes, po tolikih letih ugotavljamo, da je bilo delo dobro opravljeno in
postavljeno na trdna tla. Dokaz za to je tudi današnja obletnica, ki jo veseli in zadovoljni praznujemo. Prav je, da se spomnimo vseh, ki so postavljali temelje društvenemu delovanju in jim izkažemo hvaležnost. Vsi, ki so v letih naseljevanja videli potrebo po organizirani povezavi rojakov in so sodelovali pri ustavitvi Društva, so se že poslovili od nas. Vedno jim izkazujmo hvaležnost in se jim priporo-čajmo za nadaljnjo pomoč. Da je Društvo v teh desetletjih izvrševalo z uspehom svoje poslanstvo, je pred vsem zasluga vseh, ki se ure, dneve in to že veliko let, žrtvujejo in delajo brezplačno za dobro slovenske skupnosti. Med največjimi dosežki Društva, je gotovo zgraditev skupnega doma. Dom, ki že nad 40 let nudi streho, prostore številnim društvenim odsekom in ustanovam, ki sestavljajo slovensko skupnost. Dom je kraj, kjer se vzgaja naša mladina in dobiva zdrave smernice za življenje. V tem Domu se že veliko let opravljajo verski obredi in bogoslužje, se vršijo spominske proslave, kulturne prireditve, koncerti, družabna srečanja, športni nastopi itd. V Domu sprejemamo obiske in gostovanja sorojakov iz Buenos Airesa, zadnja leta tudi iz domovine. Dom je naša trdnjava in naj bi bila še veliko let.
Od ustanovitve Društva pa do danes, so se življenjske razmere na tem svetu zelo spremenile, delno tudi mišljenje ljudi. Kljub vsem spremembam se delovanje Društva ni veliko spremenilo. Cilj ostaja nespremenjen, ohranjevanje slovenskih vrednot in tradicij iz roda v rod, naj živi še mnoga leta. V tem delu in prizadevanjih naj nam vsem pomaga Bog in vsi naši, ki so že odšli v večnost. Z božjo pomočjo in našo dobro voljo nadaljujmo delo, ki so ga začeli naši predniki.
Tudi Slovenija, naša domovina nas potrebuje, ne pozabimo nanjo. Podpirajmo jo v njenih prizadevanjih do končne osvoboditve.
Potrudimo se, da ob važnih političnih odločitvah -volitvah, oddamo svoj glas in podpremo demokratične predstavnike. Ostanimo zvesti našim koreninam. Bog Vas živi!«
Sintezo govora je v španščini prebral Tine Šmon. Potem je zbor kar trikrat zapel Na mnoga leta - ruskega skladatelja. Mladina in otroci v narodnih nošah so nas presenetili z veliko torto in svečko ter nas povabili na skupno kosilo.
Pred dvorano smo si ogledali, na petdesetih slikah, 65 let društvenega življenja Slovencev pod Andi. Spomin dogodkov, prvega pevskega zbora, mladinskih dni, gledaliških predstav, športnih in spominskih nastopov, fotografije danes že pokojnih ali takrat še mladih prednikov, je navdušilo navzoče. Mnogi so našli svoje drage sorodnike in uživali ob spominu preživetih lepih časov.
Pri pogrnjenih mizah nam je Mladinska folklorna skupina zaplesala nekaj belokranjskih plesov. Navzoči smo se jim zahvalili s dolgim ploskanjem.
Veselje in prijateljski razgovori so nas spremljali med skupnim kosilom: kranjske klobase, kislo zelje in imenitna sladka torta. Z dvignjenimi kozarčki mendoške kapljice, s hvaležnostjo v srcih in navdušeni nad uspešnimi 65 leti plodnega življenja, so nas pripravili za napitnico: »Kol'kor kapljic, tol'ko let«!
Vsi vemo koliko truda zahteva vsaka uspešna prireditev. Odbor Društva in vsi rojaki smo iskreno hvaležni vsem, posebno dušnemu pastirju, Pevskemu zboru, odbornikom, govorniku, Folklorni skupini, kuharicam in mladini, za sodelovanje!
Na mnoga leta!
Božidar Bajuk
BALANTIČEVA SOLA
Odmor v naravi!
