Loto IX, št. 50 LJublfana, torek 28. februaria 192& Gena 2 Din — I»«»»|« ob 4, gjertroj. m Stane mesečno Din «5-—, ca teo-semstro Din 40-— neobresta Osla« po tariin. (Jredniitvo 1 Ljubljana, Knaitora ulica Her 5/L Tcleioc it. 1071 in «804, pouči tudi It »034. Rokopisi so no vraisis. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprava ittvo: Ljubljana, **Hi*siiug» aMca te. 54. — Telefon te. eogfe. insenttrt oddelek; Ljubljana, Prctar« ion ottca te. 4. — Telefon te. t*gf Podružnici: Maribor, Alcusa-idrora te. 13 — Celje. Aleksandrova cesta Račun pri poStnen ček. zavoda: Lh«» lana te. 11.841 - Pral)* čiaio 78.180. Wien,Nr. 105. >41. ' Na včerajšnji otvoritveni seji fašističnega parlamenta ni bila niti prečitana interpelacija zaradi dunajskih govorov LJubljana, 27. februarja. Incident med Italijo in Avstrijo je potisnil v ozadje zanimanje za monoštr-6fco afero. Nas se tiče ta, direktno ali Indirektno obe zadevi. Gotovo pa bi nam bilo ljubše, da ostane pozornost evropske javnosti dalje časa koncentrirana na aferi nekvalificiranega postopanja Madžarske — da rabimo naj-milejši izraz —, zakaj ta slučaj je za Malo antanto konkretnejši. Ne dvomimo pa, da se predstavniki Male antante in njej prijaznih ter dalje vseh objektivnih. iskreno miroljubnih državnih zastopnikov ne bodo dali premakniti od začrtane smeri in da bo svet Društva narodov izvršil svojo nalogo v investi-gacijski zadevi tako, kakor zahteva pravni čut in zavest mednarodne dolž nosti. Napetost, ki je nastala tako nenadoma med Italijo in Avstrijo, ni še niti najmanj pojenjala. Fašistično časopisje nadaljuje svojo kampanjo, tako da se s te strani ne more pričakovati ničesar novega več. Vse pričakuje, kak odziv bo dal na afero Mussolini; njegov govor se pričakuje za prihodnje dni. Ne more biti dvoma o tem, da bo njegov ekspoze grob m brezobziren, saj nam je dovolj dobro znana njegova mentalite-ta in je pokazal že ponovno, da tudi napram Nemcem v tem pogledu ne pozna obzirnosti. Vsa tolikokrat že izkazana megalomansika oholost italijanskega fašizma zahteva nadaljevanje dosedanje politike; popuščanje v tem trenutku bi pričalo, da se je fašizem ipak prestrašil, oziroma da razlikuje moč od pravice, domišljijo od resnice. A kdo more pripisovati fašističnim voditeljem že danes tako uvidevnost? ' Poročila pravijo, da bo stvar glede odpoklica italijanskega dunajskega poslanika odvisna od tega, kakšni so ste-nografski zapiski o kočljivih sejah in izjavah v avstrijskem parlamentu. Kaj bo ukrenila rimska vlada v tem oziru. je do te ure še negotovo, gotovo pa je pri tem to, da bo Rim izvedel korake, ki bodo dali fašističnemu stališču tem večji povdarek in drugič, da pri tem nikakor ne bo pripustil kakega posredovanja Društva narodov, ker je seveda tirolska manjšina «za večne čase* interna italijanska zadeva. Tragična pa italijansko - avstrijska afera v nikaikem slučaju ne more postati, ker Avstrija je pač Avstrija. Gotovo pa je presenetljivo, kako da se je državni kancelar Seipel, ki je sicer na g!asu kot sila zmeren in prevdaren politik, tako nenadoma in tako energično angažiral v tako delrkatni zadevi, kakor so manjšinske pritožbe zoper Italijo. Zdi se, da je to tako po učinkih kot po zasnovi obča nemška zadeva. Nemci posvečajo zadnja leta ogromno paž-njo manjšinskim problemom, organizirajo svoje manjšine v vseh državah, kjer se nahajajo, pa makar v še tako majhnem številu. Niti najmanjših, v zunanjem svetu raztresenih narodnih drobcev ne zanemarjajo. Pri tem pa se je opazilo, da so Nemci tako v Avstriji kot v Nemčiji osobito občutljivi ravno glede južne Tirolske in dasiravno znaša Število tamkajšnjih nemških rojakov, ki jih tlači fašistično nasilje, le četrt milijona, se vendar splošnonemška nejevolja obrača z nenadno ostrostjo ravno s&oper Italijo. 0 priliki Seiplovega nastopa se je znova pokazala dobra organizacija nemškega manjšinskega boja; celotno nemško časopisje je poseglo v kampanjo z vso silo in dalo tirolski aferi evropski povdarek. kakor si jo je očividno želel Seipel iin z njim še marsikdo drugi. 0 principijelnl strani konflikta ni treba govoriti; stvar je dovolj dobro znana. Za vse države, ki imajo v svojih mejah drugorodne manjšine, je afera opomin, da jih obravnavajo kulturno in moralno, zakaj sicer ne more priti do nikakršnega zbližanja med narodi. To naj bi bil nauk tudi za Avstrijo samo, osobito za gospodo v Celovcu. Za celotno situacijo v Evropi je gotovo afera bolj koristna, nego škodljiva. Zakaj napačno bi bilo, delati si najmanjše iluzije o tem. kako nepoboljšljiv nasprotnik miru je italijanski fašizem. Kot najbolj prizadeti njegov sosed moremo biti samo zadovoljni ako ima svet čim večkrat priliko, spoznati njegovo bistvo in metode. Naj tedaj Seipel demonstrira pred vso Evropo barbarizem Ob gornji Adiži; morda bo svet potem lažje razumel, da se Jugoslavija ne more sporazumeti z Italijo, če ne more izhajati z njo niti skromna, vedno korektna in zmerna Avstrija. Mussolini bo odgovoril najbrže šele jutri. — Sicer pa se je umetno vprizorjeno ogorčenje t Italiji že precej poleglo Rim, 27. februarja, g. Na današnji seji zbornice, ki je bila zelo kratka, so padli odgovori na razne interpelacije in so bili rešeni nekateri manjši zakoni. Nato se je začelo razpravljati o osnutku za volilno reformo. Vprašanje poslanca Pellizarija in tovarišev zaradi ukrepov proti Avstriji sploh ni bilo čitano. Nekateri listi napovedujejo, da bo Mussolini imel svoj govor šele v sredo. Današnjo sejo so pričakovali z veliko napetostjo, ker so menili, da bo Mussolini zavzel stališče napram izjavam doktorja Seipla. Rimsko časopisje domneva, da bo imel Mussolini svoj zunanje-politični ekspoze v torek ali sredo. Poročila dunajskih dopisnikov govore še vedno o desorijentaciji. ki je izzvala diplomatske zapletljaje po dr. Seiplovem govoru. V dunajskih odgovornih krogih pripisujejo stališče dr. Seipla njegovemu hladnemu prevdarku in skepsi, ki je presenetila celo njegove najožje prijatelje. Doktor Seipel je moral vedeti, da bodo njegove besede preko mei napravile mučen vtis. Ta nenaden preokret izvira iz razkritij prelata Kolba. ki je govoril o italijanski naredbi, ki prepoveduje nemškemu prebivalstvu, da bi smelo moliti in se spovedovati v materinskem jeziku. Te izjave prelata Kolba so dale povod, da je dr. Seipel izjavil, da je nad mednarodno politiko mednarodna morala. Zvezni kancelar dr. Seipel, tako izvajajo nekateri komentarji, je zamenjal svojo politično obleko z duhovniškim plaščem. Rim, 27. februarja, o. Dunajski poslanik Auriti je prispel v Rim davi ob 7.25. 2e ob 10. se je v zunanjem ministrstvu zglasil pri državnem podtajniku Grandiju. s katerim je imel dolg razgovor. Popoldne je sprejel Auritija ministrski predsednik Mussolini, kateremu je poslanik podrobno poročal o dunajskih dogodkih. Ogorčenje fašističnega tiska povodom avstrijskih obtožb zaradi zatiranja nemške narodne manjšine v Poadižju se je sedaj že docela poleglo. Z zanimanjem pa se pričakujejo napovedane Mussolinijeve izjave. Rim, 27. februarja, g. »Lavoro d' 11 a 1 i a» se ostro obrača proti Mali antanti zaradi njenega postopanja proti Madžarski. List zatrjuje, da je pismo predsednika sveta Društva narodov bilo odposlano pod vplivom dr. Beneša z Briandovim posredovanjem. Mala antanta hoče spraviti Madžarsko zopet pod vojaško kontrolo. Na Dunaju čakajo mirno. •. Dunaj. 27. februarja, d. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo Mussolini odgovoril dr. Seiplu v sredo in računajo, da bo trovoril precej ostro, da bi tako vplival na javno mnenje v Italiji. Od Mussolinijevih sklepov zavisi tudi, ali se bo poslanik Auriti vrnil na Dunaj. Ostre besede, ki padajo po fašističnih listih, že kažejo, kakšen bo Mussolinijev odgovor. Očitanje pomoči v času, ko je Avstrija stradala, smatrajo v vseh krogih za nelepo sredstvo, ki naj bi javnost varalo glede izročitve nemških Južnih Tirolcev. Če bi Mussolini formelno od- poklical svojega poslanika, ne bi bilo izključeno, da bi tudi avstrijski poslanik pri Kvi-rinalu dr. Egger nastopil dopust. Vsekakor presojajo položaj v avstrijskih parlamentarnih krogih popolnoma mirno in pričakujejo Mussolinijeve pridige. Kaj pravijo v Ženevi? Ženeva. 27. februarja, (že.) V krogih Društva narodov živahno razpravljajo o italijansko - avstrijskem konfliktu in o zatiranju tirolskih Nemcev. Splošno se povdarja, da Italija nima pravice raznarodovati nemško manjšino, ki biva na Tirolskem že stoletja in je na milost ne nemilost izročena nasilju fašistične nadvlade. V vprašanju narodnih manjšin obstoja med Italijo in drugimi državami veliko nasprotje, ker se je več držav obvezalo, da bodo ščitile svoje narodnostne manjšine, dočim hoče Italija z vsemi sredstvi uničiti nemško kakor tudi slovansko manjšino. Odmev v nemškem parlamentu Berlin, 27. februarja, (be.) Na današnji se-ji državnega zbora je govoril socijalistični poslanec Stampfer o zadnjem avstrijsko - italijanskem incidentu in o zatiranju tirolskih Nemcev. Govornik je ostro napadel italijansko vlado in izjavil, da živi nemški narod s svojimi brati izven mej domovine v najožjih kulturnih in duševnih stikih. Končno je govornik povdarjal, da je vsaka krivica, storjena nemškim manjšinam, tudi krivica celo kupnemu nemškemu narodu. Zbornica Je spremljala govor socialističnega poslanca z burnim odobravanjem. Berlin. 27. februaria s. Ko je predsednik držav, zbora Lobe otvoril sejo, se je s tribune oglasil nekj mladenič s klicem: »Ljudski zastopniki, storite svojo dolžnost! Nemška narod ima zaito pravico!« Da poda stališče o vladni izijavi, Je povzel besedo podpredsednik Hergt, ki je izvajal med drugim, da je vlada z zasilnim programom zadovoljna v vseh točkah. Ker so se pogajanja o državnem šolskem zakona razbila, staji državna vlada pred vprašanjem, kako bo sedaj reševala vsa svoja zakonodajna dela. Ostalo pa je tudi mnogo drugih zelo važnih nalog nerešenih. V glavnem so to dodatki k državnemu proračunu za 1. 1927. in dodatna predlogi za 1. 1928., kakor tudi spremembe v osnutku zakona za poravnavo vojne škode. Na vidiku so tudi ukrepi za pomoč poljedelstva in podporo malih mi socijalnih r en trnkov. Prvi angleški komentar London, 27. februanla g. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« piše o vzrokih incidenta med Dunajem in Rimom in o postopanju z nemškim prebivalstvom na Južnem Tirolskem. V londonskih krogih so zaradi razmer med Avstrijo in Italijo nekoliko v skrbeh, dasi se ne bode, da bi prišlo trenutno do kakega oboroženega spopada, ker je popolnoma razorožena Avstrija zadostna garancija za obmejne spopade. Razen tega tudi Društvu narodov ne bo treba intervenirati, ker Itallia — kakor druge velike države — nI pristopila, ko |e prevzemala po vo]nl sovražno ozemlie, posebni manjšinski pogodbi. Zadeva spada potemtakem v notranjo jurisdikcijo Italije ln popolnoma izven pristojnosti Društva narodov. Dopisnik pravi, da si je dr. Beneš skupno z jugoslovenskim ia rumunskim kolegom nekaij časa prizadeval, da bi Avstrijo pritegnil v Malo antanto. Za prizadevanje, da bi dal avstrijski politiki novo orijentacijo, le našel diskretno, toda dragoceno podporo francoske diplomacije na Dunaju, ki postaja ravno sedaj zelo aktivna. Končno mora nemška diplomacija skupno s francosko slediti poti, ki )o je pokazal dr. Beneš, ako hoče rešiti kompleks onih vprašanj, ki ogrožajo mir v podunavskih državah. Škandalozen fašistični incident v cerkvi V nedeljo so tržaški fašisti nastopili v cerkvi in preprečili slovenskim vernikom službo božjo Trst, 27. februarja, b. V cerkvi Sv. Antona starega je včeraj popoldne neki fašist izzval težak incident. Pred Križe-vim potom bi se morala vršiti — kakor že od nekdaj — pridiga v slovenskem jeziku. Komaj Je duhovnik spregovoril par besed, se je med množico oglasil neznan človek, kj je začel vpiti, da spada Trst že 10 let pod Italijo in da se božja služba ne sme vršiti v slovenskem jeziku. Pozval je duhovnika, naj nadaljuje pridigo v italijanščini, ali pa naj gre s prižnice. Ker se je fašist vedel grozeče, so verniki preplašeni zbežali iz cerkve. Duhovnik je izjavil, da pridiguje tako, kakor mu je zaukazal škof. na kar je fašist pozval svečenika, naj mu sledi v škofijo. Tudi tam je začel razsajati. Ker škofa ni bilo doma, je fašist odšel zopet v cerkev, kjer je z grožnjami prisilil duhovnika, da je službo božjo takoj zaključil z latinsko molitvijo, V cerkvi pa je bilo tedaj le nekaj fašistov. ki so prišli z namenom, da izzovejo Incident. Vest o tem škandalu je napravila med slovenskimi verniki globok vtis. -m- Jutri se sesfaae Narodna skupščina Nujni predlog KDK proti sramoti Giavnjače Zemljoradniki bodo tudi v bodoče nastopali skupno s KDK. — Avdijence na dvoru. — Sistem Giavnjače upropašča tudi mnoga slovenska dekleta Beograd, 27. februarja p. V Beogra- J skupščino vfladla v vseh krogih veliko ■ ^ nn|>liiXn.m i ___1____a _ i__ Diplomatski obiski pri g. Marinkoviču Minister Marinkovič odpotuje v inozemstvo Beograd. 