DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
.,„,.„ iol vriloaa „SLOVENCUu zvečer raafc prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan . ,-ei Cena mu je SO kr. za celo leto. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu „DOMOLJUBALjubljana, v seme-nišlcih ulicah it. 2. Naročnina in i&erati pa opravništvu „DOMOLJUBA■ .SMnt trg št. 6. - Naznanila se vsprejemajo tn
plačujejo po dogovoru.
Štev. 3.
V Ljubljani, 4. februvarja 1892.
Imetnik V.
Kaj je novega po svetu?
Dno 18. januvarja je umrl na Dunaju nadvojvoda Karol Salvator; dne 27. januvarja pa je umrla vojvodinja Ludovika Bavarska, mati naše cesarice, — V državnem, zboru so bile potrjene trgovinske pogodbe. Slovenski poslanci, ki zastopajo vinorejske kraje, glasovali so proti pogodbam, ker bodo v novih razmerah trgovci z laškimi rini preplavili uaše kraje, domačemu vinu pa bo zato cena mnogo nižja. To pogodbe bodo veljavne dvanajst let. — Sedaj se poslanci na Dunaju med drugim posvetujejo o postavi proti pijančevanju vzlasti proti žganjepitju; mnogi namreč žel<$, da bi bile žganjarske beznice od sobote ob peti uri popoldne do nedelje popoldne zaprte, ker takrat posebno po mestih ljudje večji del svojega zaslužka znosijo v te slaboglasne beznice. Prav bi bilo, da bi poslanci v tem oziru vkrenili res kaj pametnega in idatnega. Predno se razidejo, razgovarjali se bodo med drugim poslanci tudi o borznem davku , po katerem bodo bogatini, ki z denarjem tržijo in velike dobičke delajo, plačevali tudi primerne davke, katerih do zdaj niso plačevali. To je sad liberalnih postav. Revežem so naprtili neznosna bremena, bogatinom na borzi pa niso naložili nobenega davka! — Na Čeikem se Nemci in Cehi nikakor ne morejo poravnati. Nemci so vajeni le gospodovati in zato si ne morejo misliti, da imajo Cehi v deželi iste pravice, kakor Nemci. Sedaj bi ti najraje Češko razklali na dva dela, da bi bili saj v manjšem delu Nemci sami gospodarji, in da bi ložje ponemčili nekaj stotisočev Cehov. Pričakovati je, da se jim ta nakana ne bo posrečila. — Na Ogerskem so dokončali volitve v državni zbor. Vlada je zopet za-se dobila večino, toda ne take, kakor je pričakovala. Te volitve pa so bile drage; razne stranke so poleg drugih pripomočkov rabile tudi denar; vodja protivladne stranke grof Apponij vozil se je po deželi kar s posebnimi vlaki. To vse pa stane veliko denarja; časniki pišejo kar
o milijonih, kateri so se neki porabili za volitve; drage so bile tudi zato, ker je bilo okrog trideset ljudi pobitih vsled volitve in jih je na stotine težko ranjenih. Pri takih volitvah pač ne more ljudstvo pokazati svoje volje in piosto voliti. Zmaga tisti, ki je močnejši in ima več denarja. — Na Pruskem je v deželnem zboru silen boj za in proti verski šoli. Liberalci vpijejo, razbijajo in grozijo, da bo šlo vse narazen, ako se vsprejme postava o verski šoli; vlada pa odločno brani svoje načrte. Ker ima vlada večino na svoji strani, zato je upati, da dobijo Prusi kmalu versko šolo. Avstrijski liberalni listi se bojč, da pride potem tudi v Avstriji kmalu verska šola na vrsto. Da bi pač pri nas imeli vlado, ki bi tako odločno bila za versko šolo, kakor je pruska, tedaj bi nam ne bilo treba toliko moledovati za šolo, ki je jedino primerna versko,nravni vzgoji krščanske mladine. — V francoski zbornici so se godile v zadnjem času čudne reči. Minister Konstans je poslanca Laura v zbornici očitno pretepel, ter ga obložil z zaušnicami. Očital mu je poslanec razne nepoštenosti, in ker ni drugače mogel, zagovarjal se je s — pestjo. Kmalu bodo naši slovenski fantje bolj omikani, kakor francoski ministri! - Razpor med Francozi in Bolgari je sedaj poravnan. Odjenjala je Francoska, ki bi bila bolj pametno storila, ako bi ne bila iz komarja napravljala konja, katerega je morala sedaj sama použiti. — Na Portugalskem imajo vedno nove ministre. Državi manjka denarja in tacega ministra, ki bi za državo dobil novih denarjev, ni ravno lahko najti. Naložili so sedaj nove davke, uradnikom so znižali plače, celo kralj se je odpo-vedal petini svojih dohodkov, da bi ložje uredili zamotano štreno. — Iz Rtisije poročajo listi, da je vlada porabila že 70 milijonov rubljev v podporo stradajočih, a da so stiske vedno hujše. V skrbi za reveže se odlikuje vzlasti slavni ruski pisatelj grof Tolsti s svojo družino,
Kaj je novega
Kraajsko. Dne 80. jan. je umrl v Ljubljani upokojeni duhovnik g. Jak. Sušnik. Dnč 23. jan. pa je umrl bivši okr.,gla?ar v Novem Mestu g. Jos. Ekel. N. v. m. p.! — Pri občinski volitvi v Zg. Tuhinju je bil za župana izvoljen Vid. Kadunc is Tuhinja: za svetovalca pa Primož Matjan iz Lnzov in Jak. Hribar iz CirkuŠ. —Na Golem so se prikazale ošpice vzlasti med otroci, da so morali prenehati s šolo. — V Sari e i so dozidali lepo novo šolo. Dne 9. jan. je bila nova hiša blagoslovljena. G. župnik je v svojem govoru ob tej priliki krepko označil versko-nravni značaj šole, rekoč: „Ako se bo šolska mladina vadila v novi šoli biti dobro katoliška, vneta za domovino jn zvesta cesarju, potem ne bo nikomur žal, da je delal in plačeval za novo šolo." Novi šoli želimo obilnega blagoslova božjega, šolski mladini soriški pa poštenih, vernih učiteljev! — V Mokronogu je bil 20. jan. sprejet v katoliško cerkev protestant Emil Henige, doma iz Pruskega, ki je šest let vrtnar pri baronu Bergu; dnd 25. jan. pa se je poročil. — Za misijonsko hišo v Kočevju je mi-nisterstvo dovolilo loterijo z-dobitki za 1. 1892, da se poplačajo dolgovi na hiši in se podpre vzdrževanje hiše. — V škofji Loki je dn<5 20. jan. zmrznil berač, ki je bil ljodem ««an pod imenom „Joštnik\ Žganjiče je ljubil v svojem-življenju, zato se tudi ob smrti ni mogel ločiti od njega. Da bi se v hudem mrazu ogrel, privoščil si gaje kozarček preveč, zaspal je in se vzbudil — v večnosti. — (Posestnik Košir iz Palovč v kamniškem okraju je tudi zmrznil v istem času; blizo njegovega doma našli so ga mrtvega. — V Cirknici so zaradi osepnic med otroci šolo imeli štirinajst dni zaprto. V Ivanjem Selu
po Slovenskem?
pri Uncu je umrl pretekli meaec neki čevljar, ker w j, preveč opil. Zvečer ob 11. uri je šefi val, zjutraj ob 4. (, je pa že mrtev. — V Zagorju so delavci premogokopi zopet začeli delati dnč 25. januarga. Upamo, da bodo delodajalci spolnili svojo dolžnost do delavcev ter jim prj. merno zboljšali njih plače. Delavci naj pa nikar vež „e poslušajo uemških socialističnih sleparjev iz Gradca, kg jim je to le v škodo. — Večletni načelnik vipavskegi gasilnega društva v Vipavi g. Ivan Može je bil v pri. znanje mnogih zaslug izvoljen za častnega člana — ft, Vrhniki je imelo katoliško društvo rokodelskih pomot-nikov prvi občni zbor, ki jo bil obilno obiskau. Porofili kažejo, da mlado čruštvo prav lepo napreduje. Udor-po-močnikov ima 53, kar je za Vrhniko zelo veliko. Ti j« pridno podučujejo v večernih urah. Tako jih dvakrat m teden nadnčitelj gosp. V. Levstik podučuje v petju, pi enkrat slikar g. S. Ogrin v risanju, g. kapelan Šmitek r računstvu in knjigovodstvu, g. učitelj I. Stojic v branju in pisanju. Društvo je imelo prvo leto veliko stroškov, zato ima za nov harmonij še 100 gld. dolga. V odbor so bili izvoljeni za načelnika č. g. dekan J. Koprivnikar. kaplan g. P. Bohinjec za namestnika, g. trgovec Bučar za tajnika, posestnik in strojarski mojster g. Fr. Tršarn blagajnika. Kakor je z veseljem pozdravljal na zboru g. župan G. Jelovšek napredek novega društva, tako ga pozdravlja tudi .Domoljub" ter kliče dobrotnikom društri in vrlim udom-pomočnikom: Bog vas živi! — Blizo postaje Trnovo-Bistrica so sedaj že v tretjič našli navaljeoo kamenje na železniškem tiru. Orožniki iščejo brezvestnega hudobneža, a ga do sedaj še niso dobili. — Umrl j«
Listek.
Senica.