Mesec avgust je v naših trgovskih središčih mesec otroštva, saj vse reklame ponujajo razne igrice, igrače, ipd. prav posebno za tisto določeno nedeljo, ko naj bi vsi praznovali »dan otrok« in podarili materialne dobrine
našim malim. Kaj pa skupni čas? Tako težko je najti nekaj uric na dan za družinsko razvedrilo, skupne igre, pogovor. Družine tekajo za nalogami in urniki - toliko obveznosti ... V Balantičevi šoli je šolski odbor staršev odobril predlog za skupni družinski izlet v avgustu. Kdaj? Na državni praznik, v ponedeljek 18. Kam? Na Našo domačijo. Zakaj? Da praznujemo otroci vseh starosti
(tudi tisti, ki imajo že otroke!) Kako? S skupnimi igrami, kosilom in prostim časom za vso šolsko družino.
Po zimskih počitnicah so najbolj korajžni vremeno-slovci napovedovali, da bo za naš 'dolgi konec tedna' vreme zelo naklonjeno za sprehode in sprostitev v naravi. Prav nalašč za družinski izlet! In tako je tudi bilo. Sončno, komaj rahla sapica je pihala, da ni bilo preveč vroče.
Po deseti uri so se družine zbirale na Domačiji in se 'razkropile' po njej: iskali so skrivališča, plezali na drevesa, igrali pool ali metegol, prosto poklepetali pod drevjem, igrali na igrice, brali ter (tisti ne tako mali) pili mate in poskušali dobrote ali pa seveda, pekli na ražnju, saj nekdo mora skrbeti za naše želodčke!
Kmalu so se pričele igre. Otroci so se razdelili v dve skupini in malo tekmovali. Nato so se še odrasli razmigali in uživali ob igranju med dvema ognjema skupaj z otroki. Sonce na nebu je močno žarelo in počasi je nastala 'picada', znak da bo kosilo kar kmalu.
Predno nas je lakota hudo prijela, smo že sedeli za mizo in po molitvi so starši postregli klobase in nato še meso. Otroci so hitreje pojedli in že našli žogo. Odrasli pa so za mizo še malo poklepetali, igrali karte, spili kavo in poskusili pecivo ... »Očkiiii!« »Atkiiii!« »Nogomeeet!« S temi besedami je vsem jasno, kajne da? Po končani tekmi je sledilo še naporno iskanje zaklada ... Preden se je sonce bližalo zatonu smo pospravili, saj naslednji dan smo vsi udeleženci morali k pouku ali na delo.
Bil je prekrasen dan, a ne samo zaradi visoke temperature, ampak zato, ker smo se lahko oddahnili v naravi in videli na obrazih veliko veselja ob družinskem izletu. Hvala starši, ker kot vsi vemo, za takšen čudovit dan je bilo treba tudi pripraviti vse potrebno. Še enkrat, HVALA!
gdč. Marta
SAN MARTIN
Ob taktu barv XII
Čeprav je september že med nami, bomo opisali prelepo doživeti Sanmartinski kulturni večer, ki ga imenujemo že dvanajst let zaporedoma in brez presledka »Ob taktu barv«.
ob raznih priložnostih sodelovala na skupinskih razstavah, so bili družina in prijatelji prvi, ki so poznali in uživali njeno delo. Obdeluje različne vrste lesa: cedro, hrast, radal, kiri; a najraje uporablja žilav in močno obarvan cedrov les pa tudi trd rauli.«
Predsednik slovenskega doma San Martrn se jima je zahvalil s spominsko diplomo in lepim šopkom, občinstvo pa jima je podarilo močno ploskanje, saj sta nas umetnici prav zares vse presenetili s svojimi umetninami.
Ta kulturni večer se je izvršil v soboto, 9. avgusta in točno ob 20. uri se je začelo, kot je že navada z otvoritvijo razstave v zgornjih prostorih doma. Uvodne besede za to priložnost je pripravila ga. Marta Jenko Škulj in tako pozdravila v imenu Sanmartinskega doma umetnici iz Mendoze, ki sta nas presenetili s svojimi umetniškimi jdeli.