27. februaria d. Zunanil minister dr. Marinkovič se ie danes ves dopoldne mudil v svojem kabinetu, kjer so ga posedli italiianski poslanik g. Bodrero. nemški poslank e. Oldshausen. avstriiski ooslan'k g Hoffinger in češkoslovaški poslanik z. Š"bn Zvečer je z. Marinkovič~iz'avil vašemu dopisniku. da ho v petek za deli časa odpotoval v neko francosko kopališče v svrho le- f čenja. Italijanska kuratela nad Albanijo 2eneva, 27. februarja %■ Tajništvo Društva narodov objavlja izmeno brzojavk z albanskim zunanjim ministrom Mosiiem, iz katere Je razvidno, da Je Albanija zaprosila za odgoditev posvetovanj o njeni prošnji za pomoč gladujočim v severni Albaniji, ker nima nikogar, da bi ga delegirala k tem posvetovanjem. Umik albanske vlade )e pripisati pritisku Italije, ki H ni bilo všeč, da je Albanija zaprosila za podporo, ne da bi prej vprašala Italijo. (Italija pa ne Anglije!) du tudii danes v političnem življenju ni bilo nikakih važnejših dogodkov. V pričakovanju zasedanja Narodne skupščine so se danes vršili med predstavniki posameznih parlamentarnih skupin razni sestanki. V predsedništvu SDS sta dopoldne dolgo konierirala gg. Pribičevič in Joca Jovanovič. V političnih krogili domnevajo, da bodo zemljoradniki tudi v bodoče v Narodni skupščini nastopali skupno s KDK. Mnogo komentarjev je vzbudil nad-enourni sestanek med Ljubo Davidovičem in znanim vodjom džemijeta Ferad beg Dragom, ki je šele nedavno bil izpuščen iz zapora. Zatrjuje se, da sta se pogajala glede skupnega nastopa pri bodočih volitvah v Južni Srbiji. Pozneje je imel g. Davidovič daljšo konferenco z Milanom Grolom, ministrom prosvete, ki mu je poročal o vlaamem zakonskem predlogu glede podpore stradajočemu prebivalstvu. Dopoldne je bil sprejet v avdijenci vojni minister general Hadžič, za njim pa min. predsednik Vukičevič, ki se je šele danes zjutraj vrnil iz Srema, kjer je bil včeraj na lovu. Popoldne se je vršila v vladnem predsedstvu konferenca šefov vladnih strank. Udeležili so se je gg. Vukičevič, Davidovič in dr. Korošec. Dr. Spaho se še ni vrnil v Beograd. Po tej seji je g. Davidovič izjavil novinarjem, da so razpravljali o političnem položaju in o pripravah za zasedanje Narodne skupščine. V glavnem gre za spremembo skupščinskega poslovnika, ki jo hoče izvesti vlada, vendiar pa tozadevno ni prišlo do nikakih skilepov. Iz radikalskih krogov se doznava, da se g. Davidovič vendarle ne upa odobriti spremembe poslovnika, kakor jo predlaga g. Vukičevič, ker se boji, dta bi se lahko položaj znova spreobrnil in bi Imeli tudi demokrati škodo, če bi se opoziciji onemogočila vsaka kritika vladnega delovanja. Za jutri popoldlne Je sklicana seja demokratskega kluba zvečer pa se sestane radikalski klub. Predmet razprav je. kako se braniti pred pričakovano kritiko koalicije. Za Narodno Proces proti makedonskim zarotnikom Bito!], 27. februarja 1. Jutri prične v Bitolju proces proti članom tajne makedonske organizacije v Južni Srbiji, ki jo Je vodil glavni obtoženec zdravnik Tatarčev. Delovanje zarotnikov sega nazaj do I. 1922. Oblasti so prišle na sled povsem slučajno, ko so pri nekem aretiranem bolgarskem komitašu našle zapisnike o delovanju in o denarnih podporah, ki so jih dobivali člani organizacije. Vprašanje redukcije fakultet zopet na dnevnem redu Beograd. 27. februaria p. Danes so dospeli semkai zastopniki ljubljanske in zagrebške univerze, da stooiio v stike z novim prosvetnim ministrom z. Milanom Grolom in da z niim razpravljalo o znanem Ku.na-nudijevem načrtu glede redukcije posameznih fakultet. Ljubliansko univerzo zastopajo rektor dr. Nahtieal in profesorja dr. Zupančič in dr. Dolenc. Deoutaciia ie posetila dopoldne prosvetnega ministra v njegovem kabinetu. Minister Grol ie deputaciji izjavjl, da v polnem obsegu usvaia stališče svojega prednika dr. Kumanudiia in da bo zakon v tem smislu izpopolnil in v najkrajšem času predložil Narodni skupščini. Koloniste mečejo iz hiš Zagreb, 27. februaria n. Danes ie minstr-stvo agrarne reforme izdalo subotiškemu agrarnemu uradu nalog, nai v Voiniču odvzame dobrovolicem in kolonistom dodeljeno zemlio in zopet vrne tamošniim veleposestnikom. katerim ie bila svoječasno potom agrarne reforme odvzeta. S tem je prizadetih nad 100 kolonistov, ki so si na dp-delienem zemliišču zgradili že lične hišice in gospodarska poslopja. Med kolonisti ie ta odlok ministra za agrarno reformo, ki ie povsem partizanskega značaia izzval razumljivo ogorčenje. Prizadeti kolonisti groze, da se bodo s silo uprli deložaciji. Očividno pa ie ministrstvo s tem že računalo ker ie prispel istočasno tudi odlok notranjega ministrstva, da se moraio vse orožniške postaje v oicolici noiačati. Naš sorski poslanik v Beogradu BeotSrad. 27 febr. p. Danes je dospel semkaj naš sofiiski poslanik g. Ljuba Ne* šič, ki je dopoldne poročal zunanjemu mi* r.istru o položaju ter ie bil nato opoldne snrejet v avdiienci. V Beogradu ostane par dni, nikar se vrne na svoje službeno me* sto v Sofijo. Pravilnik o notarskih izpitih Beograd, 77. febr. i. Ministrstvo pravde je izpopolnilo pravilnik o polaganju notar* skih izpitov. Izpitne takse se izenačijo z onimi, za polaganje odvetniškega izpita. zanimanje ter se pričakuje, da bo že na prvi seji prišlo do zelo ostrih konfliktov med opozicijo in vladno večino. Kakor se doznava iz vrst KDK, bo vložilo vodstvo KDK za prvo sejo nujni predlog, v katerem bo izneslo naravnost grozne podrobnosti o razmerah, ki vladajo v beograjski Glavnjačl. Povodom zadnjega komunističnega procesa so obtoženci pred .sodiščem navedli strahovite stvari, a niti sodni-ia, niii vlada nista smatrali za potrebno, da uvedeta preiskavo in se prepričata o resničnosti teh podatkov. Medtem so posamezni poslanci KDI< uvedli na lastno pest poizvedovanja, katerih rezultat je tak, da postaja takojšnja remedura postulat ne morda politike, temveč najprimitivnejšega čuta mora-Hčne odgovornosti in človečnosti ter zavesti, da ie od tega odvisno dobro ime našega naroda v svetu. Posebno interesantno in žalostno je tudi, da sistem Glavnajče upropašča mnoga slovenska dekleta, ki prihajajo v Beograd služit, a so mnogokrat na milost in nemilost izročena pohotnosti gotovih policijskih organov. Ugotovilo se je sedaj tudi to, da beograjska policija, povsem po izreku prejšnjega notranjega in današnjega ministra za socijal-no politiko Cede Radoviča, ki se je v Narodni skupščini javno pohvalil, da »prečanskih zakonov« ne pozna in jih noče poznati ter ne priznava raznih, od uradov v prečanskih krajih izdanih delavskih legitimacij, češ, da veljajo v Beogradu drugi predpisi. KDK bo zahtevala v svojem nujnem predlogu, da se na podlagi materijala, ki g>a bo ona iznesla pred Narodnno skupščino takoi suspendirajo vodilni uradniki beograjske policijske direkcije (uprave grada) ter da posebna parlamentarna anketna komisiia preišče sramotne razmere. Predlog KDK ni zamišljen kot politična demonstracija ter tudi ni naperjen proti osebi dr. Korošca, zato vodstvo KDK pričakuje, da ga bo cela Narodha sikupščina enodušno sprejela ter s tem pokazala, da hoče napraviti konec džungelskim metodam v naši državL Lep uspeh SDS v Velikem Bečkereku Beograd, 27. februaria i. Včerai so se vršile občinske volitve v Vel. Bečkereku. Kakor v drugih mestih Vojvodine, ie KDK doživela tudi v Vel. Bečkereku veliko zmago. SDS ie dobila 20. Madžari 11. radikalsko-demokratska koaliciia 10. zemboradniki 8, komunisti 8, Nemci 6, gospodarska lista 3, socijalisti 3. Ninčičevci 2, in obrtnik 1 mandat. Uveljavljenje trgovinske pogodbe z Anglijo Beograd, 27. febr. L Jutri bo objavljen« trgovinska pogodba z Anglijo, ki stopi ob enem z jutrišnjim dnem v veljavo. Pred zanimivo sodni Pragi ravnavo v Praga, 27. februarja h. V kratkem se bo pričela pred tukajšnjim deželnim sodiščem zanimiva obravnava, ki jo številne občane v Dalmaciji, pa tudi v Sloveniji pričakujejo z veliko napetostjo. Gre za tožbo Ž-ivnosten&ke banke proti številnim občinam za plačilo predvojnih dolgov. Občine so pripravljene plačati dolgove — in sicer slično kot avstrijske in madžarske javne institucije pod zaščito svojih vlad — v povojni valuti. 2ivno-stenska banka zahteva sedal izplačilo v čeških kronah, v nekaterih primerih celo v predvojnih kronah, kar bi seveda popolnoma uničilo občine. Tudi Centralna banka češkoslovaških hranilnic je kreditirala raznim občinam in podjetjem v Jugoslaviji in pokazala sedaj dobro voljo za kompromis, dočim Zivnostenska vztraja na svojem sklepu. KaVoi izve Vaš dopisnik, bo morala Jugo-slovensla vlada, ako bo Zivnostenska pred sodiščem uspela, priskočiti občinam na pomoč s tem, da Jim bo prepovedala izplačilo. Tozadevna pogajanja med obema vladama se še niso pričela. Zaenkrat zastopa občine pred vlado ki sodiščem tukajšnja odvetnik Tržačan dir. Josip Maadič. Sklepi socijalistične delavske internacijonale Curih, 27. febr. s. Izvrševalni odbor socijalistične delavske internacijonale je v Če* raj zaključil zasedanje in soglasno vzel na znanje poročilo razorožitvene komisije, a ga je predložil Avstrijec dr. Oto Bauer. Za kongres je bil izglasovan predlog o mono* § trski aferi in posebna resolucija na pred« log bel"?