Lepega pozimskega dne — tako pripoveduje neki francoski pisatelj, — sprehajal sem se po rastlinskem vrtu v Parizu. Nov sneg je zapadel in drevje po vrtu se je lomilo pod njegovo težo. Ljudi ni bilo mnogo videti na vrtu, le nekega dečka kakih šestnajst let zapazil sem, da je ptičem metal drobtine in zrna. Ta deček je bil videti bogat; bil je lepo črno oblečen in za njim je stal služabnik, ki je drijal v rokah dečkovo vrhnjo suknjo.
Ptičev je bilo seveda vse polno okrog dečka. Daleč
na okrog je ležal visoki sneg, in v takem času mile ptice
nimajo ravno prijetnih dni. Zbrali so se najraznovrstnejši
ptiči. Drzni in snedeni vrabci bili so dečku najbližji in
so tudi delali največ šuma; ščinkovci, strnadi, penice,
senice, ti so bili bolj boječi ter so le tu in tam z bližnjega
drevesa prileteli pobrat kako drobtine. — Deček je vesel
opazoval to raznovrstno družbo. Odganjal je presitne vrabce
in bolj na daleč lučal drobtine, da so nekaj dobili tudi bolj boječi ptiči.
Temu dečku približam se tudi jaz, ker prišel sem z istim namenom na vrt, kakor deček. Prinesel sem
hlebček kruha seboj ter ga tudi na onem mestu razdrobil ptičem. Deček se mi prijazno nasmeja, rekoč:
.Hvala vam lepa za skrb do ubogih ptičic. Sedaj po zimi se jim hudo godi. Človeku se morajo res v sr« smiliti. Da bi pač ljudje imeli več srca do ptičev, svojih dobrotnikov.
.Vi imate ptiče posebno radi, kakor se vidi," vprašam dečka in spremljevalca."
»Da, rada jih imava," odgovori deček ter se obrne od mene, hoteč zakriti solze, ki so se mu z-lesketale v očeh, »posebno senice so mi ljube. — iTi nedolžni ptiiki vzbujajo mi drage spomine."
^Rad bi poznal te vaše spomine," rečem, ko vidim, da mi želi deček odkriti svoje lepo srce. — In mladenič mi začne pripovedovati naslednjo dogodbo:
.Imel sem sestro Leonino, ki je bila dve leti mlajša od mene. Imela je posebno veselje s ptički in drugimi živalicami. Preteklo poletje bila sva z Nino skupaj n> deželi. Nekega dnč igrava se na vrtu, ko nenadoma, 'kakor strela z jasnega plane neki skopec v bližnji grm. Nin« se prestraši in hoče bežati; jaz pa jo pridržim in skupno greva k grmu gledat, kaj da skopec ondi išče. Kragulj naju hitro zapazi ter z velikim šumom zbeži iz g«®8'
5 jan. v St. Andražu na Korcškem po vsem Slovenskem obro znani misijonar-jezuit P. Kos, rojen v Zalogu fare •erkljanske na Gorenjskem. Bil je učen, pobožen mož in r0re6 duhovnik. Naj v miru počiva! — V Zireh so imeli SO jan. ogenj pri Jerebu in sicer se je vnelo po noči, [o so domači že spali. lOletni deček je zelo opečen in je e vedno v nevarnosti. Imamo tudi občinske volitve ter elimo, da bi dobili v odbor poštene, zanesljive in pravične
_ Na Brezovici pri Ljubljani je imel dna 27.
8D, slovesno novo mašo g. P. Kajetan Kogej, sin ondot-it-ga nadučitelja. Lep govor v cerkvi je imel franč. gvar-lijan iz Kamnika, P. Konstantin. — V Vremah so dobili ta 1200 gld. lepe nove orgije, ki sta jih izdelala brata župana v Kamni gorici. — Ožgal se je v zidanici 781etni lož. Hrovat vAmbrusu ter vsled spečenine umrl dne J5, januvarija. — Umrl je 31. jan. v Sostrem blagi g. lupnik Anton Fine, dne 1. febr. pa v Trebnjem vrli jekan g. Anton Frelih. Naj v miru počivata vzorna duhovnika;
Štajarsko. V Gradcu so umrli gospod dr. Matija Robič, častni kanonik, dosluženi profesor, najstarejši mašnik štajarski. Svetlo sveta zagledali so v Mariboru dne 21. avgusta 1802, za duhovnika posvečeni bili so dnd 28. avgusta 1825. Dokler so še slovenski kraji ob Muri in Dravi spadali pod škofa v Gradcu (do 1859), so g. Robič slovenske mladeniče-bogoslovce podučevali o »duhovnopastirskej službi" s pomočjo slovenščine. Ime-novanec so se vedno čutili za Slovenca. Blagej dtrši svetila večna luč! — Gosp. Ivan Vraz je pri Sv. Marjeti ob Pesnici učiteljeval od leta 1844 do 1880; sedaj ga je tamošnja občina imenovala za častnega občana. — Ako uradnik nastopi novo službo, mora priseči, da bode isto opravljal zvesto in vestno. Neka gosposka v Gradcu je
Midva s sestro pa stikava po grmu in kmalu zapaziva razdejano gnezdice, katero je kragulj oropal. Več mladičev je ležalo mrtvih na okrog, le eden med njimi je bil še živ, ki jo glasno čivkal, kakor da bi klical na pomoč. — Precej časa sva čakala z Nino, da morda stara priletita od katere strani, a ni ju bilo, najbrže, da ju je tudi v svoje kremplje dobil skopec. Nina vzame naposled kričečega mladiča, rekoč: „Uboga živalica je sedaj prava sirota, nima ne očeta ne matere in ako jo tukaj pustiva, prifrfra morda zopet neusmiljeni kragulj ter tudi njo požre. Vzeti jo morava domov; ko odraste, da si bo mogla sama iskati hrane, tedaj jo bova izpustila."
Nina je bila sedaj vsa srečna. Napravila je za ptičico lepo gnjezdice, zrahljala je je z mehke pavolo in oskrbovala ptico s primerno hrano. Ptičica je polagoma zgubila mah, obraščala se je s perjem in kmalu smo imeli v sobi lepo — senico z višnjevkastimi krili, solnčno-rumenim ovratnikom in škrlatho-rudečo čopico na glavi. Letala je vesela po sobi, pela da je bilo veselje ter se vzlasti rada vsedala na okna in vanje kljuvala.
Nekega dni dejal sem sestri: »Nina, mi nismo vjeli senice, da bi jo imeli zaprto. Glej jo, kako pika na okno, ker bi rada zletela ven v ; z«leni gaj, kjer se lepe prostosti veseli njene sestrice."
potrebovala novo razpelo, p»ed katerim se ima prisegatil Ker so pa hoteli varčevati, niso marali oskrbeti dragega križa, zavoljo tega so šli k starinarju in tam izmed ^stare šare" izbrali „britko martro" ter jo kupili za 15 gld* Pred tem križem je prisegalo že več gospodov. NedavRO pa se je zvedelo, da je to tisti križ, ki so ga tatinske1 tace bile ukradle v farni cerkvi v Bruku ob Muri. — Gosp. Tomaž Drnjač, nadučitelj v Sevnici, je dne 12. ja<-nuvarija dopolnil petdeseto leto učiteljevanja. Bog ga ohrani še mnoga leta! — Mladinoljubni g. Andrej,Trupej, posestnik, je cel voz poljskih prirastkov daroval v podporo učencem v Sevnici, vrh tega še potrebna drva, da bo gosp& Iljaševa šolarjem kuhala hrano, seveda brezplačno. — Alojzij Majcen iz Trnovec pri.Ormožu si je pri Sv. Petru blizo Gradca po zvijači izposodil 400 gld., za znesek dal je napraviti pohištvo, toto je prodal ter se v Ormožu naselil kot klepar ali „špenglar". Zavoljo: goljufije so ga sedaj v Gradcu obsodili v hudo ječo za dve leti, štirikrat trdo ležišče, tudi škodo mora poravnati. — Posestnik Graholnik je dne 22. januvarija prišel iz Ptuj*-domu na Dornavo, v sobi ga je žamrazilo ter se je zgrudil mrtev! — Iz Maribora so tamošnji vojaki-dra-gonci za nekoliko dnij odšli na Ogersko, kjer so se pred Svečnico vršile volitve za „državni zbor" v Budapešti. Naši sosedje onkraj Mure so o svojem času poslance izbirali vsako tretje leto. Ker pa je ta doba bila za vspešno delovanje prekratka* raztegnili so jo postavno na pet let. In seda) je potekla prva petletna doba. Ob času volitev na Ogerskem povsod vre. Možje, ki bi radi postali poslanci, se vozijo od vasi do vasi in se priporočajo za glase pri kmetih. Pisalec teh vrstic je enkrat videl tako komedijo. Komaj da se je jeden ^kandidat" s svojimi spremljevalci in zastavami odpeljal iz občine, že se je pripeljal
Tedaj pa se je Nini užalilo srce in oko se ji je napolnilo s solzami. A vendar nič ne reče; pokliče pa senico in ta popolno krotka kakor vselej urno prileti ter se ji vsede na ramo in ko ji roko pomoli, sede ji na prst.
BNesiva jo na vrt," pravi sestra. Vreme je bilo milo, nebo jasno in solnce je prijazno sijalo. Drevesa so b'la napolnjena z lepim sadjem in cvetlice so se krasno raz-cvitale. — Ta raznovrstna lepota v naravi seveda ni bila v nobeni primeri z dolgočasno enoličnostjo v sobi.