Najprej je predstavila likovna dela gospe Sonje Štum-berger in omenila o njej tako:
»Sonja je industrijska oblikovalka, diplomirala na Universidad Nacional de Cuyo. Od 1994 dalje se je lotila raznih slikarskih tehnik ter se sedaj intenzivno posveča akvarelom. Sodelovala je na več skupinskih in samostojnih slikarskih razstavah; prejela je več priznanj in Prvo nagrado na X Salón Nacional de Acuarelas "Luján de las Viñas Pinta 2010"; izvedla je ilustracije za povesti in knjige. Delovala je tudi kot svetovalka pri snovanju nalepk za vinske steklenice na mednarodni razstavi.
Zaposlila se je kot učiteljica likovne vzgoje in izmenoma tudi ustvarjala ter razstavljala svoja dela.«
Omeniti moramo, da so bile med njenimi slikami štiri pobarvane z vinom in to, bodisi z Malbec, Shyrah, Cabernet Suvignon in druge; res zanimivo!
Za njo je pa bila predstavljena gospa Helena Hirschegger z lesorezi:
»Helena že dolga leta čuti pravo ljubezen do lesa in njegove obdelave. Tej strasti se je predala, ko je obiskala razstavo, na kateri jo je očarala ekspresiv-nost, ki jo je možno doseči iz preprostega kosa lesa.
Svojo energijo je usmerila v ustvarjanje lesorezov leta 2002; obiskovala je tečaje pod vodstvom profesorice Cecilie Bayarri, na Fakulteti za oblikovanje na Universidad Nacional de Cuyo v Mendozi. Čeprav je
Za koncertni del večera pa je preskrbela mladina sanmartinskega doma s svojimi talenti in prijatelji. Preselili smo se v spodnjo dvorano in ob pogrnjenih mizah so mladi umetniki glasbe razveselili publiko.
Prvi nastop, ki ga je predstavil Viktor Leber, je bila že znana vokalna skupina Mučačas (Sonja in Lucijana Dimnik, Zofija in Juli Kastelic, Kamila Santana Smersu Marta Belec, Zofija Hernández Smersu, Mirjan Senk, Saši, Leli in Kati Podržaj), ki jo vodi prof. Lučka Marinček Kastelic. Zapele so: V Žirovnici (A. Mežek); El adivinador (M. E. Walsh); I will follow him (arr. Johann Pinte). Spremljala sta jih Matjaž Rožanec na klavirju in Toni Podržaj na kitari.
Naslednja točka je bila duet Lorene Simčič in Sonje Dimnik, ki sta nam zapeli:
Izumi se (A. Mežek), spremljava na kitari Damijan Jerman; Don't stop believing (Glee); za konec pa je Lorena Simčič, kot solistka je zapela: Que será de tí (R. Carlos) ter Deseos de cosas imposibles (La Oreja de Van Gogh).
Moški del programa se je začel s priznanim kitaristom. Toni Podržaj nam je zaigral: Vals venezolano N°2 (A. Lauro), Choro n°1 (Heitor Villa-Lobos), Gran vals (Francisco Tárrega), Sons de Carrilhoes (Joao Pernambuco). Za tem se mu je priključil Tomi Lenarčič in skupaj sta zaigrala: Libertango (A. Piazzolla) ter Diablo rojo (Rodrigo
i m
t «lil
f i M \ v f i
1 * Ve f »
y Gabriela).
Za njima sta stopila na oder ter zaigrala na harmoniko Marko Medvešček in Cristian Janežič ob spremljavi kitare Tonija Podržaja Venček Avsenikovih polk, Ostal sem sam (Avsenikov valček) in Proti jutru (Avsenikova polka).
Za konec pa je nas presenetila skupina Andinske Lame (Luka Skulj, Tomi in Dejko Lenarčič in Toni Podržaj). Zaigrali so: Charango del sol (H. Soto), El cóndor pasa (Tradicional) in Let it be (arr. La Fragua).
Vsi nastopajoči so stopili na oder za skupno sliko in tudi prejeli v imenu Sanmartinskega doma spominsko diplomo in, kot darilo, močan aplavz vseh navzočih.
Po enkratnem programu je sledilo družabno in prijateljsko srečanje ob topli večerji.
Pričakujemo vas na naš naslednji Ob taktu barv XIII!
DR. ANDREJ GOSAR
Zanimivo zgodovinsko predavanje
V soboto, 13. septembra, nam bo dr. Andrej Fink v okviru zgodovinskega odseka SKA približal v svojem predavanju življenje dr. Andreja Gosarja, s posebnim poudarkom na njegova doživetja v časih revolucije v Sloveniji.