*ske delegacije. Dalie je bilo skle* njeno sporazumno z mednarodno delavsko zvezo porabiti majsko proslavo kot mani« festacijo, da zahtevajo delavske množico ratifikacijo konvencij v vseh državah. Ra< zen tega je bilo skloniero staviri medna* rodnemu kongresu v Bruslju predlog za po polno odpravo smrtne kazni. Združitev Narodno - socijalistične s Samostojno demokratsko stranko Proglas načelstva NSS prijateljem in somišljenikom V časti, ko se v državi bije oster boj ra zmago demokracije, gospodarske enakopravnosti in socijaine pravičnosti in se v borbi proti zlorabi narodovega premoženja in državne moči v osebne in strankarsko politične svrhe združujejo vse politične in moralne sile naroda v eno strnjeno vrsto, je Narodno socijalistična stranka sklenila zlitje s Samostojno demokratsko ________ stranko S tem je v Sloveniji vidno dan izraz hotenju po strnitvi vseh naprednih in narodnih sil v eno močno politično tvorbo. To dejstvo pomenja dozorevanje naših političnih prilik v smeri normaliziranja političnega življenja, ublažitve političnih strasti, dviga politične morale. zbiranja narodnih političnih in moralnih sil v svrho večjega in trajnejšega zastopanja narodovih potreb pred forumom države in pred domačimi kor-poracijami. Pogled v preteklost in v obupne sedanje raz-mere nas utrjuje v prepričanju, da je bila politična razkosanost narodu ln državi v škodo In da so od nje imele koristi le osebe, ki niso pravilno pojmovale dolžnosti moderne države. To spoznanje samo približuje v državi vse sile, ki hočejo državi in narodu dati dobro. Gospodarske in socijaine potrebe ter trezna politična uvidevnost in spoznanje razvoja političnega življenja v državi so vodstvi NSS in SDS privedle do tega, da sta pri političnih dogodkih zadnjih let nastopali skupno v dosego skupnih pro-gramatičnih teženj. S formalno združitvijo NSS s SDS je temu dejanskemu stanju dana tudi pravna oblika. Obe stranki stojita programatično na temeljih demokracije, narodnosti ln naprednosti ter socijaine pravičnosti, pri tem upoštevajoč posebne potrebe Slovenije. Razbijanje energij je uveljav-Ijenju teh potreb le škodovalo. V še daljši ločitvi energij pa vidimo posebno Škodo, zlasti v današnjih dneh. ko napredna slovenska javnost v veliki borbi, ki se v državi bije pod vodstvom kmečko-demokratskih sil. ne sme stati ob strani in mora z zlitjem svojih moči dati borbi močno politično in moralno oporo. Pred očmi nam lebdi močna država, pravična v upravi in v vsem svojem udejstvovanju. Pred močnim korakom k temu cilju nas ne morejo ovirati pomisleki osebnega ali podrejenega značaja. Zavest imamo, da bo v skupni borbi z večjo gotovostjo uspešno izvojevan boj za naše socijaine. kulturne in gospodarske potrebe in da nam bo v državi in doma lažje odbijati in onemogočati napade na socijaine. gospodarske in kulturne zahteve našega malega človeka. V državnem in v oblastnih proračunih vidimo, da so vladajoči te zahteve popolnoma prezrli. V uveljavljenju svojega programa nam je prva zapoved: socijalna pravičnost na vse strani. Zavedamo se zlasti, da je danes pravno in socijaino zapostavljen naš delavec, nameščenec, mali kmet. obrtnik in trgovec, da niti eden nima danih pogojev ia gospodarski razmah. Duševni in ročni delavci države in v zasebnih podjetjih nimajo osnovnih življenskih možnosti. Danes, ko se bije v državi boj za golo življenje, ne moremo razpaljevati stanovskih rn razrednih stfasti. ker talce borbe nas samo oddaljujejo od uspehov. Danes je prišlo tako daleč, da je naš človek potreben predvsem le kruha. V skladnosti in možnosti vseh naših moči mora biti uspeh. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov ln Slovencev v eno državo smatramo izvršenim dejstvom, katerega hočemo braniti na znotraj in na zunaj; smatramo za izpolnitev idealov najzavednejših mrtvih in živih sinov našega naroda; smatramo za plod Vzajemnega dela. v katerega je vsak del naroda vložil toliko in takih moči, kolikor in kakršnih so mu dovoljevale razmere; smatramo naposled za najprimernejši okvir, v katerem bomo mogli stopnjema razviti svoj socijalni program na vedno več^o korist Jugoslovenskega delovnega ljudstva, t. j. duševnih in ročnih delavcev. Povdarjamo izrecno, da le v tesni združitvi Srbov, Hrvatov Jn ' Slovencev vidimo podane garancije za zaščito človeških pravic vseh onih naših bratov in sester, ki so bili od naših krvnih sovražnikov iztrgani iz našega jugoslovenskega narodnega telesa. Istotako v tej skupini vidimo prvi resen korak k osamosvojitvi vseh Jugoslovenov k uresničenju ideala celokupnega jugoslovenskega ljudstva. Jugoslovenski Balkan — Jugoslovenom. Politična stran naše taktike ni ne plemenska, ne negativna. Ker je današnji režim škodljiv vsem delom in krajem našega naroda, a posebno občutno zadene delovno ljudstvo, se mora borba proti njemu najodločneje nadaljevati. V tej borbi pa hočemo sodelovati z vsakomur, ki pošteno misli in dela. da čimprej konča današnji reak-cijonaren, nesposoben in škodljiv sistem in režim. Odklanjamo vsako nasilje, ker človeštvo bo demokratično le v jtoliko, v kolikor bo vsak narod sam v i sebi pokazal demokratične zrelosti hi socijaine pravičnosti. Zato smeri naše delo k enakopravnosti med narodi potom intenzivnega dela za socijalno enakopravnost, predvsem v lastnem narodu in državi. V svrho socijaine zaščite delovnega ljudstva in ž njim na isti gmotni višini stoječih stanov ter njihovih človeško eksistenčnih pravic proti izkoriščanju, smatramo za najvažnejše, da se jugoslovensko delovno ljudstvo združi v enotno socl jalno solidarno fronto, ker na tej podlagi edino je možna pridobitev one politične moči, ki je potrebna za uresničevanje upravičenih zahtev in interesne skupnosti delovnega ljudstva potom legalne socijaine zakonodaje. Urediti je službeno razmer je med državo in nameščenci tako. da bo vsakemu nameščencu omogočeno udejstviti svojo delovno moč kvalifikaciji in zmožnosti odgovarjajoče. Disci plina v službi, zagotovljena stalnost, gmoten in socijalen položaj, depolitizacija službenih mest, to so predpogoji za ustvaritev dobre uprave in v korist države. Uspešno socijalno politiko more razvijati le narod, čigar gospodarstvo se razcvita, ker to prispeva k zboljšanju življenskega nivoja najširših ljudskih mas. Dejansko izenačeme davkov za vso državo je naša zahteva, od katere ne odstopimo. Izrekamo pa se proti vsem krivičnim davkom na delo in življenske potrebščine. Vsa preureditev gospodarske organizacije v smislu socialnih stremljenj pa bi niti za korak ne pripeljala bližje k sreči in zadovoljnosti. če se ne bi obenem delalo na notranje prerojenje človeka v znamenju humanitete, človečanstva. ki mora postati vrhovni princip delovanja in nehanja posameznika in naroda. V to svrho je pa potreba sestavne izobrazbe vseh do zadnjega v državi. Ne samo politično, temveč tudi kulturno delo. ne samo agitacija. temveč tudi vzgoja. Le misleče ljudstvo bo imelo na čelu značaje in le značaji so v resnici zmožni bojevati se za ljudstvo. Smer naše kulturne politike bo ta, da z najsplošnejšo izobrazbo odstranimo razlike, ki obenem z drug;mi činitelji povzročaio neenakost v narodu. Gojitev ved mora biti zaiam-čeno svobodna. Roko v roki z izobrazbo mora iti tudi umetniška vzgoja naroda. Narodnost ne sme biti ideologija pri-viiegirancev. temveč narodnost je bistvo socijalnega življenja, ki se izraža v skupni plemenski zavesti, v čustvu narodne solidarnosti in v skupni življenski volji, ki vodi narod iz sedanjosti v bodočnost in je njegova najvažnejša kulturna sila. Narodnost je nad posamezniki in razredi. Interesi in politika teh se morajo podrejati splošnim interesom naroda, sicer bi ne bil narod sposoben državne eksistence. Prepričani smo, da bomo vse te svoje zahteve lahko uresničili v združeni demokraciji delovnega ljudstva, v enotni fronti naprednih množic, kateri se pridružujemo in ki je odslej torišče našega političnega, socijalnega. gospodarskega in kulturnega udejstvovanja. Ko se svojim tovarišem in prijateljem zahvaljujemo za njih politično zvestobo in moralno pomoč v preteklosti, jih prosimo, da v novi krepkejši borbi po-dvoje svojo pomoč. Živela demokracija. Živela borba za socijalno pravičnost, gospodarsko enakopravnost in enakost pred zakoni in uradi! V Ljubljani, dne 26. februarja 1928. Za načelstvo NSS: Rudolf Juvan predsednik 1. r. Franc Ruonik tajnik 1. r. Nova izjava Beograd, 27. februaria. p. Današnje »Novosti« prinašajo dolgo iziavo g. Ljube Davidoviča. v katerem se skuša znova oprati pred očitki, da ie s svoii.p sporazumom z k. Vukičevičem razb'l enotno demokratsko fronto in instaliral Dolicai-radikaiski režim. V svoji izjavi opisuje z. Davidovič razvoj dogodkov in naslaša, da se ie kriza zelo zavlekla in da ie bilo že z ozirom na stradajoče pokraiine Dotrebno. da dobi država vlado. Vprašanje koncentracije oa s tem še ni zaključeno, marveč ie še vedno odprto. Tudi po njegovem sporazumu z Vukičevičem se ie še napravil Doskus. da bi se pridobila KDI< za vstoD v vlado. Šele ko tudi ta poskus ni uspel, je z. Vukičevič moral predložiti ukaz o i.nenovaniu nove vlade. Misli pa. da je tudi Radičev predlog glede sestave vlade ood nevtralnim vodstvom zelo otežkočil koncentracijo. Govori poedinih radikalskih poslancev v radikalskem klubu so pokazali, da obstoiaio gotove zveze med nekaterimi radikali in Radičem. dasiravno se je to doslej vedno zanikalo. Ne glede na to pa le žastopal in še zastopa vedno stališče. da moraio biti v vladi zastopane in to v vsaki vladi tri nalvečie oarlamentarne stranke, to ie NRS. DS in KDK Na očitek, da Je pristal na sodelovanie z ravno onim Vukičevičem, ki sca le vse doslel ljuto napadal. pravi g. Dav;dov:č. da se 1e ravnal po receptu g. Radiča. češ da ie sore!3l Vukičeviča šele pote.-n. ko ga ie označil radi-kalski klub kot edino osebnost, pod čije vodstvom gredo radikali v vlado. Aktualna notranjepolitična vprašanja Radice ve izjave ljubljanskim novinarjem o akciji dr, Srskiča, taktiki KDK v Narodni skupščini in ljubljanskem manifestacij- skem zborovanju zem. Toda kar drugim priporočal mo- Ljubljana. 27. februarja. G. Stjepan Radič je po svojem prihodu v Ljubljano sprejel novinarje in jim podal nekaj izjav o aktualnih političnih vprašanjih. Na vprašanje novinarjev, kaj sodi o Izjavi bivšega radikalskega ministra in vodje bosanskih radikalov dr. Milana Srskiča (ki jo je objavil tri vohunske razprave proti ramuns priobčuje kazni, ki jih izrekajo sodišča zaradi prestopka tega zakona napram trgovcem. Skrajni čas je, da se ta zakon, ki se izvaja edino v Sloveniji, čini prej odpravi. Težko breme našega trgovca je davek na poslovni promet. Ko se je ta davek uvedel, so bile gospodarske razmere ugodne; vladala je živahna konjunktura in takrat smo bili vsi uverjeni, da je pobiranje tega davka samo začasno. Danes, v silni krizi našega gospodarstva, je ta davek naravnost brutalen. Gremijalno načelstvo je ponovno interveniralo pri mestnem magistratu za odpravo raznih doklad. Žal. pa se čuje, da se bodo morale vsied zavožene gospodarske in finančne politike komisarijata na mestnem magistratu še zvišati razne dajatve za 100 %. Na drugi strani iskreno želimo, da tudi oblastni odbor pri sestavi svojega proračuna predhodno zasliši gospodarske kroge in jim da možnost izjaviti se k proračunu. Po končanem govoru gosp. načelnika J® pozdravil občni zbor zastopnik TOI dr. Pless, nato pa v imenu Zveze gremijev podnačel-nik gosp. Kavčič, ki je med drugim omenjal, da smo dobili enoten davčni zakon, da pa obstoji bojazen, da se bo v Sloveniji, kjer imamo tako vesten in točen davčni aparat, ta zakon drugače izvajal, kakor drugod. Po odobritvi zapisnika zadmega občnega zbora in računskega zaključka za 1. 1927. je bil podan odboru absolutorii z zahvalo. Po kratki, živahni debati je bil soglasno odobren proračun za 1. 