„Ti mala nehvaležnica," pravi Nina proti senici, „ti boš pa hitro pozabila na nas tukaj v lepi naravi." Nato odpre roko, obrne se v stran in spusti senico.
Vesela je senica zletela na bližnje drevo. Tam jela ja vesela se oglašati, kakor bi nama hotela naznanjati, kako se veseli svoje prostosti. Lepo se je ta pesem razlegala po vrtu, a Nino je napolnjevala s posebno otožnostjo, Sedla je pod drevo, zakrila si obraz ter pričela britko jokati. Oživeli so se ji v srcu prijetni spomini, kako sta blizo skupaj spavali, kako ji je senica zjutraj priletela na ramo ter jo jela pikati v lice, ako je predolgo spala . . .
Ta čutila premagala so sestro; zato stegne svojo roko za ptico ter zakliče: „Seničica," seničical kakor jo je klicala doma.
drugi, za njim pa fie tretji, a z vsakim se je vozilo po deset in več vozov s .kirteši", t. j. z ljudmi, ki so »obdelovali" davkoplačevalce. Vsled tega so volilci popolnoma zbegani in zmešani, ker ne znajo, komu bi naj verovali, a časnikov velika večina ljudstva ne bere nič. Pravico glasovati pa ima vsakdo, ako vsaj 10 gld. „p6r-cije" ali davka plačuje. Ogerski kmetje torej ne poznajo takozvanih »volilnih mož", kakor jih imamo pri nas. Po naših .liberalnih" pravicah namreč še le za vsakih 500 duš pride jeden .volilni mož" kot kmetski zastopnik, da glasuje za poslanca, a po mestih in trgih ima pravico glasovati vsakdo, če plačuje davka vsaj 5 gld. Vsled tega druiina jednega jedinega našega mestjana ali tržana velja po .liberalnej" sodbi toliko, kakor 500 kmetskih duš. Take krivice ogerska postava ne pozna. V tem obziru tam vsaki davkoplačevalec-kmet glasuje sam ravno tako, kakor vsaki davkoplačevalec v mestu ali v trgu. Pač pa imajo tudi ogerski kmetje, kakor naši, premalo število „able-g&tov" ali poslancev v primeri z graščaki, z mestjani in tržani. Neka posebnost na Ogerskem je še to, da vsled razburjenosti med volilci pri vsakih volitvah ali izborih teče fcrv. Tudi letos je že več oseb prišlo ob življenje. Zavoljo tega se ni treba čuditi, ako za red morajo skrbeti cel6 vojaki.
i
\
Cerkev
Rim, 30. prosinca 1892. (Prehitro veselje. — Potres. — Imenovanje.) — To Vara je bil krik in vriši po medtu, ko se je pred dobrim tednom zvedelo, da
so svet j, OČe nekoliko oboleli. Liberalni časniki so razbob-
f ----
r	■ —'-
Komaj pa je to spregovorila, že je priletela ptičica k njej ter ji sedla na ramo in na prst, kakor poprej doma r sobi.
Oj, kako srečna je bila Nina! Božanja in ljubkovanja ni hotelo biti konca. Sestra je govorila tako milo in otroško, tičiea pa je žvrgolela tako ljubo, kakor bi ji hotela odgo-varjati: .Ne, ne, svoje dobrotnice ne bom pozabila, ne bom zapustila."
.Glej," reče sestra meni, .seničica ne"bo šla od mene *
In res ni zletela od sestre. Bili ste vedno skupaj vedno je letala okrog nje v sobi, v kuhinji, na vrtu, poTsod jo je spremljala. Zvečer je blizo nje zaspala in zjutraj jo je s svojim petjem budila in opominjala, naj i ona opravi svojo jutranjo molitev . . .
A vse to je minulo, nenadoma, hitro minulo. Jeseni smo se vrnili v Pariz; kmalu po našem prihodu pa je jela Nina bolehati in dasi so ji bili v pomoč najboljši zdravniki, ni se ji hotelo zboljšati. Morala je večinoma prebiti v sobi in sicer v postelji. Zvesta ptica se skoro ni ganila od bolnice. Odkar ji je zbolela dobrotnica. senica ni bila vei tako Tesela; ni se več oglašala in najraje je čepela na robu postelje ob zglavju bolnice. Večkrat seje pa pribliiala^ter sedla Nini na ramo, ali na suhe prstke. Tu je sedela ter poslušala, ko ji je Nina tožila svoje bolečine'
Gorliko In Primorje. V Trstu Italijani zelo slabo gospodarijo z mestnim premoženjem. Vedno delajo nov( dolgove. Kadar jih pa pričn<J zato časniki grajati, takoj s trte zvijejo kako agitacijo zoper slovenske duhovnike. Tako so v zadnjem času odurno napadali novoimeno^ nega namestnika ali general-vikarja za tržaško škofijo preč. g. F. Susta. Mnogo so imeli tudi opraviti z roj&ojskiu in skedenjskim g. kapelanom, ki pa nista nič druzega zagrešila, kakor da tudi nasproti Slovencem vestno izpo1,. nujeta svoje duhovniške dolžnosti. — V Gorici je bil* dne 13. jan. peta obletnica po smrti slavnega pisatelji Fr. Erjavca. V cerkvi M. B. Im. bila je v ta namen sv. maša. — Slovenski stariši v Gorici, ki so podpisali prošnjo za slovensko šolo, morajo na magistrat, kjer so najbrze tudi z besedo morali potrditi svoj podpis, čas je že, d» se v Gorici za Slovence na mestne stroške oskrbi slovenski ljudska šola. — V Kanalu so imeli občinske volitve. Izvoljeni so gg. Ang. Cargo, vikar v Marija Celji, Josip Gorjup z Vrha in I. Hoenig, Kari Kocijančič, II. Malnič iz Kanala. — V Tolminu so imeli hud volilni boj pri občinskih volitvah. Poprejšnji župan Devetak je sicer ir-voljen v odbor, a njegovi pristaši so v odboru v veliki manjšini. Za župane treba voliti poštene, značajne in delavne može. — V Podmelcu se je na potu iz Sv. Gore ponesrečil Štefan Drolc. Padel je čez strmi propad ter se ubil.
in šola.
nali in razširili to novico po mestu, kakor da se je približala papežu zadnja ura. Baznaševalci časnikov so klicali in ponujali svoje blago memoidočim z vsklikom: 1'agonia del Papa (papež na smrtni postelji). Lahko si mislite, da
Nekega dne se je še oglasila seničica, zapela glasio in veselo svojo pesem. To je bilo oni dan, ko so bolnico prevideli s sv. zakramenti. Ko se je začul zvonček pred vrati, tedaj se je razlegal po bolniški sobi glasen spev.
Nekaj dni pozneje pridem v sobo bolnice, ko je bila ravno za nekaj trenotkov sama. Zdelo se mi je, da spi. a morala je še ravnokar moliti, ker je imela še roke sklenjene kakor za molitev ter je v rokah driala svetal križ« — Nenadoma se vzbudi in ko mene zagleda pri postelji, pokliče me k sebi ter mi reče: „Z Bogom, predragi, j« se moram ločiti. Ne pozabi na senico, mojo prijateljico. Bodi zvest svojemu Bogu, kakor je bila seničica meni in tedaj boš srečen. — Kje so mati? Pokliči jih! V neb«sh se vidimo!"
Hitro pokličem mater, a bilo je že prepozno. Nina je že zaspala. Senica pa je vzletela skozi odprto okno. in zdelo se nam je, da nese proti nebesom na svojih perotih čisto dušo naše otrcškc-nedoline Nine.
.In kaj je bilo potem s senico? Ali se ni več vrnila?" vprašam mladeniča.
.Ni se več vrnila k nam, pač pa si je zbrala dragi dom. Ko sem šel namreč nekaj dni pozneje na pokopališče (Pere le chaise) ter ondi kleče molil za pokoj Sin t tedaj sem čul ne daleč od groba oglašati se senico. Takcj
je ljudstvo silno hitelo kupovat Časnike, da bi se prepričalo, kako in kaj je v Vatikanu. In kakor so pisali liberalni listi, moral bi bil res vsakdo misliti: sedaj in sedaj se bode oglasil mrtvaški zvon pri sv. Petru. Ali — hvala Bogu — nič tega ni bilo. Sveti Oče so se pred dobrim tednom nekoliko prehladili. Vsled tega jim je zdravnik na-svetoval, naj se varujejo par dni ter naj ne sprejemajo nikogar. Zato je bila tudi „anticamera" (predsoba) za dva dni zaprta. In iz tega so sklepali liberalni časnikarji, da je papežu tako slabo. Tem večje pa je bilo veselje vseh dobromislečih, ko se je čez dva dni pokazalo, da papež zopet kakor po navadi sprejemajo in opravljajo vse navadne posle. — Liberalni časniki pa, ki ob vsaki priliki vpijejo: po njem je, so se zopet enkrat pošteno — vrezali.
Prošli petek pol ure pred polnočjo smo čuli tu močan potres. Tako se je zagugaio, da so se po več hišah hišni zvonci oglasili. Vendar v Rimu ni bilo posebnih nasledkov te nezgode. Pač pa so jih čutili zunaj mesta v tako imenovanih rimskih gradovih. „Civita-Lavigna" in „Gen-zano", mesti blizo Rima, sta zelo poškodovani. V „Civita-Lavigna" zrušil se je starodavni stolp, ki je spominjal še na nekdanjo slavo nekdanjih Rimljanov. V „Gcnzano" pa je potres tako pretresel cerkev in hiše, da so pretečeno nedeljo morali službo božjo na prostem obhajati, ker ni bilo varno dovoliti komu v cerkev. Do 800 družin — tako pišejo Časniki — je brez strehe. Vojaki so ubogim ljudem poslani na pomoč, da jim pomagajo popravljati stanovališča. Tudi naš kardinal-vikarij L. Marija Parocchi, ki ima kot škof albanski pod svojo duhovno oskrbjo imenovani najbolj poškodovani mesti, se je pred par dnevi tjekaj odpeljal tolažit in pomagat.
