258
Dvoje novih ljubezenskih pesmi
Bogomil Fatur
JL/jubica, jaz te ne morem objeti več,
jaz ne morem več samo tebe ljubiti,
ljubica, jaz sem videl pogled, ki je šel skozi mene kot meč
in ga ne morem pozabiti.
Veš, to je bilo tam, kjer ob tovarni bajte spe
in je v njih že vse ugasnilo, samo še materino srce bedi,
in izpod materinega srca prihajajo novi ljudje,
da bi videli luč, pa jih tema boli.
Ljubica, takšen človek je mene obiskal
in me pogledal, da ga ne morem .pozabiti —
ljubica, jaz bom od svojega sijočega srca vsem jesti dal,
ljubica, jaz ne morem več samo tebe ljubiti.
Veš, če bi hotel še enkrat tebe objeti, bi moral dvigniti do tvojih ust in oči vse male brate in sestre, ki so jim vzeti sokovi do luči segajoče rasti.
Mali bratje in sestre, ki hodijo po temini, glej, so se obesili na moje roke in zdaj gremo skupaj proti neznani sinjini, v kateri si bodo ogreli zamrzlo srce.
Ljubica, ti pa hočeš razodeti
samo enemu, kako tvoj vrat blesti —
in vendar, glej, če bi te hotel še enkrat objeti,
bi moral dvigniti vse do tvojih ust in oči.