192B. Na podlagi vloženih predlogov je bilo soglasno sklenjeno, da se pooblasti novoizvoljeni odbor, da pod-vzame na merodajnih mestih vse potrebne korake, da =c davek ra poslovni promet odprav!. nikakor pa ne smejo gcrpw!arske korporaciie dovoliti, da bi se ta davek zastavil za državno pocc?;!o. Ako se to rc« namerava sto-iti. nredlaea. naj skliče Zbornica TOT «Vse?lovenski trgovski shodi, ki naj zavzame stališče proti tej nameri. Dalie je bilo sklenjeno, da se od kompe-tentmh ministrstev zahteva omejitev prodaje Nabavljalne zadruge državnih nameščencev in Gospodnrske poslovalnice državne železnice s^mo članom. Sprejet je bil daljši predlog glede nalenadnega pobiranja oblastne trošarine na a^o^olne pijače, glede odprave držnvne trošarine na vino in žganje, glede reviziie zakona o točilnih pravicah ter taksneici veliko senzaciio. Kakor so ljudje ooprei še obsojali oba zaliublienca tako ju sedai oomMuiejo. Grozen dogodek je najhnie pretresel starše obeh samomorilcev ki se nikakor ne moreio pomiriti tv>d doj-mom grozovite smrti svojih otrok. Konec sleparij z „Balkan-kreditom" v Mariboru Številne žrtve dveh brezvestnih pustolovcev Maribor, 27 februarja V današnji denarni stiski se dogajajo ne. verjeine stvari. Poštenjak lahko v svoji Ctiski s krvavo glavo hodi naokrog in prosi za pomoč, a zaman, slepar pa napravi svoj načrt in že se mu odpirajo pri vsej stisk* lin krizi tudi neizčrpni in izdatni denarni viri. Človek ima vtis, da sleparjem lahko verneži denar ponujajo in nastavljajo. V tem oziru ie silno zanimiva tragiko, načina afera mariborskega »Balkan-kredi-ta«, o kateri ^mn na kratko že poročali v nedeljo. Gradean Oskar Perschke se je lani sredi povtja pojavil v Mariboru in v •družbi Ailoizija Smoleta otvoril kreditni zavod pod Imenom »Varčni kredit«. Ta zavod je bil v zvezi z nekim »Vorschussve-reinom« v Gradcu. Perschke je znal prepričevalno govoriti o svoji zanesljivi in dobri zvezi »Vorschussverein« pa se ie Perschkeja otresel in /veza se je končala s pravdo. Tem vneteie je nato začel po Mariboru loviti kaline Sredi novembra sta on in Smole pregovorila neko ločeno ženo. da jima je izročila 100 tisoč dinarjev katere je imela vložene v posojilnici. »Rav. natelja« sta se sijajno ekvipirala in po poteku par tednov sta sodišču prijavila novo kreditno ustanovo pod imenom »Balkan -kredit« Prevarila sita tudi par meščanov, da so prevzeli odboroniška mesta v famozni kre. dfitni zadrugi Odborniške žrtve so verjele lepim besedam obeh »ravnateljev«, ki sta sijajno živela od zaupanih jim 100.000 Din in pri tem organizirala lov na male lahkoverne varčevalce. Celo natakarice po okoliških krajih so dobivale vljudna pisma »Balkan-kredita«, ki da je najboljši zavod za varčevanje Ta vabiloa pisma so končno vzbudila pozornost oblasti Koliko vlagateljev se le ujelo, bo ugotovila šele pre. iskava. Perschke Je ob aretaciji govoril še precej »ravnateljsko«, njegov tovariš Smole, Id tri identičen s trgovem Rudolfom Smole-tom v Mariboru, pa je s svojo slabo vestjo hi begom pri esikortaciji v policijski zapor najbolj dokazal, da ie ves »Balkan.kredit« sleparija Smoleta zasledujejo sedaj s tiralico. Prej ali slej ga bodo že zalotili. Gotovo pa je toliko, da ne bodo niti njemu, niti Perschkeiu mogli ničesar vzeti za povračilo škode Ce neverjetni sleparski uspehi ne privedejo ljudi do večjega uvaževanja poštenja in resnosti, naj bi jih do vedi! i vsaj k večji previdnosti. Kako mi obveščamo inozemstvo o sebi Nedavno le dospel v Beograd posebni dopisnik londonskega »Daily Expressa«, nam naklonjenega lista, da napravi nekoliko intervjuvov in napiše kak člatnek o naši državi. Na svojem potu v našo državo se le zadržal dva dni v Pragi, kjer ga le sprejel prezident Masaryk. nadalje se je dr Be-neš dvakrat razguvarjatf z njim in se je cela vrsta drugih politikov potrudila da dopisniku tega velikega angleškega lista da čimveč informacij o Češkoslovaški njenem življenju njenem napredku in nienih željah. Čehoslovaki se pač do">ro zavedajo, kako dragocena je v inozemstvu vsaka beseda o novi. še ne dovolj znani državi Mi se moremo še mani kakor Cehoslovaki pohvaliti, da smo inozemce informirali o svoji državi Zato bi morali z veseljem sprejeti vsakega inozemskega novinarja. ki pride k nam ko* prijatelj in ne išče ničesar drugega, kakor da mu damo in. formacije o svoji deželi in o svojih razmerah. Dopisnik »Daily Expressa« je več dni čakal zaman, da bi prišel v stik s katerimkoli našim politikom in dobil od njega inter-vjuv Povsod so mu rekli: —Kriza' Prišli ste, vest« v najoepovolj-nejšem času! No končno je kriza minila. Nek< politik mu je rbljulr1 sestanek ob 10.. pa ni prišel Neki uradnik fin nrnistr- George 0'Brien znani junak iz filma »Ob zori« v svoletr najnovejšem pustolovriem filmu Trije pošteni lopov! Predstave ob 4., * 6., * 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Hh stva mu je sporočil malo pozneje, da se on niti ne spominja, da je bil predvčerajšnjim naprošati za sestanek in intervjuv s fin. ministrom, vendar pa je, četudi se Je to zgo dilo, g. minister zelo zaposlen in ne more pogrešiti niti pet minut za dopisnika velikega lista države, v kateri je sklenil posojilo za 13 in pol milijarde. Naš nesrečni angleški tovariš se je torej v nedeljo vrnil domov, ne da bi napisal niti eno vrsto o naši deželi, pač pa so mu morda o naših razmerah dali informacije Madžari, ko se je vozil skozi Budimpešto. Ponočni požar na Kodeljevem Ljubljana, 27 februarja Kakor je kratko beležil že »Ponedeljek«, je v ponedeljek ponoči okrog 2. na Kodeljevem nasta' velik požar. Ob omenjeni uri sta dva strela iz čuvajnice na Gradu zbudila marsikoga iz spanja Na vzhodni Stranj mesta je bilo opaziti na nočnem nebu mogočen ognjeni svit Gorel je hlev posestnika Martina Plečka na Kodeljevem št. 242. Prvi je opazili ogenj domov se vračajoči magistratni uradnik Josip Podobnik. Videč mogočne ognjene zublje, je takoj hitel opo-žoriti vodmatsko stražnico. Odtam je bila opozorjena na kraj požara gasilska postaja, ki je bila na mestu v izredno kratkem času. Za Podobnikom le ugotovil, da gori hlev domači hlapec Miha Kokolj, kri je malo pred 2. prišel domov spat v drugi predel šupe, oziroma hleva Korakajoč v drugi predel še ni opazil mkake nevarnosti, nenadoma pa mu je jelo smrdeti po dimu Ozrl se je okrog in zapazil ogenj v neposredni bližini »trahtarja« za ;eno V prihodnjem trenutku je ogenj že objel vse notri nakupi-čeno seno in se dvignil že pod streho. Ves zbegan ie skočil hlapec klicat gospodarja nakar so vsi hiteli reševat živino. Posrečilo se iim ie v veliki opasnosti rešiti iz hleva dva konja in prašiča ter potegniti iz šupe tri vozove. Ogenj je medtem objel že celo gospodarsko poslopje. Došli gasilci so ogenj kmalu pogasili ra tako preprečili, da se požar ni razširil na bližnje Kregarjevo lesno skladišče, šupa je pogorela do tal. Prav tako vse v šuoi na-kupičeno gospodarsko orodje, nad 2000 kg premoga, ogromna zaloga drv ter drugih stvari. Zelo oškodovan je tudi hlapec Mihael Kofcalj, ki mu je zgorela vsa obleka, perilo, 2000 Din v gotovini, hranilna knjižica z vlogo 650 Din in razni drugi predmeti v skupni vrednosti nad 4000 Din. Škode je napravil požar nad 60.000 Din. Kdo je požar povzročil, še m ugotovljeno. Morda je kdo vrgel na seno cigaretni ogorek, ali pa je pežar podtaknila hudobna roka. Plečko je zavarovan samo za 10.000 dinarjev. Istrani v Zagrebu Zagreb, v februarju. Kakor je Ljubljana središče primorske emigracije, tako so se tudi Is+rijani ponaj-več osredotočili v Zagrebu. Tukaj so zastopani vsi sloji istrske emigracije, od intelektualca in visokega uradnika do preprostega delavca. Da vsem ne cvetijo rožice, je um'jivo, kajti emigtacja pomeni vedno in vedno samo trpljenje. Nekateri si služijo precej dober kruh, toda ogromna večina težko prenaša gorje svoje usode; posebno siromašnejši sloji. Barake in vagoni jim še vedno nadomeščajo kameni te hišice, ovite z vinsko trto, po tovarnah se mučijo iti kar ie še najslabše, — zelo mnogo jih brez posla. Težko je onemu, ki pride v tuje mesto, težko je biti sam Tako so začutili potrebo po čim ožjih st kih, po medsebojnem dTugovanju, po društvu, kjer bi se istrski begunec lahko porazgovoril, potožil in se posvetoval Začutili so potrebo po organizaciji ki bi jim pomagala in ščitila njih interese Tako je nastalo podporno in prosvetno društvo »Istra«, ki šteje danes nad 600 članov Cilj, za katerim društvo teži, je dovoljno razjasoieo že v samem nazivu: podpirati naše prbežnike, v stisks jim nuditi prvo pomoč, najt jim vsaj začasen zaslužek, dokler se ne udomačijo v novi domovini Dober nasvet in v skrajni snli materialna pomoč io je glavna svrha društva Potemtakem je »Itra« prava blagodat za ubogega begunca. Pugrešmo bi b-H misliti, da je delokrog društva omejei 'zključno na istrske Hrvate. Pod imenom »Istra« se razumevajo vsi naši kraji, ki ječijo pod italijanskim faši-stovskim režimom. Zato je razumljivo, da so v društvu d<.bro zastopani tudi Slovenci v precejšnjim številu. Mogoče bi Si roiskal primorski Slovenec kakšno čisto slovensko društvo, saj jih ima Zagreto precej, toda rajše st >pa v krog »Istre«, kajti tu so zbrani vsi jni, ki jih tišči enaka uso-3a, ki jih muči isto gorje. Delovanje »Istie« popolnoma odgovarja svoji prvotni in najvažnejši nalogi, toda nič manj važna je tudi druga naloga, da javno m ponosna stopa pred Jugoslovene, da jim razkaže svoje rane, da jim pove, kaj iih je prisilile iskati zavetišče v drugn državi. In tukaj vsaj do sedaj ni pokazala »Istra« dovolj prizidevanja Medtem ko je Slovenija preplavljena s primorsko emigracijo. ko neust-ašeno nastopa in zahteva odrešenje svoje domovine, ko svoje težnje javno propagira s predavanji, publ kacija-rni in prireditvami, da že vsak otrok ve iti čuti z? svoje brate. — vsega tega tukaj ni ali pa premalo Društvo se mora popularizirati med vsemi sloji meščanstva, potreb, no je več intenzivnejšega deia. več hrabrosti. da bo res enkrat rodilo dober sad To 'e potrebno društvu »Istra« io uspehi bodo ^ilnejši Zato je vsekakor hvalevredno, da se nam Je »Istra« predstavila v soboto, 1& t m. v okusni dvorani jugosl. Sokola. Mnogi smo bili presenečeni, ko smo prejela vabila. Dvorana je bila nabito polna. Tu je prijazno kramljaj Istrijan s Zagrebčanom, gospod z delavcem. Opazili smo precej odlčnih oseb. Vsa prireditev se j evršila v pravem pri-• morskem razpoloženju. Naši bratje so se j zares potrudili, da nam nudijo krasen, nepozaben večer. Prvikrat smo slišali moški zbor »Istra«, Id je izvajal ganljivo istrsko molitev »Predobri Bože«. Glasovni materija! zadovoljuje in z marljivim veifbanjem bo zbor lahko dosegel prav lepe uspehe. Poslušali smo tudi nekaj dobrih solo - pesem, ki so jih izvajale drugorazredne operne moči. Presenetilo nas je to, zakaj ni zabavni odbor povatrl odličn h primorskih umetnikov, ki jih je v zagrebškem gledališču lepo število. Saj primorski igrala bi prav prisrčno sprejeli to nalogo Tudi ples dveh gleda-liščnih plesalk ie navdušil gledalce. Na odru so se nam predstavili tudi diletaotje z manj posrečeno 'gro: »Om je gluh.« Ša-loigra je že stan in ne more več navduševati, čeravno so se igralci resno potrudili Vsekakor pa ie zelo dibra ideja, da je bila na programu tudi šaloigra, kajti s tem se obdrži vsestranski kontakt s publiko, ki je bila mešana; le to bi želeli, da gledamo iste igralce v kakšnem okusnejšem komadu. Nekateri igralci so b'li prav debri. Prireditev se je dobro posrečila ta razigrana publika se je ob zvokih prijetne godbe in petja zabavala pozno v noč. Društvu »Istra« moramo samo čestitati in od srca želimo, da jih bomo kaj kmalu spet videli. — Povabljenec. Prorokovana tatvina Zagorje 27 februarja Terezija Gričarjeva v Zeleni travi pri Zagorju je prejela 20 t m na pošti v Zagorju znesek 2500 Din katerega ji je poslal njen mož iz Amerike Po sprejetju denarja se je podala žena v Dolinškovo gostilno, da poravna stari dolg na pijači Opazila jo je tamkaj stanujoča Tona M., katere mož se nahaja istotako za veliko lužo Čim je Gričarjeva sedla za gostilniško mizo. je bila že Tona poleg nje. V družbi Gnčarje. ve, že veselo razpoložene, so se nahajali tudi domači ter pili na zdravje moža, da bi se ta kmalu zopet oglasil z dolarji. 