Po smrti pokojnega kardinala Simeoni-ja bil je na njegovo mesto izvoljen kot prefekt kongregacije Bde Pro-
jo pokličem, kakor jo je nekdaj klicala sestra in precej je priletela in mi sedla na prst: bila je Ninina seničica. Nekaj časa mi je sedela na prstu, a kmalu je zletela na Ninin grob ter ondi skakljala od cvetke do cvetke, ki so bile bogato nasejane na njenem grobu. In kolikorkrat sem prišel na pokopališče, vselej našel sem ondi senico. Po dnevu pela je nad grobom, po noči pa je počivala na grobu med cvetlicami. Pred nekaterimi dnevi pa sem zopet prišel iu zopet sem našel senico, a počivala je na grobu — mrtva. Mraz in glad sta jo umorila.''
Pri teh besedah pa je mladenič zaplakal kakor otrok in odhitel je z vrta s svojim služabnikom.
Tudi jaz sem počasi stopal za njima in razne misli so mi šumele po glavi. — Želel sem, da bi našel povsod takih prijateljev ubogih ptičev, kakor je bil moj najnovejši znanec in njegova sestra. Mislil sem pa tudi: Oj, kako ta ptica v senco postavlja ljudi! Kako hvaležna je bila Nini, svoji dobrotnici, kako zvesta je celo umrli na grobu! In ljudje, kako malo so hvaležni 1 Kako radi pozabljajo svojih dobrotnikov. Pogostokrat jim celo umrlim v grobu ne dajo pokoja ...
paganda fide" kardinal Ledochovskjr. Ta novica, katere nihče ni pričakoval, bode tembolj razveselila vse Slovane, ker so sv. Oče poklicali na to odlično mesto moža, ki je Poljak po rodu, in trudoljubiv v svojih poslih do skrajne meje. Imenovana kongregacija opravlja škofijske zadeve misijonskih dežela, in ima poleg tega velikansko semenišče za one dežele, kamor misijonarji hodijo oznanovat sveto vero. Lahko rečemo, da vseh narodnostij gojenci se v tem zavodu izobražujejo. Takemu zavodu na čelo more stopiti le mož izrednih vednosti in neumorne delavnosti. Veseliti nas more torej posebno, da so za to odlično službo poklicali sveti Oče ravno kardinala Ledochovskega. A. K.
Misijoni.
Pater Damijan.
1. Havajski otoki.
V južnem morju nekako sredi pota med Ameriko •in Avstralijo nasejana je cela vrsta otokov, ki so znani pod imenom: Havajski ali Sandviški otoki. — Še-le 1778. 1. našel jih je slavni Jaues Kok. Toda petdeset let se Ev-ropčani niso mnogo menili za te otoke; le kupčevalci z morskimi soini so se mudili tudi na teh otocih po svojih opravkih.
• Prebivalcev na teh otokih je bilo takrat kakih štiri-stotisoč duš. Bili so močni, krepki in lepi ljudje rujavkaste polti. Iz obraza jim je odsevala razumnost in dobrosrčnost. Bili so to dobrovoljni ljudje, otroško veseli in zelo gostoljubni. Prve bele tujce, ki so se jim približali, sprejeli so z nepopisnim veseljem, skoro kakor bogove, ter so jim dali vsega 'najboljšega, kar so imeli. Toda varali so se dobri domačini na belih tujcih, ker ti so jih trpinčili in izsesavali. Najhujše pa je bilo, da so se domačini seznanili z evropskimi strastmi, vzlasti z žganjepitjem, česar do takrat Havajci niso poznali. To pa je bilo slabo zanje; nasledki so bili strašni; v teku časa seje vsled razbrzda-nosti število Havajcev od 400 tisoč skrčilo na 40 tisoč. Evropska omika jim ni nič pomagala, ker niso poznali krščanske vere.
Leta 1820. so prišli na te otoke prvi misijonarji in sicer iz Amerike. Zadeli pa so ravno prav ugoden čas. Tedanji vladar Kamehameha I. je takrat spravil pod svojo oblast vse raztresene otoke ter tudi odpravil velike nered-nosti iu praznoverstva. — Ako je na kakega vodjo padla senca podložnega človeka, precej je ta moral umreti, ker so rekli, da je bil s tem vodja omadeževan. Gorje mu, kedor bi bil prestopil poglavarjevo stanovanje, ali ko bi ne bil pal na koleni, kadar se je imenovalo njegovo ime. Takoj je moral umreti. Nobena ženska ni smela z moškim skupaj jesti, zlasti ne jedil posvečenih bogovom. Misijonarji so dobili dečka samo z enim očesom. Na vprašanje, kako da je izgubil oko, rekel je, daje jedel sad „ banane" in da so mu v kazen staknili oko. Kadar so dozidali kak tempelj, moralo se je veliko ljudi darovati bogovom. Otroke so morili brez ka7.ni, kakor so hoteli. Bolnike so s kamenjem pobijali, stare ljudi žive pokopavali ali stradali, da so lakote umrli. — Vidi se, kako strašno je paganstvo gospodovalo tudi
3*
pri teh sicer po naturi dobrosrčnih ljudeh, predno jim je posvetila luč krščauske vere.
Misijonarji so prav srečuo pričeli svoje delo. Prva se je dala krstiti neka kneginja velikauja, visoka šest čevljev. Imenovali sojo Kapiolani. Njen vzgled je odstranil tudi zadnje pomisleke pri prebivalcih. — Na Havajskih otokih je mnogo hribov-ognjenikov s silnimi žreli, kjer vedno vre kipeča tekočina. Posebno znamenit je ognjenik Kliavea. Cez dan ga pokrivajo gosti oblaki, zvečer pa izginejo in velik rudeč žar planiti nad ognjenim kotlom. Toda gorje, kadar začne ognjenik bljuvati. 300 čevljev visoko meče ognjenik iz sebe lavo, ki kakor voda šumi in pada po pečinah okrog kotla ter se cele ure na okrog razliva po otoku, vse uniči, kar ji pride na pot in svojo jezo še-le ohladi, ko se izlije v morje.
Havajci so mislili, da je v tem strašnem kotlu mogočna mati bogov z imenom: Pele. Vsakdo je z darovi potolažil boginjo, predno se je upal približati tej gori. Vendar ua goro samo ni nikdo smel, le duhovnice te boginje so ondi opravljale svojo službo v čast materi bogov. Tega praznoverja se tudi pozneje niso mogli domačini takoj otresti, ko so prišli že misijonarji k njim. Treba je bilo, da uekdo domačih gre ua to goro, ter da se vrne zdrav in srečen. — In to ravnoje storila poprej omenjena kneginja Kapiolani. Bila je kraljevega rodu. Ko so jo misijonarji prvikrat videli 1. 1820., sedela je na neki skali in mazilila svoje telo z dišečim oljem. Tedaj je bila še praznoverna. vživanju vdaua ženska; imela je tudi dva moža. —Sauki Kristusovi pa so imel posebno moč do njenega srca. Kmalu je bila vsa spremenjena iu postala je prelep vzgled verne, delavne in sramožljive žene.
Ta pogumna žena sklene, da hoče zatreti praznoveren strah svojih rojakov pred boginjo Pele, kraljujoči v groznem uepristopnem ognjeniku. Vsakdo, komur je naznanila svoj sklep, prestrašil se je iu tudi njen mož branil ji je z vso resnobo. Toda Kapiolani je ostala stanovitna pri svojem sklepu ter rekla: Ako se ne vrnem, tedaj je boginja Pele prava iu tedaj vanjo verujte; ako pa ostanem živa in se vrnem, tedaj morate tudi vi z menoj sprejeti krščansko vero.
Mnogo njenih znancev spremljalo jo je do gore. Tu pa so ostali in čakali na drzno ženo, ki si je upala stopati na ^uro. česar do zdaj še nikdo ni storil. Hitela je naravnost proti žrelu vrhu gore. Tam pa je spregovorila obrueua k spremljevalcem te-le besede: Jehova je moj Bog, on je vžgal te plamene; pred boginjo Pelo se jaz nič ne treseiu. Ako mi more sedaj kaj hudega storiti, tedaj se bojte pred njeno mogočnostjo; ako sem pa jaz pod varstvom Jehove (pravega Boga), ua katerega jedino zidani svoje upauje, bojite se le njega jediuega. Vsi bogovi Havajski so prazni in ničevi." Nato vrže v razbeljeno tekočino v kotlu neko jagodo in malo vode glasno pojoč lepo hvalnico, ki je skrivnostno odmevala med šumenjem razbeljene lave.
Hvaležnim srcem do Boga vrne se pogumna žena med svoje in s tem je bila tudi pri njenih rojakih zastarela prazna vera premagana za vselej. Pripovedujejo, da je vsled tega dogodka takoj tretjina vseh prebivalcev sjprejela krščansko vero, in danes čez 70 let so skoro vsi prebivalci kristijani in krščanska vera je na Havajskih
otokih državna vera. Le nekaj malega* paganov se je ge ohranilo ua otokih, a njih število je premajhno, da bi kaj odločevali.