Dr. Andrej Gosar je vse življenje imel neko samostojno držo do političnih dogodkov in veliko mero idealizma. Rodil se je v Logatcu leta 1887 v delavski družini. Doktoriral je na Dunaju leta 1916. Leta 1920 je bil izvoljen za poslanca SLS v Ustavodajno skupščino. Leta 1927 in 1928 je bil minister za socialno politiko. Bil je eden izmed utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil zaradi svojega sredinsko krščanskodemokratičnega stališča politično osamljen. V letu 1941 se ni hotel pridružiti OF, ker je zavračal komunizem; isto leto se je tudi oddaljil od SLS. Zavzemal se je za samostojno Slovenijo, zato je jeseni 1941 nastopil s somišljeniki pod imenom Združeni Slovenci. Leta 1944 so ga Nemci internirali v Dachau. Po vojni do leta 1958 je predaval na Tehnični fakulteti v Ljubljani -edino, kar mu je dovolil jugoslovanski režim.
Vsekakor je izredno zanimiva osebnost, ki je živela v odločilnih obdobjih zgodovine slovenskega naroda.
Bil je pravnik, politik, sociolog, pisatelj in pedagog. Umrl je v Ljubljani leta 1970.
Dr. Andrej Fink nam bo na prihodnjem kulturnem večeru približal vlogo krščansko socialnega gibanja na Slovenskem, življenje, delo in pomen dr. Andreja Gosarja.
K.C.
Ljubljana med turisti vse bolj priljubljena
Knjižni vodnik Lonely planet je slovensko prestolnico uvrstil na drugo mesto med desetimi najboljšimi evropskimi destina-cijami leta. Da je Ljubljana novi Berlin, pa je zapisal eden izmed avtorjev mestnih vodnikov.
Na to, da je Ljubljana med turisti vse bolj priljubljena, kaže tudi število prenočitev. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta jih je bilo namreč za tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, in sicer 522.007.
Ljubljano je obiskalo največ turistov iz Italije, za približno polovico manj je bilo nemških turistov, na tretjem mestu po številu so Srbi, prestolnico pa obiščejo tudi številni turisti iz Velike Britanije, Hrvaške, Združenih držav Amerike, Francije, Avstrije, Rusije in iz azijskih držav. Dobra tretjina turistov pride v Ljubljano na počitnice, podoben je tudi delež gostov, ki jo obiščejo iz poslovnih razlogov.
Kako pa se lahko Ljubljana kosa z New Yorkom, Dunajem in Beogradom? Večini obiskovalcev je Ljubljana bolj všeč kot druge prestolnice, predvsem zaradi svoje majhnosti, ki daje občutek domačnosti. Turisti so potožili le nad slabo kavo in WiFi-omrežji.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Romanje Družabne pravde. Družabna pravda je imela letos že svoje devetnajsto romanje. To pot je bil cilj romanja farna cerkev sv. Marjete v Boulogne sur Mer, ki leži v okolici Buenos Airesa. V letu 1960 je bil za župnika na tej fari imenovan rojak. G. Albin Avguštin, za kaplana pa tudi naš rojak Štefan Tonkli, ki se je nedavno vrnil na Primorsko. G. Avguštin je prevzel zapuščeno cerkev in še bolj zapuščeno župnišče, pa je oboje prenovil in versko življenje v fari tako poživel, da spada njegova fara med najbolj urejene v okolici. ...
Ramos Mejia. Obisk misijonarja č. br. Kerše-vana je privabil v soboto, 8. avgusta, v Slomškov dom lepo število rojakov, ki so popolnoma napolnili dvorano. Predsednik Janez Brula je naslovil dobrodošlico slovenskemu misijonarju br. Kerševanu CM in uredniku Katoliških misijonov g. Ladislavu Lenčku CM. ... Rojaki so z zanimanjem sledili lepemu programu, ki je v nadaljevanju obsegal še predvajanje dveh barvnih filmov iz življenja in delovanja misijonarja v Kongu. Večer je bil zaključen z nabirko za misijonski sklad, ki je zelo lepo uspela.
Pred Bogom pokleknimo. Dr. Franc Jaklič. II.
Pomnožena in popravljena izdaja. Izdalo »Baragovo misijonišče«, Buenos Aires 1963.