2 ti sočaka in 5 stodinarskih bankovcev je ime la Gričarjeva kaT v žepu površne pletene jopice, da sta se videla iz žepa pismo in denar. Gričarjeva je poravnala dolg gostil, mčarki in podarila 6 desetdinarskih bankovcev Toni. češ, da je dobro »šlogaia« karte ko ji je pred 2 tednoma prerokovala, da bo dobila od moža denar. Čez nekaj časa je Toma kakor Iz radovednosti vzela Gričarjevi 'z žepa pismo. To je Gričarjevo razburilo, da je nahrulila Tono, naj ne stiče po njenem žepu. Kmalu naito je Gričarjeva, ki se m' počutila dobro, zapustila gostilniško sobo Za njo je šla tudi Tona. Po izjavi Gričarjeve se je Tona nekaj časa smukala okrog nje. nakar si je popravila nogavice, zapustila Gri. čarjevo. odšla v svoje stanovanje, potem pa se zopet vrnila v gostilniško sobo. Gričarjeva je plačala zajpitek in se podala sama k prijateljici Ceciliji Zelezniko-vi, kateri je dala prebrati pismo, nakar sta obe skupno odšli v Križaničevo gostilno. Zeleznikova, ki je opazila, da ima prijateljica denar v žepu, je pred pričami preštela denar ter ugotovila 1 bankovec za 1000 Din in 2 po 100 Din, zavila vse skupaj v robec in dala v ročno torbico. Tudi za spremstvo Gričarjeve je bilo preskrbljeno in tako je Gričarjeva prišla srečno domov Naslednjega dne je Gričarieva malo dalje časa poležala. Ko je vstala, je preštela denar in ženja Ln gracije. — Slager za vsel Telefon 2730 Kino «DVOR» Hitro ie skočil k njemu ga privzdignil m pričel klicati na pomoč Maiega Maksa so oprostili vrvi Ln ga skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju S takojšnjo zdravniško pomočjo se jim je to končno tudi posrečilo. Gotovo se bo dečko sedaj po ponesrečenem poskusu samomora enkrat za vselej otresel samomorilnih misli Oni, ki so šepetali... »Politika«, ki je pred tedni kakor druge beograjske novine odprla svoje predale onim »osvojevalcem« Kajmakčalana, ki so vprizorili svojo besno gonjo proč Sveto-zarju Pribičeviču zarad ugotovitve, da Kajmakčalan predstavlja zmago vsega jugoslovenskega naroda io da danes o njem največ kričijo ooi.. ki ga niti videli niso, prinaša v številki v prilog Sveto-zarja Pribičeviča naslednjo dobro pogode-no anekdoto: V dobi, ko se s svojimi junaštvi iz svetovne vojne najbolj ponašajo oni, ki so vojno najmanj občutili, dočim oni, ki, jim j« svetovna vojna polomila roke, odtrgala noge in izgrebla oči, za košček vsakdanjega kruha prosjačijo po ulicah ne bo nezanimivo čut, naslednjo malo zgodbico o nekem gospodu ki se stotakc često Hvali s svojim vojskovanjem in s svojimi junaštvi. Ta mož — vseeno kaki, mu je ime, ker se zgodba lahko nanaša na mnoge — je prišel lepega dne s Krfa ali iz Panza v Solun zaradi nekih prejemkov. Pa mu pravi, prijatelj : — Ko st že prišel sem, lahko obiščeš fronto. To lahko jutri storiva z avtomobilom. Vidiš. pozneje boš lahko pripovedoval, da si tudi ti bil na fronti. Saj ni treba nikomur razodeti, koliko ur s. prebil tam in koliko kilometrov zadaj za postojankami... Moža sta nekaj časa premišljevala o tem načrtu in se končno le odločila za ta izlet. Gost se je spotoma podrobne zanimal, kako daleč frčijo granate nemških topov, in vlekel na uho. maT ne brni v zraku kako sovražno letalo. Medtem je njun avtomobil zgrešil pot. Izletnika sta se morala ustavita in sta vprašala nekega vojaka: — Povej nama kod vodi pot v fronto? Dočim sta onadva kričala na vojaka na vse grlo, je le-ta šepetaje odvrnil in po. kazal z roko: — Tod! . . Izletnika sta bila hipoma vsa prepadena zaradi tajinstvenega šepetanja io sta tudi onadva začela šepetati napram vojaku: — Povej, za Boga, kako daieč je do fronte? — Petdeset kilometrov! jima je odgovoril vojak zopet šepetaje, kakor da bi se sovražnikove postojanke nahajale tri korake pred njim. Ta odgovor Je ohrabril oba izletnika is prav jezno sta vprašala: — Čemu pa šepečeš, za vraga? — Prehladi' sen s, grlo, odvrne vojak. Izletnika sta se oddahnila Vsi taki junaki, ki so svoj čas šepetali, dandanes najbolj kričijo . . . Izdan tatinski tovariš Ljubljana, 27 februarja Navihanka Školastika o kateri smo poročali, da se je zastrupila, je zopet izven nevarnosti ter se nahaja na prostem. Ne stanuje, seveda, več na Vodovodni cesti, marveč si je izbrala že drugo stanovanje: v barakah za državnim kolodvorom Včeraj se je sestala s svojim bivšim ljub-čkom, čevljarčkom Francetom ter mu jela izpraševanj kosmato vest Spričo dobre volje, da Vidi svojo r>boževanko zopet zdravo, se je fant zagovori, in ji pričel pripovedovati o nekem vlomu, ki ga je izvršil pred časom pri Rozmanu v Rožni dolini, kjer je ukradel dežni plašč m zeleno obleko. Ker je sumila, da je kradel tudi po Gorenjskem z nekim Dob runom, ki je tolažil njeno srce pred Francetom, je napeljala vodo še na ta mlio. »Saj si vlomil tudi na Jesenicah!« je zagostolela- sredi pogovora Školastika, nakar pa se je fantu nenadoma zresnil obraz, češ: »To je pa moja stvar!« Grobi odgovor je Skolastiko tako razburil, da je pri priči pohitela na ulico in prijavila zadevo policiji Stražnik se je takoj podal po Franceta, ki pa Jo je medtem že popihal. Policija sedaj išče Franceta, Dobrima in menda tudi Školastiko, o kateri meni, da bi znala povedati o tatinskih pohodih raznih ljubljanskih apašev vendarle še kaj več. kakor je zaupala stražniku... Ivan Bizovičar vrtnarsko podjetje LJUBLJANA, KOLEZIJSKA ULICA 16 priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike Od marca naprej bodo na razpolago tudi sadike najžlahtnejših cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste. Izposojevanje dekoracijskih dreves »Lorberjevt za dvorane Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z najfinejšimi cvetlicami. Naročila na deželo se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar. Liubliana Predavanje Stepana Radiča v Ljubljani Ogromno zanimanje prebivalstva. - Prenapolnjena uni-onska dvorana. - Živahne ovacije predavatelju O. Stjepan Radič, ki je doslej bil v Ljubljani redek gost, je s sinočnjim svojim predavanjem v veliki dvorani »Uniona* dožrvel krasen uspeh, kakor pri nas še malokateri predavatelj. Odzval se je povabilu Akademskega kluba za Društvo narodov in otvoril serijo predavanj, za katera je mlademu agilne-mu klubu uspelo pridobiti razne vodilne politike v naši državi. Sinočnja prva prireditev je uspela nad vse pričakovanje, in je le želeti, da bi nadaljevanje bilo enako uspešno. V Ljubljano je prispel g. Stjepan Radič s popoldanskim brzovlakom ob 17.20 v spremstvu podpredsednika HSS. narodnega poslanca dr. Vladka Mačka. Oba gosta so prijateljsko pozdravili gg. narodni poslanci dr. Gresror Žerjav, dr. Albert Kramer in Ivan Pu-celj. Vsenaokrog pa se je zbrala velfka množica, ki je spremljala g. Stjepana Radiča do avtomobila, s katerim se je v spremstvu predsednika Akademskega društva za D. N. g. Marjana Zajca odpeljal v «Union» in tam v kavarni v prijateljskem razgovoru s tovariši in novinarji počakal do pričetka zborovanja. Velika dvorana Uniona se je medtem naglo polnila. Bilo je navzočega tudi mnogo ženskega sveta. Ob 18. je bila dvorana polna in so moraii zamudniki celo odhajati. Pogled po dvorani je nudil izredno zanimivo sliko najpestrejše družbe vseh ljubljanskih slojev. Videti je bilo, da si je g. Stjepan Radič kot predsednik KDK pridobil v napredni Ljubljani splošno popularnost in prisrčne simpatije, ki so jim zborovalci dali duška v spontani ovaciji. čim se je gospod Stjepan Radič nekaj minut po 18. v spremstvu akademikov pojavil v dvorani. Z izredno pozornostjo je vsa mnogoštevilna družba poslušalcev — lahko jih mirne duše štejemo nad 3000 — sledila Radičevim izvajanjem, ki so neprestano očitovala izredno duhovitost in vsestransko informiranost. Originalni način pripovedovanja s šaljivimi in več ali manj drastičnimi primerami, vmes pa tudi z ocvirki jedke satire, je navezal poslušalce na govornika, da so mu sledili z vidnim užitkom. Le parkrat je g. Radič temperamentno izstopil iz okvira svojega strokovnega predavanja in žel burno pritrjevanje. Ob zakjučku svojega govora je gospod Radič žel burno odobravanje. Okrog avtomobila, s katerim se je ob 19.30 odpeljal k brzovlaku za povratek v Zagreb, se ie zerni1a velika množica, posebno mladine, ki ie priredila gospodu Radiču prav prisrčne ovacije. Radicevo predavanje Malo po 18. je predsednik akademskega Bruštva za Društvo narodov g. Marjan Zaje otvoril predavanje g. Stjepana Radiča s kratkim pozdravom v katerem se je tovorniku zahvalil za odziv. Med splošno tišino ie g. Radč izvajal: Deset let oo zaključku svetovne vojne se Jasno vidita dva velika rezultata, ki sta posledica velikih naporov najboljših mislecev in predstavnikov narodov Prvi rezultat je ta, da se je pričelo oo velikem delu Kvrope in sveta v polni meri spoštovati človeško osebnost. Drugi pojav kot posledica svetovne vojne je dejstvo, da gre raz. voj v levo ali se istočasno levičarske stranke pomikajo proti centrumu in celo d-esnici. Zavržene so revolucijonarne metode in ostale zveste duševni revoluciji in svobodnemu napredku misli. Ta pojav moremo ugotoviti posebno v zadnjih mesecih tudi v naši državi, kTer Je prišlo do zbližanja med Samostojno demokratsko stranko in Hrvaško kmečko stranko. Slično je tudi v veliki Angliji, kjer so odnošaji med delavsko in liberalno stranko nekeko taki kot pri nas med SDS in HSS Njihovo zbliža,noe formalno sicer ni izvedeno, ali stvarno v Angliji vsakdo Čuti. da bo nri prihodnjih volitvah dobila ta skupina močno večno. Delavci niso več za revolucionarne metode, ker imaio iz splošnih stavk slabe izkušnie. Liberalna stranka pa Je izdala Pred kratkim svoie glasovi, te reforme, na katerih so delali poldrugo Jeto prvi strokovnjaki, ki so danes ponos liberalcev, in tudi sprejemljive za konservativce in delavsko stranko. Za trezno in mirno presojo našega zuna-nje-političnega položaja se je treba ozreti po svetu in proučiti razmere v velikih državah in med velikimi narodi in jih nato primerjati z razmerami pri nas. Za Ameriko je značilno, da ne pusti nobenega tujca, da bi tamkaj delal red. Slično ie storjla tudi Anglija pred 100 leti. ko ni pustila francoske revolucije v deželo, a le njene velike ideje sama v mnogem oziru bolje sprovedla nesro FrancMa. Amerika pošilja svoje zastopnike v Rusijo, da proučujejo boljševizem In droze tamošnje prilike, ne dovoli pa. da bi boljševiki uvajali svoje metode v Ameriki Pri tem je gotovo. da bo ona marsikaj kar ie nova Rusija izmislila, uvedla pri sebi Take metode se moramo od velikega naroda učiti tudi mi. Veliki narodi niso samo bogati, niso samo številni, ampak tudi pametni. Znani so veliki uspehi, ki jih je dosegel s svojimi metodami Američan Ford. Danes Je že tako daleč, da je njegovo gospodarsko politiko prevzela država Po Fordovih načelih delavec ni /ijak. ni kolo in ni orodje, temveč človek, sotrudnik in ima iste pravice kot inženier ali kapitalist. Tega delavca le treba spoštovati hi dobro plačati Ce se delavec ne spoštuje, ni demokracije Č:m več bo delavec zaslužil, tem boli bo obogatelo domače tržišče in tem boli bo moč konzuma narastla. Ford ie n. pr pred dvema letoma stopil pred delavce, ki so imeli do 2 dolarja 40 centov dnevno, in jim ponudil 4 dolarje, pod pogojem, da mora- lo bolje delati in Steditl t materijalom. Re. zultat je bil presenetljiv. Pred pol leta je Ford to akcijo ponovil in ponudil vsakemu svojih 600.000 delavcev po 6 dolarjev. Tudi ta ndegov korak je prinesel veliko zboljšanje v produkciji. To je praksa velikega naroda in to moramo posnemati pri nas. To politiko je prevzel v državni program gospodarski mimsiter Hoover, ki je danes naj resnejši kandidat za predsednika Združenih držav. Amerika ta svoj program izvaja dosledne Na konferenci v Honoiulu na Havajskem otočju in nedavno v Havanni je imela zastopane največje politične in gospodarske praktike, ki pravilno interpretirajo gospodarsko politiko. Amerika bi bila sposobna, da bi gospodarsko vodila ves kontinent. Toda zaenkrat gleda od strani. Za nas je zelo važno, da živi v Ameriki okoli 700.000 naših ljudi, ki bi bili velepo-membni ra navezanje ozkih in za nas ve. levažnih gospodarskih stikov z Združenimi državami. Toda naša država Jih zanemarja. Kako drugače ie postopal Musso-lini z italijansko emigracijo. Rezultat: velikanski uspeh v aranžmanu za italijanske do'igove. Jugosloveni smo do svojem temperamentu posebni ljudje. Ni nam treba voditi panslavistične politike, temveč politiko normalne linije. Tudi v Rusiji prihaja spoznanje. Tam se morajo umikati eks-tremisti. ker niso razumeli, da strahovlada tri mogoča. Stalin je postavil načelo, da pripadajo vsi plodovi lz zemlje onemu, ki iih pridela. Zemlja je res