2. Gobova bolezen.
Narava na teh krasnih otokih je rajska. Bujuo ze. lenje in cvetje povsod, katero namakajo in poživljajo razni potoki, ki se polagoma izlivajo v morje. Izpod morske vode blesti se bela koralna drevesa in med njimi igrajo ribe iu ribice v najraznovrstnejših barvah. Ene so rumene kakor kanarčki, druge živo rudeče, modrosivkaste ali pa se odsevajo od njih barve pisane mavrice. Na bregu je mnogo dreves kakaoorehov; po vrtih cvetO rože, lilije, mirte. Ne daleč od brega pričenja se ua havajskem otoku obširen pragozd. Tje nikdo ne more, vse je tako gosto zaraščeno. Razna praprotna zelišča po 14 čevljev visoka rasto pod velikanskimi drevesi.
Človek bi mislil: Na teh rajsko-lepih otokih prebivajo gotovo tudi srečni veseli ljudje. In vendar tudi sedaj, ko na otoku sije luč krščauske vere, vlada ondi jok in stok, ker tukaj je doma strašna gobova bolezen.
Huda šiba božja je bolezen, naj bo že katerakoli. Poznamo bolezni kakor kugo, kolero itd., ki končajo v kratkem času na tisoče ljudi in ki z grozo in strahom napolnujejo ostale žive. Vemo pa tudi za druge bolezni, kakor n. pr. jetika, ki se kakor tat prikradejo v človeka ter polagoma razjedajo njegovo zdravje in življenje. Toda vse te bolezni niso hude v primeri z boleznijo navadno vzlasti po vročih krajih, z gobovo boleznijo.
O tej bolezni večkrat slišimo v sv. pismu, a ta bolezen tudi še sedaj mori ljudi po svetu, ki vsled uje kakor živi mrliči ležijo po zemlji. Po pravici so Grki imenovali to bolezen „prvojeno hčerko smrti". — Dandanes razločujejo trojno gobovo bolezen. Pri prvi dobi človek polno belih luskin po vsem životu, tudi lasje se pobelijo; pri tej človek mnogo ne trpi. Druga vrsta gob je ona. kjer se bolezen loti najprej nog in rok. Takemu boluiku po-poluo otrpnejo roke ali noge, da jih prav nič ue čuti, počasi trohue in guijejo ter konečuo odpadejo od človeka. Tretja vrsta gob pa začne glodati v notranjem, polasti se pljuč in obistij. Tak bolnik navadno oteka in je neznan za pogled. Iu ko se gobe primejo notranjih delov, tedaj bolnik kmalu konča svoje trpljenje.
Gobe se podedovajo od starišev na otroke in so tudi nalezljive. Zaradi tega gosposka povsod skrbi, da se gobovi ločijo od zdravih ljudi. Tako je preskrbela tudi gosposka na havajskih otokih. Odločila je na molokajskein otoku poseben po naravi ločen prostor, kjer nikdo poprej ni prebival, gobovim za bivališče. In kadar sedaj zapazijo pri kakem človeku gobovo bolezen, precej gosposka oskrbi, da ga spravijo na molokajski otok. In skrbi za te nesrečne gobove posvetil se je pater Damijan. (Dalje prih.j
Podobe iz življenja.
(Dalj,.)
3. t Nadvojvoda Kari Salvator.
Due 18. jan. je umrl na Dunaju nadvojvoda Karol Salvator. Bil je le malo časa bolan, a lepo se je pripravil za smrt. Sam je prosil za sv. zakramente za umirajoče ter jih prejel s posebno pobožnostjo. Njegova blaga žena
nadvojvodinja Marija Brezmadežna stregla je umirajočemu Z vso ljubeznijo in vdanostjo. Pokojnik je imel na prsih škapulir blažene Device in križček kot dar svoje matere, ki ga je nosil celo življenje. Po stari navadi je najstarejši sin Leopold zapisal ta-le kratek životopis o svojem očetu : „To je truplo nadvojvodo Karola Salvutorja. Bil je sin velikega vojvode toskanskega Leopolda II., rojen v Flo-renciji dn<5 30. aprila 1839. Oženil se je s princezinjo Marijo Brezmadežno, hčerjo kralja obeh Sicilij. Poročil ju je papež Pij IX. v Kimu v vatikanski kapeli. S svojim brezmadežnim življenjem, z zakonsko zvestobo in ljubeznijo do otrok dajal je lep vzgled vladarjem in ljudstvom. Iskreno vdan je bil svoji katoliški veri, sveti cerkvi in nje poglavarju, papežu. Ljubil je vedno, kar je bilo pravično in resnično. Umrl je na Dunaju dne 18. jan. 1892." — Ta prelep životopis na pergamentu pisan položili so s pokojnikom v grob.
Ko so truplo blagoslovili, zbrana je bila vsa družina rajnega ter je dolgo časa molila pri mrliču. Zvečer ob 8. uri so se zopet zbrali vsi v kapeli, kjer je počivalo truplo ter skupno molili rožni venec. Po opravljeni molitvi so vsi odšli, le žena je še ostala in nekaj njenih spremljevalk, ki so pri mrliču obmolile cerkvene dnevnice, jutranjice in hvalnice, kakor je bila to navada na kraljevem dvoru v Neapolu. — Drugi dan pa so nadvojvodinja-vdova, nadvojvoda Leopold in soproga z mnogimi drugimi prejeli sv. obhajilo ter je darovali za dušo pokojnikovo. To so dogodki, ki pričajo, kako verna je ta rodovina naše cesarske hiše, ki sme biti v posnemanja vreden vzgled vsaki krščanski hiši. Da bi se pač vsakemu katoličanu, ki umrje, smelo reči, kar je zapisano po pokojnem nadvojvodi Karolu Salvatorju: Iskreno vdan je bil svoji katoliški veri, sveti cerkvi in nje poglavarju, papežu! — Vzgledi lepega življenja in blažene smrti pokojnega nadvojvode naj Slovence vnemajo za lepo krščansko življenje! Blagemu pokojniku blag spomin, duši njegovi večni pokoj!
4. Predpustna.
Načelnik železniške postaje Godarville v Belgiji imel je domačo kozo, ki je njegovi družini dajala mleko za vsakdanjo porabo. Ta koza pa je imela svoje muhe. Vajena je bila samo žensk, da so jo molzle. Ako je kak moški prišel blizo nje, jela je skakati ter je mleko zadr-žavala. Nekega dne so ženske šle od doma, ne da bi bile načelniku skuhale zajutrek. Ta pa ne bodi len, hoče sam skuhati zajuterk. Kavo je dobil v kuhinji, a mleka ni bilo. Zato gre sam v hlev, da bi kozo pomolzel. Toda koza, ko zagleda načelnika v hlevu, začne skakati in biti okrog sebe. Načelnik spozna, da nič ne opravi. Ker pa je poznal kozje muhe, zato skoči v sobo ter ondi vrže na-se krilo svoje žene ter dene na glavo žensko ruto. Ko pride v ženski obleki v hlev, je koza popolno mirna, in on brez težave namolze potrebnega mleka.
Toda načelnik v svoji molžarski gorečnosti pozabi, da ima v kratkem dospeti vlak na postajo. Naenkrat za-čuje brlizganje bližajočega se vlaka. Ves prestrašen vrže načelnik posodo z mlekom na stran ter hiti k vlaku pred postajo. V tem hipu, ko je že vlak skoro na postaji, spomni se načelnik, kakšno obleko da ima na sebi, potegne ruto raz glavo ter jo vrže v svojo sobo in vzame od tam svojo rudečo kapico, na krilo pa pozabi. Pogled na moža z veliko črno brado oblečenega v žensko obleko z rudečo kapico na glavi seveda je bil čuden. Zato so popotniki došli z vlakom strmč gledali skozi okna, kazali nanj in se glasno smejali. — Nekateri pa so kričali: »Glejte, norec stoji na postaji! Žandarji, primite norca!" — Tedaj se še le načelnik zav<S, v kakšni »uniformi" da stoji pred vlakom ter se urno skrije v svojo sobo. — Gosposka je preiskala vso stvar, ki se je tako razjasnila, kakor smo poročali, Načelnik je bil za kazen prestavljen na drug kraj. Naj-brže da bo v prihodnjič skrb za kozo in za zajuterk prepustil domačim ženskam. — Smentana koza, kaj vse si zakrivila s svojimi muhami!
Gospodarske in
O pašnikih na Gorenjskem.
(Govor poslanca Fr. Po v Se-ta v drž. zboru dn<5 7. decembra 1891.)
II.
Naj se vendar enkrat že prizna, da ni potreba, da bi oddelki, v katerih naj se izvrši mladi gozdui naraščaj, bili zavarovani po 10, celo 15 in več let in naj se visoko kmetijsko ministerstvo vendar že ozira na soglasni izrek v posebno enketo ali strokovno posvetovanje v Gradec sklicanih strokovnjakov, ki so po temeljitem preiskovanju na licu kraja, torej v gozdih in vsestranskih preudarkih izrekli, da niso mogli v nobenem gozdu spoznati ali konstatirati, da bi bilo objedeno mlado lesovje v gozdih vzlic temu, da 80 je v nje dvakrat toliko živine (govede) uagnalo. Le v strminah, v kolikor se je živina na njih vdirala, se je de-•oma kaka škoda pa le zaradi vdiranja zapazila.
obrtnijske stvari.
