235
Gobe in gobovci.
Ko slišimo govoriti o gobovcih, spomnimo se strašne bolezni davnih stoletjih. Sveto pismo nam govori o gobovcih, a ni dognano, če misli isto bolezen katero razumemo danes pod tem imenom.
Pri gobah so posebno vidne premembe na koži in očeh, v resnici pa boleha ves organizem, živci, (Jrugo staničevje telesa, celo notranji deli. Ker so ljudje prejšnja stoletja malo gledali na čistost kože, so bili gobovci še strašnejši videti. Ta bolezen je znana v dveh oblikah, v vozlasti in gladki. Vozlasta oblika le izjemoma hitro napreduje, navadno jako počasi. Bolnik je navadno bolan kacih deset let. Najprej postane bolnik truden, zebsti ga jame, in pokažejo se rujavorudeče lise na koži. Navadno se najprej narede ob obrvih in na vnanji strani kože. Sčasoma odebele in narede se prave bučke in vozli. Razširijo se po vsem obrazu, rokah in nogah, in naposled se ognoje in iz njih začne teči neka smrdljiva tekočina, ki se strdi v trdo skorjo.
Taki vozli se narede tudi po drugem telesu in ognoje. Oči večkrat spridijo, nos se kar udere. V ustih, grlu, želodcu, trebušni in rebrni mreni ter na srčnjaku se narede te gnoječe se bučke, samo na plučih nikdar. Naposled začne neka tekočina bolnikom teči v možgane in umro, ne da bi čutili kake bolečine.
Gladka oblika te bolezni je običajno še hujša in traja mnogo dalje, večkrat blizu dvajset let. Najprej se narede veliki mehurji na rokah in nogah. Mehurji popokajo in puste okrogle mazolje in poslednji vglobljene obrastke. Čez dalje časa se potem loti trupla neka me-dlost in bolečine, ki utegne dalje trajati. Te bplečine se s tem končajo, da bolnik zgubi vsak občutek. Lahko ga zreš. Trepalnic in ustnic ne more zapreti. Človek oslepi. Kadar pride bolezen na prste, se ne morejo več stegniti. Kosti začno gniti in živemu odpadajo udje, kakor roke in noge.
V  starem veku so gobe bile jako razširjene po Aziji, A triki in Evropi, v srednjem veku so se bile razširile tudi v Nemčiji. Še sedaj so gobe razširjene po vseh petih delih sveta, če tudi v Evropi jako male. Gobovci se nahajajo v Evropi skoro samo v nekaterih delih Rusije, Skandinavije, Islandije, Iberskega otoka, Provansa, nekaterih italijanskih pribrežjih, na Grškem in na otokih Sredozemskega morja, leta 1884. so pa zasledili gobovce tudi v memelskem okraju v Nemčiji in s tega časa obrača se tej bolezni nekaj več pozornosti. Bolje se je pa ta bolezen razširila po Severni Ameriki, kjer imajo v Lui-siani, Kaliforniji in Floridiji kolonije za gobovce. Na otok Havaj so gobe zanesli kitajski delavci. — V Srednjem veku so gobe v Evropo bili baje zanesli križarji. Najhuje so bile razširjene v trinajstem stoletju in v 16. stoletju so skoraj popolnoma izginili iz Evrope.
O tem, če so gobe nalezljive vladajo mej zdravniki različna mnenja. V prejšnjih časih so veljale gobe za nalezljive. Zidali so za gobove posebne bolnice. V severni Nemčiji so bile te bolnice največ posvečene sv. Juriju. Stanovalci tacih hiš so morali čisto živeti. Noben ni smel celo noč izostati, pa tudi zunaj z nobeno žensko govoriti. Na deželi so postavili za gobove koče, kjer so stanovali, če je kdo gobov, odločili so zapriseženi ogle-dovalci.
Na Holandskem so imele posebne cerkve predpra-vice, da so odločevale, kdo je gobov. Gobovec je dobil pismeno spričevalo, drugačno obleko, na obleki posebno znamenje, klobuk z belim trakom. Dali so mu klopotec, da je ljudi svaril, naj se ne približujejo. Nositi je moral palico, da je ž njo potipal stvari, katere je želel imeti.
V  Franciji so gobovce proglasili za mrtve. Niso smeli ničesa podedovati ali pridobiti. Samo beračiti je jim bilo dovoljeno. Prepovedano je jim bilo pohajati javne kraje. To je gobovce večkrat tako razkačilo, da so na-pali mesta, a so bili zato hudo kaznovani. — Ženiti se, je gobovcem bilo iz starih časov prepovedano. Pipin je že 757. leta bil določil, da so gobe povod ločitvi zakona
in se drugi del potem zopet lahko oženi.   Tedaj so celo verjeli, da se gobe podedujejo.
Dr. Blaschko je preiskal okraj Memet na Nemškem in je konstatoval, da je v tem okraju, ki ima samo 60.000 ljudij, 23 gobovih.
236