državna imovina, ki jo kmet izgubi po petih letih, ako ie ni obdeloval toda ruskemu kmetu je bolje kot našemu kmetu, ki mu njegovo imetje kon-fiscirajo davčni uradi zaradi zaostalega davka. Stalin je uvidel. da ni mogoča re. volucijoriarna politika, da niso izvedljive Marxove metode in da mi mogoč socijali-zem. ki je naperjen proti družbi. Diktatura nad kmetom ni mogoča Ruski mužik moli Boga, toda duhovniku se več ne klanja. To je velik napredek Uveljavila so se etična načela, ki priznavajo Boga in vero in so približala Rusijo ostalemu svetu. Po inozemskih revijah se čita kakšne so da. našnje razmere v Rusiji h naših listov te- ra nI mogoče »vedeti, ker smemo Stati 1« io, kar nam Beograd dovoli. Srbi čislajo Ruse, ker vedo, da Jih je Rusija rešila in osvobodila. Hrvati tega sdcer ne moremo trditi, a nosimo v sebi slovanski občutek in razumevanje za veliko slovansko Idejo. Za Slovence je posebno važno, da Rusija ne bo nikdar dovolila, da bi Italija dobila samo še pedenj slovenskega ali hrvatskega teritorija. Prišel bo čas, ko bo Liga narodov načela to vprašanje in ukinila največjo krivico, ki je bila kdaj storjena, da ie bila malemu narodu odrezana desna roka in da so mu izkopala oči. (Burno odobravanje.) Trsit in Gorica so oči Slovenije in Primorje le Hijena desna roka. Obnova diplomatskih odnošajev med našo kratjevino in Rusijo ne bo pomenilo samo važen diplomatski akt, temveč obnovo vseh elementarnih sil našega naroda. Tega se Anglija boji brez potrebe, a Italija po pravici. Položaj bivše Avstrije je bi] pri nas z geografskega, kulturnega in ekonomskega ozira utemeljen Politično pa je grešila, ker je podredila naš narod tako. da je bi! skoraj zasužnjen. Zato ie morala propasti. Mi smo indoevropski narod Odtod izvira tudi naše sorodstvo z Indijci Stara kultura je pri nas pod pritiskom Mongolov in Turkov zamrla, a njeni elementi so ostali. Veliki indijski mislec Ghandi ki je prouče. val problem malih narodov v podrobnostih, pozna najbolje severne narode in Ju-goslovene. Naš pokret naj gre za tem. da se bo gojila po slovanskih državah čista socijalna religija ki iztrebljuje slabo, nepoučene poučuje, nesložne združuje in tirane odpravlja. Naš narod ie siromašen Prišlo le tako daleč, da smo vsi od prvega do zadniega v kleščah beograjske cincarije. ki iih je treba pretrgati Mi se moramo vrniti k gospodarskemu napredku. Sem za carinsko unijo z Nemčijo — toda Nemci se morajo odreči vsaki misli na to. da bi se mogli vrniti k predvojni politiki Učijo naj se od Amerike V Evropi je 26 carinskih področij. ki zapirajo meje med državami, tako da je Evropa v tem pogledu vsa razcepljena Na? položaj ie tak. da nismo zmagovalci, temveč da smo med gospodarsko te-penimi. Morda v enem letu, ali morda v petih letih bo razširjeno in oiačeno Društvo narodov, v kateri bodo Rusija, Amerika. Indija rešile problem Jugoslavije in Srednje Evrope, ki bo združena v veliki federaciji carinske unije med Baltiškim in Črnim morjem Takrat šele bo lahko uživala Jugoslavija plodove svojih talentov. Do tedaj pa vedro in veselo na delo. ki site sj ga izbrali, mladi prijatelji! Sokolstvo Glavna skupščina Ljubljanske sokolske župe V nedeljo, 26. t. m. se le vršila predpoldne na Taboru glavna skupščina Ljubljanske sokolske župe ob navzočnosti 58 delegatov, ki so zastopali 30 sokolskih društev. Opravičilo se Je društvo Kočevje, nezastopana pa so ostala društva lz, Unec - Rakek, Velike Lašče, Komenda in Višnja gora. Zborovanje Je otvoril fuprai starosta br. Ma-rolt, ki J« po uvodnih formalnostih podal poročalo o splošnem delu v župi tekom leta 1927. Osobito je povdaril vse važnejše dogodke, kakor pokrajinski tlet in z njim spojeno otvoritev sokolskega Tabora. Z zahvalnimi besedami se Je spominjal bratskega delovanja češkoslovaškega Sokolstva. Nato pa je v markarrtnih besedah podvrgel kritiki sedanji pojav padanja števila članstva, ki temelji na izločevanju vseh onih oseb. ki so se kot konj unk turisti svoječasno vpisali v sokolsko organizacijo, kasneje pa niso hoteli izpolnjevati svojih članskih dolžnosti. Gotovo pa je, da ovira r veliki meri naraščanje članstva tudi velika gospodarska kriza, tei se nahaja v njej naša država. — S toplim apelom, naj sokolska društva pospešijo nabiralno akoijo za stradajoče v Hercegovini, Črni gori in Dalmacija, Je končal brat starosta svoje lepo poročilo. Ob bornem pozdravljanju je nato povzel besedo savezni odposlanec br. Ferdo Juvanec, ki Je v rmenu JSS pozdravi! vse navzoče. Zagotovil je delegate, da bo Savez vsikdar podpiral župo, osobito pažnjo pa bo vedno posvetil taborskem vprašanju. Končno Je pozval savezni zastopnik vse navzoče na delo za sokolski tis/k. Iz zelo izčrpnega in zanimivega poročila tajnika br. Flegaria posnemamo, da je štela Ljubljanska župa koncem leta 1927 skupno 36 edinic, ki so bile združene v šestih okrožjih. Starešinstvo Je imelo med letom 24 sej, vršila se Je tudi ena odborova seja. Poročilo omenja nato vse važnejše dogodke med letom, povdarja veliki kontakt skoraj vseh društev z župnim starešinstvom. Dalje ugotavlja poročevalec, da Je župa pokrenila mnogo važnih vprašanj glede poglobitve sokolskega delovanja med naprednim dija-štvom in akademiki iti mlajšo učiteljsko generacijo, ker je njeno dosedanje ndejstvovanje mnogo premajhno. — Skrb za manjšinski društvi Muta-Vuzenica io Dravograd Je bila pri župi velika. — Ob zaključku leta 1927. je Izmed 36 edinic imelo lastni dom 18 društev, v gradnji se nahaja dom v Cerknici, pripravljajo pa za leto 1928 zgradnjo domov v Ribnici in na Vrhniki. — V doglednem času se bodo pričeli zidati tudi domovi v Stepanji vasi, St. Vidu nad Ljubljano ln Sodražicd. — Tekom leta 1927 so bila črtana društva in odseki na Blokah, Dolenji vasi, Loškem potoku m na Brdu. — Osamosvojil pa *e je odsek na Vačah. Dosedanji župni načelnik br. Je®ih Je pod«! zboru zelo kritično poroči k) na podlagi statistike, javnih nastopov io lastnih opazovanj ter poročil članov župnega tehniškega odbora. — Kot posebno važno in perečo točko Je obravnava! vprašanje sokolskih prednjakov, ki Jih povsod primanjkuje. Danes šteje ž upa le 48 župnih prednjakov, imeti pa bi jih morala nad 240. Zato je priporočljivo, da društva sfcrbe redno vsako Jeto, da odpošljejo vsaj po enega člana In članico v iuipne tečaje. Pohvalno omenja okrožni tečaj ribniškega okrožja, ki ga je obiskalo 10 članov in članic iz 4 društev. Od teh je napravila polovica župni prednjački izpit — Javnih društvenih nastopov je bilo leta 1927 skupno 26 in trije okrožni zletš. Nastopi bi morali biti boljši! — Zelo zanimiv del načelnikovega poročila Je bila točna analiza vseh župnih društev po delovanju in uspehih. Načelnik Je razmotrival k vseh važnih stališč delo posameznih društev ter je kon čal poročilo s pozivom na delo in napredek. Župni blagajnik br. Meiek ta računovodja br Fletar sta poročala o denarnem stani]« lupe ki 9ta svoje poročilo opremila t raznimi kritičnimi pripombami internega značaja. Gospodarsko stanje župe le zadovoljivo, vendar pa bi bih) Se bolje, ako bi vse včlanjene edinice storile napram nadrejeni instanci popolnoma svojo dolžnost. — Gospodarski položaj v sedanji krizi pa zaenkrat še vedno ne dopušča izdajanje lastnega župnega glasila. O prosvetnem delovanju y tupd Jt podal b- vestje br. Verij Svajgar. Vršilo se Je leta 1927 skupno 1017 prireditev kot sledi: predavanj sokolske vsebine 23, drugih 39. Nagovorov na te-lovadeče oddelke je bilo na člane 97, članice 66, naraščaj 122, deco 140. Družabnih večerov je bilo 32, razpravnih večerov 34, izletov 76, gledaliških predstav 89, 4 koncerti, 50 zabav, 18 igrank, 46 plesov, 16 akademij, 2 posel, 6 prosvetnih šol in 8 marijonetnih predstav za mladino. Knjižnice štejejo 5208 knjig z 2850 čitate-Iji in 5367 izposojAM. V župi je ena godba na pihala, 2 godalna orkestra, 1 salonski orkester in nekoliko tamburaških zborov. Poročevalec je zaključil poročilo z pozivom na čim večjo naroči-tev sokolskih glasil »Sokolskega Glasnika« Prednjajka, Sokoliča in Naše Radosti. Maiičar br. Jereb je poročal, da šteje župa koncem leta 1927 skupno 4916 članov m članic, kar znači napram letu 1926 upadek 328 oseb. Zuptri nadzornik br. Bojan Drenlk je v svojem lepem in zelo izčrpnem poročilu pokazal na vse dobre in slabe strani delovanja naših društev po upravni in tehniška strani ter je podal mnogo nasvetov, kako bi se odpomoglo raznim ne-dostatkom. Po sprejetju župnega proračuna za leto 1928 je bil na predlog računskih preglednikov podan odstopajoči upravi absoliUorij soglasno. Glavna skupščina Je odobrila sledeče župne prireditve za leto 1928: Priredi se petero večjih nastopov in sicer v Kočevju, v Ljubljani pri Sokolu II., v Šiški, Domžalah in Dolenjem Logatcu. Župnega zleta v pravem pomenu besede leta 1928 n« bo. Pač pa bo T. O. po sklepu glavne skupščine točno predpisal društvom, kje naj obvezno sodelujejo na omenjenih petih prireditvah. Izmed ostalih sklepov moramo omeniti, da se Je ukinil tiskovni fond in združil t župno blagajno. Dalje se je sklenilo, da se v letošnjem letu črta vsa ona društva, ki ne bodo redno izpolnjevala vseh svojih dolžnosti. Končno Je bilo izvoljeno novo župno starešin-Sftvo za leto 1928 kot sledi: Starosta br. Nande Mar o! t, pod staro ste br. Ferdo Juvanec, Jože Mesec in dr. Ivan Oražen (Ribnica). Za načelnika Je bil izvoljen br. Vilko Kukec, za namestnika br. Stane Trček. Načelnica Je ponovno sestra Ryškova, namestnica sestra Preskarjeva. Ostale funkcije so sledeče: prosvetar br. Pro-senc, tajnik m računovodja br. Flegar, blagajnik br. Mešek Jože, matičar br Jereb, manjšinar br. Ivan Mežefc, nadzornik br. Drenik, odbornika br. dr. Krejči in dr. Lokar. Namestnika br. Franke in Petrovčič, revizorja br. Lozej, Sever in Stravs. Po volitvah, ki so se vršile soglasno s vzklikom, je skupščina obravnavala še nekoliko internih vprašanj, nakar Je brat starosta s pozivom na pozitivno delo zaključil uspelo skupščino. Občni zbor Mariborske Sokolske župe se je vršil 26. februarja ob navzočnosti de« legatov 25 društev in saveznega odposlan« ca br. Jerasa, ki je prinesel pozdrave od JSS ter pojasnil sedaj v gospodarskem ozi« ru že razveseljivi savezov položaj, ki bo dovoljeval, da se bo v savezu odslej lahko intenzivneje tehnično m idejno delalo ne* go doslej. Iz poročila tajnika br. Strune posnema« mo. da šteje MSŽ v 28 društvih in 3 od« sekih 2040 članov in 855 članic, torej 2895 članstva (+ 224 napram prejšnjemu letu), 394 moškega in 299 ženskega, torej skupaj 693 naraščaja, 546 moške in 614 ženske de« ce, skupaj torej 4748 pripadnikov. Načelnik br. Mačus je graial nedelavna društva, delavnih pa jih je 22 v 4 okrož* iih. Večje prireditve so bile v župi 3. 