Prav tako pa je ta zbor izvedencev soglasno priznal, da živiua še celo pospešuje mladi in novi naraščaj v gozdu deloma s tem, da s stopinjami, oziroma s hojo nekako rahlja zemljo, v rahli zemlji pa kalijo semena toliko ložje, ob enem pa stopinja živine marsikatero seme vtisne v zemljo, katero bi sicer ne bilo ozelenilo. Tudi s tem. da trava ne prerašča mladih drevnih rastlinic, pospešuje njih razvoj in zato je pa tudi v oddelkih, kjer se umetno zaseja ali zasaja mlad naraščaj, dovolj, da se zavarujejo skozi dva, k večjemu tri leta, da se namreč zemlja, ki se je zaradi semena zrahljala, zopet vleže in sprime.
Vlada naj zahteva od gozdnega lastnika, da ne le zaznamuje v varstvo ali prepoved odločene gozdne oddelke s svarilnimi napisi, ampak da jih tudi zagradi. 8 tem bo za pašo opravičenim kmetovalcem vsaj omogočeno izvrševati dobro pravico, ne da bili v vedni nevarnosti, da jim zaide živina v take prepovedane oddelke, kar jim prouzro-
čaje neverjetno mnogo denarnih kainij, katere so pogo-stoma tako visoke, da je vsa njegova pašna pravica le zgolj navidezna in zelo draga stvar. Saj § 10. gozdne postave veli v tretjem odstavku, da morata gozdni lastnik in za pašo opravičeni kmetovalec skupno nadzirati pašo iivine, zato naj gozdni lastnik vsaj to s tem izvršuje, da zagradi dotični kos gozda z dobro ograjo.
Ekscelencija gospod poljedelski minister pa naj kot vrhovni zaščitnik poljedelstva prav po pomenu svojega častnega naslova ravna in zavzema enako stališče v zadevi gozdne paše, kakoršoo je zavzel državni finančni minister pl. Kallaj v budgetnem odseku avstrijske delegacije oni dan, ko ga je neki delegat poprašal v zadevi gozdnih od-nošajev v bosenskih gozdih ter se vrlo modro izrekel tako-le: .Nemogoče je, da bi se pravica, katero ondotno ljudstvo že skozi stoletja uživa in izvršuje, omejila ali celo odpravila. To bi bilo nasilstvo. Pa tudi z gospodarskega stališča bi bilo to zelo kvarljivo, ker z odstranitvijo ali omejitvijo pašniških servitut bi ondotni prebivalci bili silno poškodovani, kajti njih vsa živinoreja sloni le na podlagi pašniških pravic. To, kar nameravam v tem oziru doseči, je, da spravim pravice ljudstva v soglasje z modrim izkoriščen jem gozda."	(Konec prih.)
JTove trgovinske pogodbe med Avstrijo, Nemčijo in Italijo so poglavitni predmet, s katerim se pečajo zbori teh držav. Slovenci smo večinoma poljedelski narod ter nam obetajo trgovinske pogodbe mnogo koristij. Obetajo nam zvišanje cene žitu, lesu in naši živini, ki bode zopet dobila dobre kupce na Nemškem in Italijanskem. Dobra tolažba za našega kmetovalca, ki tako ne ve, kje bi iskal denarja, ako mu ga ne vrže z veliko skrbjo iz-rejena živina. Znani so našim živinorejcem Bavarci (Pa-jerci), ki so svoj čas tudi pri nas lepe novce puščali za našo goved in se bodo sedaj zopet pridno oglašali. Le viničarji se zdi, da bodo vsled teh pogodb nekoliko trpeli, ker bo odprta pot italijanskemu vinu. Upajmo, da bo poštena domača kapljica, katero je Bog prav za nas vstvaril
in katere tako še zase dovolj ne pridelamo, dobila tudi t prihoduje poštenega kupca.
Zoper mrzle noge. Papir, zlasti pivni in svileni papir je prav dobro sredstvo proti mrzlim nogam. Ovij 6j sprednji del noge s papirjem tako, kakor se ovijajo noge s tako imenovanimi cunjami za v čevlje. Ako je hud mraz, ovij si z dvojnim papirjem. Na to še-le obleti nogovice. Na tak način se noga cel dan topla ohrani.
Krmljenje z zmrzneno repo. Akoravno zmrz-nena repa pri južnem vremenu postane za rabo, je vendar nevarno jo živini pokladati. Slabih nasledkov se lahko obvaruješ na ta-le način: Nalij v kad mrzle vode ter na-meči vanjo repo, ki jo meniš živini dati. Cez nekaj ur je repa za pokladanje rabna in neškodljiva. Tudi ne škoduje, ako se na vrhu vode naredi ledena skorja. Se boljše je vodo enkrat premeuiti. Kavno tako se lahko ravna z zmr:-neniin krompirjem.
Kak6 obvarovati drevje pred zajci? Priporoča se prav priprosto pa neki gotovo in zanesljivo sredstvo. In to je pasjek. Pasjek se namoči in razredči v gorki vodi ter pusti nekaj časa stati. S tem mazilom se debla drevesc nekaj pedij visoko namažejo.
Trina cena v Mariboru. Pšenica 7 gld. 85 kr., rž 6 gld. 50 kr., ječmen 4 gld. 45 kr., oves 3 gld. 5 kr., koruza 5 gld. 35 kr., proso 4 gld. 80 kr., hajdina 5 gld 30 kr., fižol 6 gld. 60 kr., vse po hektolitru, cena je nastavljena najnižja, boljše blago je bilo po nekoliko dražje; kilo jabolk 8—12 kr., grušek 6—12 kr., 8 orehov 1 kr.; kilo riže 20—36 kr., graha 24—26 kr., leče 28—36 kr., krompirja 3—4 kr., luka 7—8 kr., česneka 24—28 kr.; 2 jajci 6—7 kr.
Cena iivine v Gradcu. Za 100 kilo žive teže veljajo: a) klavui voli: pitani 30 gld. do 33 gld. 75 kr., polpitani 28—29 gld., suhi 25—27 gld., I) klavne krave: pitane 23 gld. do 25 gld. 50 kr., polpitane 19 gld. do
22	gld. 50 kr., suhe 17—19 gld., c) krave-molznice do 4. teleta 24 gld. do 27 gld. 50 kr., čez 4. tele 19 do
23	gld., breje pa 21—26 gld. Za 1 kilo mrtve teže: tele 40—52 kr., svinja 40—46 kr.
Razne novice.
(Veleč. g. inpnik Janez Rozman) pri sv. Jakobu v Ljubljani je od presvetlega cesarja s sklepom z dne 16. januarija imenovan za častnega kanonika. Prav od srca čestitamo na tem odlikovanjuvelezaslužnemu gospodu, ki se neumorno trudi in žrtvuje svoje zdravje v blagor vernikov svoje župnije in bližnjega sploh, ter kličemo mno-gaja leta!
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Frančišek Zakrajšček, kapelan v Postojini, je premeščen v Ribnico. Na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Josip Brešar. C. g. Jos. Debevec, kapelan na Breznici, je premeščen v Trnovo v Ljubljani. _ (Ii Skofovine Maribor.) Umrl je č. g. Ivan Kram-bergar, župnik pri Kačnjaku blizo Ptuja, za oskrbovalca
fare nameščen je č. g. Murkovič; č. g. Žnidar, župnik v Zrečji. stopil je v stalni pokoj, provizor tam postal je č. g. Cepin.
(Iz Škocijanai na Dolenjskem se nam piše: Dne 20. jan. se je pri Das vršila občinska volitev. Izvoljeni so gg.: Za župana Ivan R a b z e 11, gostilničar in usnjar v ŠiocijaHu; za občinske svetovalce Mart. ia Mole n Dobrovške vasi, Jože Jermančič iz Drušč, Matij* P o v š e iz Stare Bučke, Ivan V o v k o z Dobrave in Jjže G1 o b e 1 n i k iz Skocijana.
(Dolenjska železnica) se začne delati takoj spomladi. Dodeliti se mora v dveh in pol leta. Cez dve leti in pol
se bomo torej lahko po železnici vozili v Novoraesto in v Kočevje.
(I« Nerelj) se nam poroča: V noči od 14. do 15. jan. se je priplazil že v tretjič v neko hišo v Nevljah tat. Ondi stanujoč neoženjen Martin Rems je zapazil že večkrat poprej, da zahaja k njemu neki nepovabljen gost. Dvakrat je pretečenega leta rokomavz obiskal starega moža in mu odnesel nič manj kakor 200 gld. Ko so pa omenjenega večera zopet tat priplazi tiho ko miška v sobo, začuti Martin R. in vžge svetilnieo. Tat boječ se svetlobe, vdari po svetilnici da se razbije. Nato se pa začne obupen boj. Lastnik kriči in kliče na pomoč v smrtnem strahu. Tat pa močan ko Štempihar dobro nalomasti lastnika in zbeži popustivši sezuto obuvalo in pri praski odpadlo pokrivalo. Drugi dau je žendarmerija vjela nekega zlogasnega ptička in ga varno shranila v kletko.
Občan.