Izšel je nov slovenski molitvenik. Druga izdaja dr. Jakličevega »Pred Bogom pokleknimo«. Molitvenik je bil prvič tiskan l. 1952 in ga je založila Slovenska misijonska zveza.
Izdaja molitvenika pomeni za vsak veren narod razveseljiv dogodek. Toliko večji dogodek je vsaka nova izdaja molitvenika med peščico Slovencev v zdomstvu. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Antona Koviča in njegove žene, ge. Marije roj. Osterc se je rodil sinček, ki ga je na ime Janez krstil g. Matija Borštnar. Družino Antona Raholina in njegove žene ge. Angele roj. Ledda je pa razveselila hčerka Marija Aleksandra.
(Svobodna Slovenija, 20. Avgusta 1964 - Št. 34)
RESUMEN DE ESTA EDICION
PO SVETU
NOVA IZDAJA ROMANA V SIBILINEM VETRU
S simpozijem o Slovenski tržaški literarni šoli, ki sta ga pripravili Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, so proslavili 90-letnico Alojza Rebule in 101. rojstni dan Borisa Pahorja. Cankarjeva založba je ob tem predstavila ponatis Rebulovega dela V Sibilinem vetru, enega najod-mevnejševih pisateljevih del.
Novo šolsko leto
Z novim šolskim letom, ki je začelo s prvim septembrom, bo v osnovne šole vstopila ena največjih generacij v zadnjih 10 letih. V šolske klopi bo namreč prvič sedlo 21.886 osnovnošolcev, kar je 1300 več kot lani.Vseh osnovnošolcev bo skoraj 168.000, srednješolcev pa okoli 75.500.
VEČ PADAVIN, A NIČ MANJ TOPLO
Letošnje poletje je bilo v Sloveniji res bolj mokro kot navadno, a poletna temperatura je bila zelo blizu dolgoletnemu povprečju. Občutek, da pravega poletja skoraj ni bilo, je tako mogoče pripisati dejstvu, da sta bili poletji 2012 in 2013 med tremi najbolj vročimi v več kot 100 letih.
ŠE EN ODSEK AVTOCESTE
Družba za avtoceste v RS (Dars) je dobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo prve etape avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje, ki kot edini še manjka na podravski avtocesti do Hrvaške.
NASILJE V IRAKU SE NADALJUJE
Nemčija je sporočila, da bo kurdskim borcem na severu države dobavila orožje in vojaško opremo v vrednosti 70 milijonov evrov, da bi ustavili napredovanje skrajne sunitske skupine Islamska država. Kaldejski patriarh Shlemon Warduni pa je prepričan, da v prodaji orožja ni rešitev tega težkega vprašanja. Mosulski nadškof Emil Šimoun Nona pa Nemčijo in mednarodno skupnost poziva k več človekoljubne pomoči za sto tisoče beguncev v severnem Iraku. Ljudje so zaradi zločinov proti človeštvu s strani teroristične skupine Islamska država, na koncu. Stiska beguncev je ogromna. V sever-noiraškem kurdskem glavnem mestu Erbil životarijo po cerkvah in pokopališčih, šolah, podzemnih garažah in ob cestah ter čakajo na pomoč.
SPOMIN NA TRAGEDIJO
V Beslanu v ruski republiki Severna Osetija je pred desetimi leti v eni od šol prišlo do tragedije, ko je skupina teroristov iz Čečenije in Ingušetije na prvi šolski dan zajela več kot 1100 ljudi. V tri dni trajajoči agoniji je umrlo prek 330 ljudi, od tega 186 otrok. Ranjenih jih je bilo več kot 800. Pismo sorodnikom žrtev je napisal tudi papež Frančišek. Osrednje sporno vprašanje je še vedno, kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih posebnih enot. Ruske oblasti trdijo, da so bili zanjo odgovorni ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa menijo, da so ruske posebne enote namerno sprožile spopad z ugrabitelji z izstrelitvijo granate, ki je imela takšno moč, da se je zrušil del strehe šole in zahteval žrtve.
AVSTRIJSKA KOALICIJA
Po odstopu predsednika avstrijske ljudske stranke Michaela Spindeleggerja, ki se je obenem poslovil tudi od položaja finančnega ministra in vicekanclerja, je vodstvo konservativcev za svojega novega vodjo izbralo gospodarskega ministra Reinholda Mitterlehnerja. Spindelegger je potezo utemeljil z aktualnim sporom o davčni reformi, saj je bil deležen vse glasnejših kritik.