18 pa društvenih telovadnih prireditev. V raznih društvih in okrožjih se je vršilo več pred« n jaških tečajev. Močna društva so terito* rijalno tako razmeščena, da lahko podpi« rajo delo drugih društev: to so društva Ma* ribor, Ptuj. Slovenigradec in Ljutomer. Blagajniško poročilo ie pokazalo, da je imela MSZ dohodkov 268 7.26.21 Din in istotoliko izdatkov Bilanca izkazuje čiste« ga imetia 71.000 Din, napram lani prira« stek za 4917 Din Z ozirom na župni davek je po burni io dolgotrajni debati prodrl predlog, da ■naša m L 1928. nednl prispe* vek po 5 Din, orodni pa po 3 Din na člana. Za prosvetni odbor je poročal br. M. Ko« vačič. Kljub pomanjkljivim podatkom se je naštelo na župnem teritoriju 1181 prosvetnih podjetij, med katerimi jih je le 61 čisto zabavnega značaj" napram 1120 res« .je vsebine; med temi znaša število nago« vorov za članstvo 383, za naraščaj in deco pa 528. Knjižnice ima 20 društev z več ti« soč knjigami, župna knjižnica pa šteje 343 zvezkov. Po kratkih referatih bratov manjSinarja in sanitetnega referenta je bila župnemu starešinstvu dana razrešnica, nakar je bil določen za kraj župnega »leta (s tekmami) cfne 17. junija t. 1. Maribor. Pri nato sledečih volitvah je bilo sestav* Ijeno župno starešinstvo tako»le: starosta J Novak; podstaroste dr. Stankovič (Va» raždin), dr. Šalamun (Ptuj) io M. Kovačič (obenem župni prosvetar); načelnik Mačus, podnačelnika Hočevar (Mur. Sobota) in J. Dekleva (Maribor); načelnica Nabergoje« va, podnačelnica J. Sketova (St. Lenart); tajnik Struna, blaganik D. Kocmut, župn. nadzornik J. Zorko, matrikar Lj. Kranjc, manišinar svetn. J. Sernec, sanit. referent dr. Sekula; odborniki ing Desaty, inž. Le« ben in prof. Sevnik; namestnika Ilich in Zotter; rač. preglednika Hren (Studenci) m Haller (Maribor). A. I. Poljsko Sokolstvo Razvoj poljskega sokolskega saveza zaznamujemo posebno od leta 1920, ko je stopil na čelo organizacije br. Adam Zamoyski, ki je leta 1924. sprožil misel obnovitve slovanskega sokolskega saveza ter se je na nje-qovo inirijativo vršila leta 1925 v Varšavi ustanovna seja. Danes je združeno v poljski sokolski zvezi v sedmih velisih župah 87 okrožij, ki štejejo okoli 900 društev t 70.000 člani in članicami Zanimivo je, da je izven poljske republike 10 žup i 115 društvi z 3450 člani v Franciji, poleg tega pa še v Ameriki 12 žup z okoli 12.000 člani. Smučarske tekme češkoslovaškega Sokolstva Pričetkom februarja so se vršile v Plaveh pri Železnem Brodu češkoslovaške sokolske tekme v smuČarstvu kot sestavni del III. modzletnih tekem. Vodil jih je namestnik načelnika, br. Jirsak. Prvi dan se je tekmovalo v članski lekmi na 50 km, drugi dan v tekmah tričlanskih patrulj na 12 km, tretji dan tekme članic na 10 km in članov na 18 km in četrti dan v skoku prostem in združenem. Rezultati so sledeči; Tekma na 50 km: I. br. Slonek Bohumil, Novo mesto na Moravskem, 6:14.04. Tekma v trojicah: I. Jilemnice 1:27.26. Tekma Članic: I. Gotštejnova Bohumila, 48 min. 43 sek. Tekma članov: I. Kulha Josip, 1:23.03. Prosti skok: I. KoldOvsky Karel 35 metdov najdaljši skok Hnyk Adolf 37 m. Združeni skok: I. Tryzna Josip, 547.50 točk. Udeležba tekmovalcev je bila zelo velika, gledalcev pa je bilo dnevno nad 10.000. Prisostvovali so med drugimi za vojnega ministra general Krejči, za COS dr. Heller, za Smučarski Savez ing. Doubalik itd. — Celotna prireditev je bila zaključena z telovadno akademijo, peljem in godbo. Ad y>Sokolstvo*. Reška sokol ka župa na Sušaku le naro čila pri zagrebškem higijenskem zavodu Kino* aparat, ki ga v kratkem prejme po primeroma nizki '.eni, filme pa ji bo pošiljal omenjeni zavod brezplačno. — Ali ne bi bilo to izvedljivo tudi v Sloveniji? Sokolski dom nimerava zgraditi 1. 1928. tudi sokolsko društvo v Cupriji v šumadijski župi. Nabran ima že precejšni fond v ta namen, ostali zneski se bodo pa nabrali med članstvom in prebivalstvom. ki kaže za to akcijo zelo veliko zanimanje. Vojaštvo In Sokolstvo v CSR. Četrta divizija je sestavila statistiko o vežbanju re-krutov pred nastopom po telovadnih društvih. Iz nje je razvidno, da je izmed 7299 rekrutov delovalo v Sokolu 1791 ali 39%. v Orlu 78 ali 1.4%, v Delavskih telovadnih enotah 395 ali 9% in v komunističnih tel društvih 31 aH 0.67%. Zveza delavskih telovadnih enot na Ce-škosovašlkem je štela koncem leta 1927. v 13 župah 46 okrožij z 1031 društvom. 41-092 člana 12.348 članic. 8107 naraščaj-nikov. 6584 naraščajnic. 16.248 dečkov in 162.5 deklic ali skupaj 100494 pripadnikov. V zadniem letu le napram I. 1925. število pripadnikov nekoliko narastlo Telovadcev Je bilo 7795 telovadk 3835 ter ves naraščaj in deca Skupno le telovadilo od vsega števila pripadnikov 41.889 oseb ali nad 42%. Poljsko Sokolovo priredi leta 1929 velik zvezni zlet vsega članstva v Poznanju, kjer se bo vršil velik telovadni nastop, razne tekme v lahki atletiki »n na orodju V orvi številki zveznega g'asila »Przevvodnik Gim-nastiycznv Sokol« le izšel na vse članstvo velik navdušen poziv, ki opozarja že sedaj vse brate ln sestre na slavnostne dneve v lepem Poznaniu. Veliko treznostno glbanle se le v zadnji dobi ralvije po poljskih sokolskih društvih. Ustanavljajo se krajevne sekcije pro-tialkoholne lige. prirejajo se primerna predavanja. Od orvega do osmega februarja pa se bo vršil oo celi državi teden proipa-trande za treznostno živlienie. in bo baš Sokolstvo v odlični meri sodelovalo roko v roki z raznimi drugimi narodnimi organizacijami. TOLM K n SLOVFVPKF.G A JEZIK \ ALT SLOVFNrSKI ETIMOLOG. Sestavil E Rakoveo, Boštanj ob Savi. Samozaložba. Cena Din 42.—. To ie p*č nekaj novega, pa tudi drznega! Pisatelj gre popolnoma nova pota. razlaga vsako besedo po njenem ustroju in po vseh v nji ležečih nomenih in trdi, da je v vsaki besedi veliko korenov in pomenov, tako da je njen pomen vsestransko onisan. Razlaga besede ne s pomočjo kakih abstraktnih korenin, ki nikier ne eksistirajo, ampak s pomočjo gotovih vzop-besed, ki tičijo v njih. Navaja sorodne besede iz slovenskega in drugih Jezikov. Glasovi se po gotovih zakonih menjavajo med seboj, in oomeni. ki jih vsebujejo naše obsede, so izvedeni iz malega števila pranojmov in še ti so v medsebojni matematični zvezi. V raziskavo so pritegnjeni tudi semitski ieziki, ker je prednja Azija pradomovina vseh narodov. Krasna filozofija jezika $e nam fukaj odnira! V začelku vsake črka so navedena obširno avojstva dotiSnega glatu, kar Je povsem noro. Zanimiva sta uvod in sklepna beueda, kar naj čitatelj najprej prečita, potem se bo njemu šele zanimanje za vsa vprašanja zbudilo. Potem naj pogleda razlago b^sed: car, ko-rošica, krščenca, opat, svet, zakon, poroka, svoboden, trezen, šola itd.. Potem šele naj sodbo si naredi. Ker navaja povsod sorod-ue izraze iz drugih jezikov, mu bo knjiga dobra pomoč p" učenju tujih, tudi klasičnih jezikov. Dobi se knjiga v vseh knjigarnah in pri avtorju v Bošt8nju ob SavL Naročila sprejema tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. SESTAVA ČLOVEŠKEGA JEZIKA ALI SPLOŠNA ETIMOLOGIJA. Z razlago geografskih in osebnih imen. I. del: splošna pravila in razlaga lastnih imen. Sestavil Eng. Rakovec, Boštanj ob Savi. Samozaložba. Cena Din 30.—. Težko vprašanje sestave človeškega jezika je predmet te zanimive knjige. Kaj pomenijo naše besede ia kako so sestavljene? Pisatelj preiskuj« bistvo posameznih glasov, pravila epremi-njevanja njihovega, zvezo raznih korenov, in najglobokejše pojme, ki jih Izražajo besede. Neustrašeno gre po povsem novih polih in odkriva tajne naših besed in zame-tuje marsikatero priljubljeno staro razlago. Pride do originalnih zakonov o ustroju vseh jezikov. In to je prava filozofija, ker ravno v govorici izr«ža duh svoje pojmovanje o svetu. Koga ne bi zanimalo pogledati v skrivnostno delavnico našega uma? Ves ustroj jezika se da zvesti v čudovit organičen sistem. Ene besede se izvajajo iz drugih. In na podlagi teh najdenih zakonov preide pisatelj na razlago lastnih imen, geografskih in osebnih, katera nam toliko nejasnost navidezno kažejo. S pomočjo najdenih pravil obvlada pisatelj na zelo enostaven način vse ogromno polje teh geografskih imen hribov, voda in mest, nazadnje tudi osebnih imen. Na koncu knjige so tabele korenov ali pravzaprav vzor-be-sed po glavnih pojmih razvrščene. Kdor bo čilal uvod, temu se bo šele odprlo zanimanje za problem jezika, ki pa nam n« be tako kmalu popolnoma jasen. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter v drugih večjih knjigarnah Slovenije in pri avtorju v Boštanju ob Savi. Novo mesto, 27. {•eferaerja, Uboj v Cerkljah Danes se je pričelo prvo letošnje porotno u-sednaje, ki je izredno krvavo. Pred porotniki m ima zagovarjati 5 ubijalcev m 1 radi ttikt te* lesne poškodbe. Kot prvi je prišel na vrsto Franc Vtaet, nei. L 1907. v Malencah pri Kostanjevici, samski, delavec v Zupeči vasi 43, že kaznovan, obtožen, da je v Cerkijah v sovražnem namenu z nežera sunil Franca Urbanca v trebuh, da je Frjmc Urbane radi tega umrl ter da je v Župe« vasi s odprtim nožem zamahnil proti Jožetu Urbancu, da mu zada poškodbo z vidnimi znaki ki nasledki, a je izvršitev izostala, ker je Jože Urbane udarec prestregel m zbežal. Obdolženec je sovražil Franca ki Jožeia Urbanca iz 2upcče vasi, ker sta ga spomladi 1927. oklofutala. Urbanca sta bila sicer radi tega pred sodiščem kaznovana in se je tudi obdolženec kazal, da se je z njima pomiril. Toda njegovo obnašanje je bilo binavsiko. V sv©£ notranjosti je še vedno goji! srd proti Urbancema fci čakal le ugodne prilike, da se nud njima znosi. V nedeljo 2.3. oktobra lani so se podali famj« Franc Urbane, Jože Zorko, Franc Reteij in Alojzij Račič v Cerklje k pevski vaji. Tudi obdolženec je šel z njimi, dasi ni bil član pevskega zbora. Vsi so mislili, da gre obdolženec v Cerklje čut k nekemu mrliču. Franc Uibanc in Zorko sta šla spredaj, Reteij, Račič m obdolženec p* zadaj. Med potjo se J« dTŽa! obdolženec mrko. Som in tja je zaklel, na kar pa ostala štirje niso polagali posebne važnosti, ker so bili vajeni takega obnašanja pri nJem. Prišli so do hiše, v kateri stanuje organist. Tu pa je naenkrat skočil obdož-ženece iz zadnje vrste k Francu Urbancu in mn zadal v trebuh dva suTtka z nožem. Vse se ]• zgodilo bliskoma in so se fantje zavedli šele, ko se je Urbane z obema rokama prijel za trebiA in skočil v organistovo hiše. Obdolženec je za njim še parkrat sunil z nožem, na kar mu je Zorko zaklical: »Kaj si pa naredil?« Obdolženec se je zaradi tega obrnil k Zorku, zamahnil proti njemu z nožem in zavpil: »Tiho, če ne bom pa še tebe!? Zorko se Je udarcu izognil, o bde ^ ene« je pa zbežal in zavpil nazaj: »Sedaj me boš pa. hudič, poznal!« Urbancu so najprej izpirakj rane v organistio-vem stanovanju, potem so ga pa prepeijaii r Brežice v bolnico, kjer je naslednjega dne umri. Pri raztelesenju se je izkazalo, da je šel sunek i nožem skozi jetra v čreva, radi česar je nastal krvavitev in povzročila smrt. Poškodba je bila absolutno smrtonosna. Obdolženec se je po dejanju podal domov r Zupečo vas, kamor je pripel in privriskai. Pri vaški kapelici je dobil Jožeta Urbanca, brata zaklanega Franceta in Franca Oštirja. Brž je skcčfl proti Urbancu in z odprtim nožem zamahnil nanj, rekoč: »Midva imava tudi še nekaj skupaj!« K sreči je Jože Urbane odbil zamahljaj z roko in utežal. Obdolžcnec je stekel za njim, ko se nrn je pa Urbane ^kril na sosednjem dvorišču, se j« vrnil in hotel, da mu Oštir pove, kje je Urbane. Obdolženec je jb» svoja dejanja priznal in $« zagovnjal s pf uicstijo. V nasprotju s tem pa so izpovedale prič', 'a je ril obdolženec pač nekoliko vinjen, vendar ne toliko, da se ne bi zavedal, kaj da d*'a Porctti:Kom jc bilo stavHer.'b šest vprašani, izmed katerih so potrdili glavno ter zanikali pijanost. Na podlag" k-ivdoreka je bil France Vesel obsojen na 3 leta težke leče. Težka telesna poškodba Popoldne je stal pred porotniki Jože Kočevar, rojen 1. 