(Iz Rakeka) se nam poroča: Malo kedaj se čita v .Domoljubu" kak dopis od tukaj, ker pa tako v obilnem številu tudi k nam dohaja prosim, da pustite prostorček za to-le pustno dogodbico. Neki fant priteče nedavno k Bvojemn prijatelju ves zasopljen ter mu zakliče: Teci! teci! konec vasi [e volk, ga bodeš ustrelil! Res fant si ne pusti dvakrat reči, zgrabi puško ter teče kolikor more na omenjeno mesto. Volk, ko zasliši preganjanje, zbeži po cesti proti Unci. Ko pride fant do kapelice, katera je v sredi med Rakekom in Uncem, se tam skrije ter tako pričakuje, kedaj se bode volk vrnil, in res čez '/» ure jo že nazaj primaha; fant pomeri, puška poči in volk pade mrtev na tla ... . Potem fant zgrabi dozdevnega volka ter ga nese blizu vasi v neko duplino. 'Zjutraj se neki gospodar oglasi, da ni nikjer njegovega psa; iščejo ter iščejo in na zadnje le najdejo otroci v omenjeni duplini prestreljenega .... koga? Psa! namesto volka. Seveda to je bilo po noči ter ni mogel lovec zapaziti, da je pes, sicer mislim, da po dnevu bi ga pa poznal, ker ni bil volku prav nič podoben. — Tako se je zgodilo te dni pri Loki.
(Porotne sodbe v Celji.) Gosp. dr. Premšak je v nemškoliberalni list „Marburger Zeitung" poslal neko pismo, s katerim se je gosp. dr. Riebl čutil razžaljenega. Vsled tožbe je reč prišla pred porotnike. Obravnava je trajala štiri dni. Gosp. dr. Premšak je obsojen na platež 200 gl. ali tri tjedne zapora, vrednik imenovanega časnika g. Bezozzi, pa na 50 g), ali 5 dni zapora, a lastnik časnika plača 30 gl. Omenjena gospoda morata poravnati tudi vse stroške, ki so v treh letih nabrali se za okoli št;ri tisoč goldinarjev. — Dekla Katika Pevec v Središču je svoje dete vrgla v vodo, kjer se je vtopilo. Da ni ravnala, kakor se spodobi za mater, dali so jej pri sodbi čas za premišljevanje skoz 30 mesecev v hudi ječi. — Zavoljo neke pregrehe zoper šesto zapoved je hlapec Lovro Lesnjak od Sv. Martina dobil za pokoro 15 mesecev hude ječe in 15krat post, mladenič Maitin Horvat v Zalogu pa 12 mesecev in vsakih 14 dnij post. — Zavoljo tatvine na Bregu tik Ptuja so dobili prisojeno hudo ječo: Anttn Papež 5 let, Ludovik Kreft 2 leti, Franca Kreft 1 leto. — Zemljič je svojega 121etnega Mih&leka poslal v Ljutomer po tobak za 2 gld. 70 kr. Na potu domu se mu je pridružil 24 let stari viničarski sin Ivan Kuzma ter je „paj-biira" vrgel „občtlau ter mu vzel blago. Zavoljo ropa bode pokoro delal tri leta v hudi ječi.
(Ie Bleda) se nam piše: Podpisani načelnik podružnice Blejske zahteva na podlagi tiskovnega zakona § 19., da objavite sledeči popravek gled^ na takojšnji dopis v »Domoljubu" št. 1. 1. leta:
1.	Ni res, da bi bil g. Pire pri občnem zborn tukajšne kmetijske podružnice dnč 20. dec. 1891 1« besedico govoril o politiki.
2.	Ni res, da bi bil on rekel: »Prišel sem letošnjo j e a en osemkrat radi podružnice na Bled, pač pa je rekel: Prišel sem letos---
3.	Ni res, da bi bil on krir prepira v niši obč ni.
4.	Ni res, da bi udje ne bili zadovoljni s postopanjem nekaterih gospodov pri kmetijski podružnici.
V Bledu, dnč 17. jaunrarija 1892.
A. Hudovernik, predsednik.
Dostavek vred.: Ako povemo, da je papir potrpežljiv in se lahko kar se hoče nanj napiše, povedali smo dovolj o tem popravku; nadalje pregovarjati se pa nam ne zdi vredno, ker ljudem, ki vedno svojo gonijo, se ne d& nič dopovedati.
PT Prihodnja številka ..DOMOLJUBA ' Izide dne _18. februvarja zvečer._
Loterijsko Nredke.
Dunaj 30. januvarja: 78,	75, 72,	29,	81.
Gradec 30. januvarja: 41,	79, 14,	70,	20.
Line 23. januvarja: 88,	68, 10,	84,	63.
Trst 23. januvarja: 47,	34, 85,	82,	48.
Tržne cene v Ljubljani
dne 27. januvarija.
Pleni"*, hktl. Rei,
Ječmen, „
Oves,
Ajda.
Proso,
Koruza, »
Krompir, „
Leča, „
Grah,
Fižol.
Maslo.
Mast,
Špeh avel,
kgr.
glJEF
Špeh povojen, kgr. . Snrovo maslo, „ Jajce, jedne » Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ » . Svinjsko » » . Koitrunovo „ » .
Pisaneo.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, » » . . Drva trda, 4 □ mtr. . Mehka, . „
kr.
Iz „Novic",
gospodarskih, obrtniških in narodnih,
v Ljubljani dn6 19. januvarija 1876, tečaj 34.
(„ Priporočilo.") Vsakemu kovačn in ključarja
je dobro znano, kakošna dobrota in kolik dobiček je za njegovo rokodelstvo dober meh. Dozdaj smo si morali dobre mehove z Dunaja in drugih dežel prav drago na-ročevati; sedaj jih dobimo domil in te prav izvrstne in pa cenejše pri mojstru Matiji Zupanu v Kropi na Gorenjskem. Jaz sem od njega dva meha kupil, s katerima sem tako zadovoljen, da po pravici moram tega domačega mojstra prav gorko priporočiti.
P. Skale,
t fl520) 3-3 7 3-1
učenik podkovstva. »
P z desetimi spremeni so ^ 4 po prav nizki ceni na | J prodsi vTunjcahpri £ fj Kamniku. Več 58 izve jjj pr. župnijskem uradu v g p Tunjcah. ^
\^ rib.
pismene marke
ii-.i i e-ia.' 'r. £i<hmayer.
V r;. -V'; .Vviijff; '.z m . Jiš:AJ'—r
r, Koverte > firmo £ £ vizitnice i a ^ ^ trgovske račune ^ J,	- 4
*	T • KI- •	^
a. v Ljubljani. *
KS-Roboi >» « glavo, "S*	**
** svilnati ln volneni. ▼ najrarllinejilk bojab. platno, kotonina,	;££
14U	hlHtevina. volneno blago	(20,	"fjf.
lepo. mo&no. dvojne ilrokorti meter po SO kr ln vi*..
***
Fr. Petrič,
trgovina z manufakturnim in kramarskim S? i>i«iioiii "43
r Ljubljani. Špitalske ulice G
*** *** ***
prpcrc&i sv-:.o najve};* ia!ero ia najraiaovrstaejio izbere
** modnega in kramarskera bla?a. ^
^ .2 euitata aa nožka ia
žeaeko oblek©.
Ure
j
: ti. j	«.4. klz :iTc.«>".e TO ir. ••• • t'r» t
i	in: ccck:..: :'i - .:» • i:i»»v:
1 "-.*-. r
j liv

• " ^ j, v-	..
-" - ■■ ■A v	--- • -"t *
- . ^ :J /
iz-.~.:iZi m 3 . — rii-;: -j »r>i* » -.-tc-ir	f.i *.
—	-i tira i is^sias t-.£r:»:r i.i .i. — rz:
i	f<r:':s keltdr»2 cid IT.	:*■.•)> t—4
Ur» ii r:U '.-l nruz«in >iprs» fl i"?. i 14	: j	:•>
£-j-.Iiti 4.	;r>--k-. ,s
.4 nrk:" ti : . k i r<: r i rr.vi. " r<ai. T-J.J;.^
as: - :•:: £■ i iaji i: :«. C.TK2: rtu:. :'?-.'"-J: £. +
:: '.4	: if. t1. V-.
i-1. ■ - k:I. i _: £. ; T-«.". r
V"]?VI ji. Jta t tkf'.:-;
EMIL MATER,
tovarna za ^'e .r. zla:.-.no I»l Ni J. L Sfk#n«rimržT.
U iirr.zt uu. F :v-M	i
I:"1.: "»C.U. z. »I.
:a < 5 swn riil T. —
i iuvsa f.i i »

v starosti od 25 do 40 let, ne-. oženjenim in krepkim, popolnoma veščim nemškega in slovenskega jezika v besedi in pi-aavi, z neoinadožovannu dosedanjim življenjem in v popolnoma urejenih finančnih razmerah, ponuja se priložnost pri primerni porabljivostiin izvrstnem vedenju sagoioviti si gotovo in tcajno eksistenco s tem, da prevzamejo binsto potovalo«, združeno e plačo in postranskimi dohodki, kateri službi se pa imajo izključno in odločno posvetiti. — Oglajč naj se pa le take osebe, ki ustrezajo vsem stavljenim pogojem, in imajo veselje za po-kllo potovaloa in resno voljo zadostovati njim stavljenim iwioK*m z Jednakemerao pridnostjo in odločno vstraj-nostjo pri siuer neoporečnem vedenju. —■ Ko bi prositelj morda ne mogel poganjati se za mesto potovaloa, s bi bil v stanu pri svojem poklicu radi postranskega zaslužka delovati, ima tudi priložnost pridobiti si znaten tak postra-.sk i *aslutek, ki so vedno vekša in mnogo let traja. — lastnoročno nemški ali slovenski pisane prošnje, kterim je treba pridejati prepise spričeval in reference, ■kj se pošljejo pod „301.191" v Gradeo poste restante. 3-1
J. PSERHOFER
Pri zlatem drž Jabolku.