MILICE V LIBIJI
Libijska začasna vlada je sporočila, da je večina državnih poslopij v prestolnici Tripoli v rokah milic in da zato niso varne. Kot so poudarili, milice zaposlenim preprečujejo vstop, visokim predstavnikom pa grozijo z ugrabitvami in umori. Vlada, ki je minuli teden ponudila svoj odstop, bo zato delovala v kakem drugem mestu, so dodali. Rivalske milice se borijo za nadzor nad prestolnico in njenim letališčem, zato vlada v mestu ne more vzpostaviti reda. Spomnimo še, da so minuli teden isla-mistične milice po skoraj mesecu dni spopadov zavzele letališče.
NOVO VODSTVO
Nova vodja evropske diplomacije je postala italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini. Na položaju bo
nasledila Britanko Catherine Ashton. Novi predsednik Evropskega sveta bo Poljak Donald Tusk - zamenjal bo Belgijca Hermana Van Rompuya. Tako so na vrhunskem srečanju v Bruslju odločili voditelji članic Evropske unije, ključni vodilni položaji v povezavi so zdaj oddani. Za funkcijo predsednika prihodnje Evropske komisije je že pred časom dobil zeleno luč Luksemburžan Jean-Claude Juncker.
NAPETE RAZMERE
Da so razmere v Ukrajini zelo resne in dramatične ter da je blizu točka brez povratka, je prepričan predsednik aktualne Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V soboto se je v belgijski prestolnici srečal z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je prav tako opozoril, da je meja, od koder ne bo več poti nazaj k mirovnemu načrtu, preblizu. Obisk predsednika Poro-šenka v Bruslju je pomemben simbol, kako Evropska unija še naprej podpira Ukrajino.
REŠEVALNA AKCIJA
V Nikaragvi so 30. avgusta iz rudnika zlata rešili 20 rudarjev. Pet ljudi, ki so prav tako delali v rudniku, še pogrešajo, zato reševalna akcija še traja. Rudarji so bili v zasebnem rudniku na odročnem severovzhodu države od minulega četrtka, ko je zemeljski plaz, ki je bil posledica močnega deževja, zasul vhod v jašek.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Božidar Bajuk, Lučka Oblak, Viktor Leber, Štefi Leber in Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
ESPERANDO LOS MINISTROS
Miro Cerar ya tiene el mandato de la Asamblea nacional para formar el nuevo gobierno. Mientras se entrevista con los posibles futuros integrantes de su gabinete, ya pasó revista a los numerosos problema que hoy enfrenta Eslovenia. La lista de los posibles ministros será presentada el martes 9, para que el parlamento los analice y apruebe. Con eso no habrá problemas, ya que el nuevo gobierno tiene en el parlamento una mayoría suficiente para avanzar sin dificultades. Por supuesto Cerar ya recibió críticas desde la oposición. Janša y su SDS afirman, que su plan de gobierno no tiene cifras en las cuales apoyar la acción. Nueva Eslovenia señala la falta de señala la falta de planes de desarrollo y desde la Izquierda Unida critican su adhesión a los intereses económicos. (Pág. 1)
CELEBRACIÓN MENDOCINA
El pasado domingo 24 de agosto se reunió un numeroso grupo de mendocinos para celebrar los 65 años de fructífera labor del Centro esloveno mendocino. La festividad comenzó con la misa ofrecida por el sacerdote Jože Horn. Tras un pequeño recreo, la celebración siguió a través de la música. El coro, dirigido por el Lic. Diego Bosquet interpretó dos canciones. El orador fue el Sr. Stane Grebenc, uno de los ex presidentes de la Asociación eslovena. En sus palabras recordó aquel 21 de agosto de 1949 cuando se fundó la Asociación que hoy día y desde hace tantos años ofrece bajo su techo un espacio para numerosas actividades ligadas a la colectividad. El objetivo, tras 65 años, continúa siendo el mantenerse fiel a las raíces y transmitir los valores y la cultura a las nuevas generaciones. Tine Šmon leyó la síntesis del discurso, en idioma castellano. Un grupo de jóvenes y niños en trajes tradicionales trajeron la torta e invitaron a todos al almuerzo. En la antesala estaban expuestas una serie de fotografías que resumían las más de seis décadas de trabajo. Durante la comida, el grupo folclórico danzó y claro está, no faltó el brindis con vino mendocino, por estos años y por muchos más. (Pág. 3)
RECREO PARA LAS FAMILIAS
La comisión de padres del curso de idioma esloveno Balantičeva šola de San Justo organizó para el feriado del 18 de agosto pasado, una excursión para todas las familias a la quinta Mi rancho. La excusa fue festejar el día del niño y que todos puedan divertirse, distenderse y jugar. Grandes y chicos lograron el objetivo. El clima acompañó durante toda la jornada en la que hubo juegos compartidos, risas, mates, y alegría. (Pág. 3)
AL COMPÁS DE LOS COLORES
El sábado 9 de agosto fue la XII edición de la mencionada velada cultural en el centro esloveno de la localidad de San Martín. El inicio lo motivó la apertura de la exposición de las obras de las artistas provenientes de la provincia de Mendoza: Sonja Štumberger y Helena Hirschegger. La primera de ellas expuso obras en acuarela, la segunda mostró al público sus piezas talladas en madera. La parte musical, estuvo a cargo de los jóvenes del Centro. El grupo vocal femenino Mučačas rompió el hielo sobre el escenario. Luego se presentaron en dueto Lorena Simčič y Sonja Dimnik. El cierre femenino vino de la mano de Lorena, esta vez como solista. Luego vino el turno de las guitarras. Toni Podržaj primero solo y luego con el acompañamiento de Tomi Lenarčič, demostraron sus destrezas con el instrumento. Marko Medvešček y Cristian Janežič junto a sus acordeones tocaron polcas y valses. El cierre de la velada cultural fue para el grupo Andinske lame. (Pág. 4)
PARA AGENDAR
El próximo sábado 13 de septiembre, a las 19.30 horas en el centro esloveno capitalino la Acción cultural eslovena organiza una conferencia del Dr. Andrej Fink sobre el papel del movimiento social cristiano esloveno, con especial énfasis enla vida del Dr. Andrej Gosar y sus experiencias en tiempos de la revolución en Eslovenia.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
a4/2stím
zakon tropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
poravnajte naročnino!
SOBOTA, 6. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. septembra:
Mladinski dan na Pristavi.
ČETRTEK, 11. septembra:
Seja Z.S.M.Ž., ožja ob 14,30 in širša ob 15,30.
SOBOTA, 13. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu Carapachayu igra »Zdravnik po sili« ob 19. uri.
V	Slovenski hiši ob 19,30, predavanje dr. Finka ob okviru S.K.A.
NEDELJA, 14. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justu.
ČETRTEK, 18. septembra:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v
Domu ob 16. uri. Imeli bomo tombolo in praznovanje. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 20. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku v Slovenski hiši ob 9,30.
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. septembra: Obletnica v Slomškovem domu. Od 26. do 28. septembra: Duhovne vaje za može in žene. NEDELJA, 28. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. SOBOTA, 11. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena Našega doma v San Justu sta darovali družina Tekavec $ 1000,-in družina Radoš $ 1000,-v spomin na Julko Bernik, ki je umrla v Sloveniji. Bog povrni!
OSEBNE NOVICE
V San Martinu je umrla Ana Jerman roj. Vombergar (81). Naj počiva v miru!
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atención al público)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
Šolska proslava na čast bl. škofu Antonu Martinu Slomšku
v soboto 20. septembra v Slovenski hiši
9,30 sv. maša za vse žive in rajne učitelje. V dvorani skupna prireditev šolskih otrok.
NAVDUŠENJE V MARIBORU
Nogometaši Maribora so se uvrstili v skupinski del lige prvakov. Na povratni tekmi 4. kroga kvalifikacij so v Glasgowu premagali Celtic z 1:0. Prva tekma se je v Ljudskem vrtu končala z 1:1.
Mariborčani slavijo po zmagi nad Celticom
Mariborčani so zmagovalni gol dali v 75. minuti in zadržali zmago do konca.