Pri zlatem dri. jabolku.
lekaruar na Dunaju, I., Slngerstrasse 15.
Kri čistilno krogljice. poprej univerzalne krog^ljioG imonovrino, po staroznano zdravilno sredstvo. — Ze mnogo desetletij so to kr»glji.ie splosno razširjeno, mnogi zdravniki jih
r-	i......j' ' 'j *	«• »hi1» b"1- "" «»~ '-'»'oj« p, >*i uv/ m., Artvvji o	OiJ ni.,
4 zavoji 4 gld 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev D gld. 20 kr. (Menj negojeden zavoj so ne odpošlje. — Prosi se, da se zahtevajo izrecno	(10-5)
SftT J. Pserhoferja kri čistilne krogljice -TttB
in gleda na to, da ima vsaka škatljiea na pokrovu navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Paerhofer in sicer v rudeči barvi.
Balzam za ozebljlne J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčo-vitemu kašlju itd. 1 stekl. 50 kr.
Ameriška maža za protln, 1 gl 20 kr.
Prašek proti potenju n6g. Škatljiea 50 kr., ■ frankovano pošiljatvijo 75 kr.
Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenoa (Praške kapljloe), proti sprijenemu že odeu, slabej prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr.
Angleški čudežni balzam 1 stekl. 50 kr. Fijakarskl prašek, proti kušiju itd. 1 škutlj.
35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannoohlnin - pomada, J. Pserhoferja. nai-boljše sred.tvo za pospeševanj« rasti las. 1 šk. 2 gld.
Univerzalni obliž, prof. Steudel*. sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 60 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bullricha.
Domače zdravilo proti posledicam sl»b»ga pre-bavljenja. 1 pak. 1 gld. Razern tukaj omenjenih izdelkov ima še vso v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in ino-zomske farmacevlione speeijalitote in so vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbi.
fftT" Pošlljatve po pošti zvrše se hitro proti predposiljatvi zneska, večje pa tndi proti povzetju.
Oe se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznioi), je poštnina g0T~ dosti nižja nego pri pošiljatvah s povzetjem.
£ V	< (.1-2J
♦ Zaga in mlin
♦
Kamnika, z močno in %
t Vrlipoljali, četrt ure od
tovarno
stalno rodo
sta naprodaj po zelo
priročna za ♦
♦ ugodnih pogojih. — Ponudbe Tsprcjenia po X sestnik Janez K a d i v c c. Vrhpolje, p." Kamnik.

6 šfitalske ulice 6
Največja zaloga
šivalnih strojev
I JAN. JAX, i
LJUBLJANA,
Najniže cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-40)
Zamenjuje stare stroje.
Foprave vršit ne točno trajno in ceno.

Konkurzna masa
R. Miklavca y Ljubljani
prodaja mnogo cenah blago za
pod nakupno ceno in po trdno določenih
moške in ženske obleke,
belo blago, barliante, gače, jopicc in srajce, svilnate, volnene in platnene robce in liogovice itd. (3—31
6 šfitalbee ulice 6
mmmmmmwmf
podobar v Gradišču pošta Št. Jernej na Dol en jsk cm.
Mnogo let deloval sem v podob'arski stroki kot pomočnik, in delovodja po raznih deželah, ter si pridobil toliko izurjenost, da sem vstanovil sedaj lastne
podobarsko dclalnioo
ter se toplo priporočam č. g. duhovščini in cerkv. predstojništvom, da bi me blagovolili podpirati z mnogimi naročili ter tako pospeševati domačo obrt. — Izdeljujem vsa v to stroko spadajoča dela iz lesa prav umetno ter po iliszici coni.	l&G (3-3)
Jos. Oot»a»,
plttkar, Uklrar Ia »apUal »llkar.	1-
v LJubljani, na Bregu Jt 6.
t* priponva »L ot*ia*>u t m*Ms :a ca d#i«it * --'a« um:*' v njegovo stroko spadajoiih del	« rr.porvv* a.
ctkoin ^rvkodtlotml t UTr«.«' tmansklk ln raanik napisov.
nlidno. trajno ia n:ik*
Posedaj neprekošeno f
ff. lAAGEB-jm pristno sU
Dorievo
salo iz kitovih jeter
i 13)
»»h
obrt-Dtlo
Nova notarska pisarna.

1123
10-7)
Viljema Maager-ja,
na Dunaji.
Frr« x*i:-:a<'t« aV.or.tete sc preiskale to »t-r: in ;« prtotvOajo ia tarauejo i in d, lahke pr*-k«»i)r»Kti tudi ii otroka t tj* i i.-; 'i;ih. t katsrih -•-"Os i;?*?: li.-iTirf tkrapJjaa;« »stjt irj];.:u ziait) pm In p-'»4. N'«ui,« taksa« !«i». ifcji.iaj « t«ii ■ fcattaj« krvi ti.i«. — Strtimi« p« I f i ioi* « t tvraraiki rx. t- ii Oaaaj« BL3. He—artt ia
! mi	m.iiftrui iriirt

£V K »rt(t N ki<u«A a
kinsko vino
a okreeiaTaaje pr r^daatk j:Uš m c**rtaa3» !>■»-_>aa:- - C«ta *ttk!«a.q 150_
> Kirtia N tliuci-i Iraško
kinsko železno vino
za :--■:.-aa.e t-r. — Cata ritkitaici jI 4 150. Or Hirtla Nkitajc* a fcaajjko
pepsin-vino
• Cw«	4. i se
n lOKjrfuTaa;.}	a
Or Hirti« N inuci i
aa sio
pepton-vino
n zrtiii.fia; --sa br?- pcmot: Mciičae it_xtc.-sc __- C*u rt*l«mci 114. | $&
Or Kinil Mkiiut« i Ipaz.si;
rabarbarsko vino
p jer iz.i iirmz.a :r?T — C«u Btaiaao | l t-jj
Dob«
ns H :r: t rjei ieiaraai.
Glavno zalogo bi glavno razposljalnico Tlljem Maager na Dunaju.
III. 3. Heumarkt 3.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem namesto bivšega notsrjs g. dr. Rudeža bil imenovan notarjem, in da sem otvoril
pisarno v križevniškili ulicah (i
kjer je tudi moj imenovani prednik uradoval V Ljubljani, dne 6. januarija 1892.
Ivan Plailfail, c. k. notar

M H M M M M M M
tt
F 1 V A \ V E i t
H	** N
,.pri solncu:* 6 i-2 Zaloga naj raznovrstne} Aili
šopkov in vencev v I- J TJ BLJA I.
MM M M M M M M ntt
SSS Svarilo! L
Podfoaforn&sto-kiali
ax>neno-železni sirup
F lekarni dar Julij Herbabny ca Dunaji
-» « 31 t	sjc-a-.a rac '/j; od	ain^-
-11 -"7 .- :-:ia»Q; :z sr.;-:.-..'*;: prani airap raatap^a »ler. apokojoj« kaMJ. pomanjinja pdt. daj* alaat do Jedi. poapainj« prenavljanj« i3 radiinoct. Jaii :a kr«pi. 2*1*» c; - t sirup« i-t	t r.«:ao ta aarajanj« krvt rart:ffo»-
torno-apnen« »oIL i *: t a.<au i*	f r. alabotnii
otrocik (Oio^ia^ marajanj« kortij C»=a	:i
tiziz^u.tiztn rum 1 ^ii io tr. z« ;ok. t- t«.:- x» u*:;a2;<. rc.ir.^j k^il«;; bi.t
rar-jj'.- :r»-i a*ff.i74.X-. t: m .».-i ped )«daakiaai aL ^ a a. .sta: i k rendar po rvoji Matarl ln rvojaaa u6inia :•> :■: ru.-Az* :>i aaia« »r.r.-p^, aiia^n t! I-!	pod-
Vcv&j foafornarto kislega apnano-telazaaca dropa. Zaa»*» -> »	Izredno Harbabay-J«v apsMO-iaiacat
^P p>Ji "J M.tmdi na to. da J« »ara nojač*
oblastveno protokoliraa* varstven*---- aa
v*aki stakleniei :i	na dajta m **p«yati
S^i	c*ac 11111 1	pratvaxaal da bi i
kapo kaka poaaradb«!	ti i-:
<>4nda» rw» v- J3	na "»nsuija. !•-
ta^ua -to Barmkanigk.t- JtTLZJA HTTEBAB- ' «x-ja. ■•»baa. Kaisarrtrass« 7S. Pr:.it ». : « t <>- |
Vi^"*"' ^ j"-"'J	U. Gab. P.;«..." Tla..! 3
77'	L	^ n prodajaj« t C«..a I
J; K^riuaa:^ EjijiH^ot.	fct j gaiiv |
r .-r-Hiu, a Seaia«« Aa*. H mul. :«ara>.at, F. Pr»twn-a »JAMI. in« T	a. Sap 5«. 2*	MiaiK 1
~	Tiamnid. P.	J 5>- |
c d "	^ T fr«: S. iao«i. A- 5««-- '
-aa r a	. mrrar^j £ t	f Prta-ia- |
j a .um t vtu^j, j j0clk , xj .iibfm j hxi	'
favUjaut Or fvaa
0>iggv<9ni trfinik: A.