Žreb v Monaku je določil, da bodo v sezoni 2014/15 lige prvakov igrali v skupini G skupaj s Chelseajem, Schal-kejem in Sportingom iz Lizbone. Športni uspeh pa dopolnjuje tudi finančni, saj bo zaradi napredovanja v skupinski del klub dobil več kot osem milijonov evrov.
DOBER ZAČETEK V ŠPANIJI
Košarkarji Slovenije so svetovno prvenstvo v Španiji začeli z zmago. Na Kanarskih otokih so premagali Avstralijo z 90:80. Najboljša strelca pri Sloveniji sta bili Goran Dragic z 21 točkami ter Domen Lorbek.
Tudi v 2. krogu predtekmovanja je Slovenija premagala Mehiko z 89:68 in si tako praktično že zagotovila uvrstitev v osmino finala. Eno najboljših predstav v dresu Slovenije je prikazal Zoran Dragic. Dosegel je 22 točk ob stoodstotnem metu.
Varovanci selektorja Jureta Zdovca so imeli v ponedeljek dan odmora, nato pa v treh dneh sledijo še obračuni z Južno Korejo, Angolo ter Litvo.
DVE BRONASTI SLOVENKI
Slovenska judoistka Ana Velenšek je na SP v Čeljabinsku osvojila tretje mesto v kategoriji do 78 kilogramov. Velenškova je za uvrstitev dvakrat zmagala, nato izgubila proti olimpijski prvakinji Američanki Kayli Harrison, nato spet zmagala v repasažu ter v borbi za bron proti branilki naslova Kyong Sol iz Severne Koreje. Razveselila pa je v Čeljabinsku tudi judoistka Tina Trstenjak, ki je osvojila tretje mesto v kategoriji do 63 kilogramov. Trstenjakova se je do uvrstitve prebila preko repasaža, kjer je najprej premagala Nemko Martyno Trajdos, nato pa v borbi za bron še Francozinjo Anne-Laure Bellard.
LORBEK ZAPUŠČA BARCELONO
Erazem Lorbek zapušča košarkarski klub Barcelona, so potrdili na spletnih straneh katalonskega športnega velikana. Lorbek je imel z Barcelono podpisano pogodbo za še eno sezono, a so se v klubu odločili, da lahko Lorbek po številnih
Tina Trstenjak
Ana Velenšek
poškodbah v zadnjih dveh letih zamenja sredino. Tridesetletni košarkar je v petih letih z Barcelono osvojil 10 naslovov, tudi ligo prvakov.
TINA SPET NA SEZNAMU
Slovenska alpska smučarka Tina Maze je tudi letos ena od finalistk za naziv najboljše športnice leta na svetu, ki ga podeljuje Ženska športna fundacija (WSF). Ta skupaj z javnostjo, za nominiranke se lahko glasuje prek spleta, vsako leto tradicionalno podeli nagrado za najboljšo športnico in najboljšo žensko športno ekipo.
Rekordi
Tirna vzpenjača na Ljubljanski grad, ki deluje od konca leta 2006, bo prepeljala dvomilijontega potnika.
Milijonti potnik se je na Ljubljanski grad z vzpe-njačo povzpel konec leta 2010 po nekaj manj kot štirih letih obratovanja, predvidoma pa bo nov razlog za slavje, saj se bo naključni dvomilijontni srečnež zapisal v zgodovino tirne vzpenjače.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so s tirno vzpenjačo prepeljali 158.063 potnikov kar je za 12,23 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največ potnikov se za vožnjo z vzpenjačo odloči prav avgusta. V torek pa je padel tudi dnevni rekord, ko so z vzpenjačo na vrh Grajskega griča prepeljali kar 2.456 potnikov.
Tirna vzpenjača je med turisti zelo priljubljena, z njo pa so se ob mestnih ali državniških protokolarnih obiskih peljali tudi številni visoki gosti, med njimi tudi angleška kraljica Elizabeta II. in japonski princ Akišino.
Tudi sicer na Ljubljanskem gradu dosedanji turistični obisk ocenjujejo kot obetaven. Konec tedna je prinesel nov dnevni rekord v obiskanosti Ljubljanskega gradu - grad je obiskalo kar 9.120 obiskovalcev. Od leta 2012, ko so na vhodu na grad in na zgornji postaji vzpenjače namestili števce prehodov, so dnevni rekord dosegli 15. avgusta lani, ko so našteli 7.455 obiskovalcev.