1904. v Grmulah, pristojen v Rako, samski, posestnikov sati v Grmulah št. 5, še nekas-novan, obtežen, da je 25. septembra lani v Do-bruški vasi odgrizni! v sovražnem namenu Jožetu Globevniku levo uho ter mu s tem prizadejal težko telesno poškodbo, ki je imela za posledico očitno popačenost poškodovančevega obraza. Porotnikom Je bilo stavljeno vprašanje glede težke telesne poškodbe, ki so ga potrdi H ki zanikali pijanost.na katero se Je Kočevar skliceval. Obdolženec Je bil obsojen na mesec dol zapora in 7810 Din odškodnine. Jutri se bosta zagovarjala pred porotniki radi hudodelstva dvojnega roparskega umora morilca Jože Slapšak in Anton Skomina. Za obravnavo vlada po vsej Dolenjski silno zanimanje. Ali ste se že naročili na „ Ponedeljek"? Toref 38. T?. IM Domače vesti ♦ Konec gerentstva ▼ Mestni hrattfhrid fobljanskl. Včeraj je prevzel upravne posle Mestne hranilnice v seji občinskega sveta, ine 7. t m. izvoljeni odbor in sicer po svo-l|em načelniku g. dr. Viktorju Gregoriču. ♦ Imenovanje za šef-zdravnika pri okrož-Bemu uradu. Ravnateljstvo okrožnega urada xa zavarovanje delavcev v Ljubljani je g. dr. Ivana Zajca starejšega Imenovalo za 4ef-zdravnika pri okrožnem uradu. ♦ Imenovanje v linančni službi. S kraljevim ukazom so imenovani: finančni svetnik dr. Karel Novotni za šefa davčne administracije v Ljubljani, finančni tajnik Ivan 'Volčič za finančnega svetnika pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, finančni kcmcipist Ignacij Sirca za finančnega tajnika pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in finančni koncipist Konrad Škof-lek za finančnega tajnika pri davčni administraciji v Ljubljani. ♦ Imenovanja v oblastni službi. V področje ljubljanske oblasti so imenovani: dosedanji vladni svetnik dr. Franc Logar za ravnatelja oblastnih uradov, dosedanji finančni komisar Ignacij Sirca za šefa oblastne finančne uprave, dosedanji pravni referent pri gradbeni direkciji v Ljubljani dr. Štefan Skubic m vladni komisar ar. Amand Sraj za konceptna uradnika, vladni komisar Joško Dolinar, uradnik generalne direkcije carin idr. Martin Pavlič in absolviran pravnik Fr. Dornfk pa za konceptne pripravnike. Za oblastne računske uradnike pa so imenovani Ignacij BrandsiStter, Jernej Erman, Jože frlavrič, Jože Pire, Valentin Pogačar, Franc Foženel, Stanko Rotar in Franc Selan. ♦ Izpremernba v odvetništvu. Odvetnik v Pibnici na Dolenjskem dT. Josip Lavrič se fco v treh mesecih preselil s svojo pisarno v Slovenjgradec. Istotako se bo v Slovenj-gradec preselil odvetnik v Murski Soboti dr, Ferdo Cerne. ♦ Novi upravnik sarajevskega gledališča. Namesto Dranislava Nušiča, ki je zapustil državno službo, je imenovan za upravnika sarajevskega gledališča dr. Mirko Korolija, dosedanji gledališki upravnik v Splitu. Nu-flč osnuje privatno gledališče v Beogradu. ♦ Podpore ministrstva poljedelstva. Ministrstvo za poljedelstvo je podelilo večje podpore živinorejski zadrugi v Predoslahin nriekarsk! zadrugi v Žabnici. ♦ Proslavo 10 letnice češkoslovaške re-publike, V Splitu se bo na svečan način proslavila desetletnica ustanovitve češkoslovaške republike. Pri tej priliki se bo vršil ciklus predavanj o političnih, kulturnih in ekonomskih vprašanjih češkoslovaške republike. ♦ Letošnji profesorski kongres na SuŠa- kit. Kakor poročajo iz Beograda, se bo letošnji profesorski kongres vršil na Sušaku. Priprave za kongres so že v toku. ♦ Mornariška baza v DivtiJjah. Kraj Divu-tje pri Trogiru je določen za bazo naše pomorske avijacije. Z njeno izgradbo se je pričelo že pred dvema letoma. Sedaj pa je iministru vojske in mornarice odobren kre-di-t v znesku 1,495.000 Din za dogradbo novega hangarja na tei bazi. ♦ Nova redakcija pri »Koprivah«. V redakciji zagrebškega popularnega humori-stično-satiričnega lista »Koprive« so te dni nastopile naslednje izpremembe: novi direktor In šef redakcije je akademični slikar Rudolf Valič, urednik ilustrativnega dela lista Sergije Mironovič, tekstovni del »Kopriv« pa je prevzel Ivo Pasarič. ♦ Izlet poliskih dijakov v Jugoslavijo. Velika skupina poljskih dijakov bo priredila ob letošnjih velikonočnih praznikih poučno potovanje v Jugoslavijo. Pod vodstvom svo-ih profesorjev bodo obiskali dijaki Beograd odkoder bodo preko Sarajeva potovali v Dalmacijo, potem pa preko Sušaka in Zagreba v Ljubljano in Maribor, odkoder se bodo vrnili v svojo domovino. Poljski profesorji bodo priredili v večjih mestih predavanja. ♦ General Tomič v Rogaški Slatini. Pišete nam iz Rogaške Slatine: Komandant žan-darmerije general g. Vojislav Tomič je 24. t. m. inspiciral tukajšnjo žandarmerijsko stanico, katero je našel v najlepšem redu ter se je pohvalno izrazil o poslovanju postajnega moštva pod sedanjim vodstvom. Ob enem si je general g. Tomič ogledal v apremstvu komandirja sranice narednik g. Alojzija Muršiča in tajnika zdraviliške upra ve gosp. Fran j a Bratuše tukajšnje zdravilišče, podzemske vrelce in zdraviliško dvorano ter naiiva!n'co. G. general je pri odhodu pripomnil, da je Rogaška Slatina glede lege in Idilične okolice najbolje urejeno zdra vilfšče v naši državi. Ob enem ie obljubil, da bo v zdraviliški seziji za dalje časa po-setH naše zdravilišče, kar je zadosten doka«, da je g. general odnesel zelo dobre stirse iz Rogaške Slatine. ♦ Pojasnilo o obči pomilostitvi. Kakor #3ano Je ob priliki rojstva princa Tomislava Izdal kralj Aleksander ukaz o obči pomilostitvi. V svrho pravilnega tolmačenja posameznih točk tega ukaza je ministrstvo pravde Izdalo razpis, s katerim se pojasnjuje kraljev ukaz. »Uradni list« objavlja ta razpis v 19. letošnji številki. ♦ Nova irprava U druženja rezervnih ofl-etrjev, pododbor LJubljana. Na občnem zbora ljubljanskega pododbora URO, v katerem Je prinesel včerajšnji »Ponedeljek« podrobno poročilo, je bila v soboto pri volitvi pove uprave soglasno odobrena nastopna H-|ta: člani upravnega odbora gg. France Ahčto, Ing. Ladislav Bevc, Vladimir Janu-llč, Janko Jarec, dr. Veljko Jeglič, Aleksander Kuharič, Mihael Majcen, Vekoslav Mieknž, ing. Ciril Pire, Rudolf Pleskovič, Milan Sterlekar, Jernej Vengust, dr. Leo-poM Vičar, Josip Zupančič in dr. Janko Žirovnik; namestniki: dr. Jtilil Fellacher, Matko Janežfč, Ing. Ciril Juvan, dr. Ivan Pintar, Adolf Sadar in Etbin Bežek. Nadzorni !>dbor člani; Makso Detiček. Riko Jug, Ing. Leo Mencinger, Avgust Pertot in dr. fiudolf Sajovic; namestniki: Veliko Oražem, dr. Rudolf Koprivnlk la dr. Stanko Novak. ♦ Smrtna kosa. Umrla je v LJubljani ga, Franja Cerne, bivša kramarlca. Pogreb se bo vršil danes ob 5. popoldne Yt hiše žalosti Florijanska ulica 38. — Istotako se bo danes ob po 16. vršil pogreb g. Ivana Roz-mana, sluge II. drž. gimnazije v LJubljani, iz Strossmayerjeve ulice 1. k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Vprašanje obstoja bratovske skladnice KID na Jesenicah. Kakor znano te minister za socijalno politiko dr. Gosar zbiral podatke glede ukinitve naše bratovske skladnice. Postojala je velika nevarnost, da se ta namen uresniči, zlasti, ker je te težnje podpirala tudi Inšpekcija dela v Liubljani, rudarsko glavarstvo pa tudi ni kazalo ppseb-ne volje, da bi se tej nameri energično uprlo. Sedaj pa smo informirani da ie ta misel padla v vodo in sicer je minister za šume in rude, ki Je za končno odločitev v tej stvari pristojen, na odločno intervencijo dr. Žerjava izjavil, da se Izločitev delavstva KID Iz okvirja bratovskih skladnic ne izvede. Tako se je zopet izkazalo, kdo !e znal braniti prave težnje jeseniškega de lavstva. ♦ Občni zbor društva trgovskih potnikov In zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani bo 18. marca ob 10. url dopoldne v kolo dvorski restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — Odbori 460 ♦ Železniške mesečne karte. Po naši no vi potniški tarifi se bodo od 1. marca dalje javnim uslužbencem na njihovo zahtevo izdajale mesečne vozne karte od kraja bivanja do kraja službe in nazaj po cenah v ta' blici IVa. Ta tablica ima cene do 100 km daljave. Cene do 50 km so naslednje: 1—10 kilometrov potniški vlak II. in III. razreda 70 Din, oziroma 35 Din; brzovlak II. in III razreda 105 Din. oziroma 70 Din; 11—15 km 110-, 55 ter 165, 110; 16—20 km 140, 70. 210, 140; 21—25 km 180, 90, 270, 180 ; 26—30 kilometrov 210, 105, 315, 210; 31—35 km 250, 125, 375, 250 ; 36—40 km 280. 140 420, 280; 41—45 km 320, 160, 480 320 : 46--50 km 350, 175, 525, 350 dinarjev. Za javne uslužbence se smatrajo državni uslužbenci (civilni in vojaški) ter uslužbenci občinskih oblastev. Mesečne karte se morejo kupiti samo na podlagi legitimacije za kupovanje mesečnih kart za javne uslužbence. Legitimacija se dobi na železniški postaji bivališča (cena 1 Din). Legitimacija je veljavna leto dni, mesečna karta pa za dotični mesec Z mesečno karto lahko potuje lastnik ko-likorkrat hoče vsak dan. Mesečno karto sme uporabljati samo oseba, na koje Ime se karta glasi. ♦ »Jugoslovenski srednješolec«. Pravkar je izšla 5. števiika dijaškega lista »Jugoslovenskega srednješolca«, ki prinaša članke večinoma izpod peres srednješolcev. Članek »Vzgoja, učitelj, pedant« seznanja čitatelje s pedagoškimi stremljenji italijanskega pedagoga Gentileja. Ignotus je napisal razpra-vico »Mladi rod in šport«, kjer pojasnjuje pravilne odnošaje mladine do športa. Črtomir Zoreč je poslal »Dijaško pismo iz Prage«. V pismu poroča o dijaštvu Ln šolstvu v CSR. Novljan nadaljuje svoj zanimivi potopis »S kolesi v Split in Sarajevo«. Na članek Fr. Kodra »V snegu na smučeh« se nanaša lepa slika naših planin. Svoie misli o šolnini podaja Kovač v članku: »Vzgoja — na pohodu«. Slede »Hudomušne misli« in drobiž iz srednješolskih organizacij. K leposlovnemu delu prispevajo: Milan Vrtačnik nadaljevanje »Usode« in I K. Primožič s svojimi »Zapiski«. Presenetila nas ledeče razprave: dne 5. marca Anton Špiler (uboj), dne 6. marca Ivan in Frano Gaber (tatvina) in Ludovik Kovačič (tatvina). Nekaj primerov bo še razpisanih. Po-, rotno zasedanje bo trajalo samo tri dni. J— Trio ravn. Karla Sancina. prof. E. ttarsiča In prof. R. Matza izvaja na svojem koncertu v četrtek, dne 1. marca ob pol 9 uri zvečer v veliki dvorani celjskega Narodnega doma najlepše skladbe triove literature svetovnih mojstrov. 1.) L. van Beethoven VIT trio Op. 97; 2.) Anton Dvofak: Trio B-dur. Op. 21; 3.) B. Smetana: Veliki trio v g-molu Op. 15. Trio je žel v Ljubljani in Zagrebu sijajne uspehe, predprodaja vstopnic v trgovini Goričar & Leskovšek. e— Guslarskl prvak Tanasiie Vučlč v Celju. Guslarski prvak Tanasije Vučič bo na svoji turneji po Sloveniji nastopil tudi ▼ Celju, ln sicer predvideno v sredo, dne 7, marca. e— Smrtna kosa. Pred grofijo ▼ Celju H umrl 73 let stari čevljarski mojster Zupane Juri}. — V celjski Javni bolnici sta umrla dne 25. t. m. 39 let stari prekupčevalec 'e-sa Janez Vodep in dne 26. t. m 44 let stara Antonija Jezernik, delavčeva žena iz Dol« gega polja v Celju. N. v m. p.I e— Strašna smrt. V Pasteuriev zavod v Celju so prepeljali te dni 26 letnega posestnika Ludovika Zelka iz Pečarovcev v Prekmurju. Ugriznil ga je stekel pes. Ker ga pa niso pravočasno oddali v Pasteurjev zavod je dobil zadnje dni napade In je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Umrl ie kmalu nato, ko je bil oddan v celjski P* steurjev zavod. e— Vozna cena za avtobus na progi Celj« Maribor in obratno je znižal mariborsW mestni svet od 64 Dia na 50 Din od km. Iz Kranja r— Javna licitacija za dobavo gramoza ▼ območju kranjske sekcije gradbene di* rekcije bo 14. marca ob 9. uri dopoldne. r— Župančičeva proslava. V nedeljo je Sokolsko društvo slovesno proslavilo 50« letnico pesnika Otona Župančiča. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna. Proslavo je otvorila načelnica pro* svetnega odseka Janja Miklavčičeva, ki je imela o slavljencu daljši govor. Mnogo po* hvale je žel nastop prof. soproge Olge Ko* larjeve, bivše članice ljubljanske opere, ki je dovršeno zapela 5 pesmi in pevski zbor sto glav broječe sokolske dece pod vod* stvom učitelja g. Stanka Završnika. Izmed deklamacij je najbolj ugajala »Nočni psaJm®, ki jo je izdeklamirala naraščajnica Sabothyjeva. Žal, da se proslave ni mogd Eesnik sam udeležiti. Proslava je napravi* i na številno občinstvo prav lep utis. r— Gozdni požari Sreski poglavar je iz* dal na vse občine razglas o preprecenju in omejitvi gozdnih požarov ter navodila o čiščenju gozdov, pašnikov in njiv. Iz Trbovelj t— Shod SSJ v Trbovljah. V nedeljo popoldne se je vršil v Delavskem domu shod sooijalistične stranke, ki ga je obi* skalo okoli 800 rudarjev. Kot glavni go* vornik je nastopil narodni poslanec g. Pe* tej>an. V kratkih obrisih je opisal gospo* darski položaj naše države in ostro skriti* ziral proračun, ki ne posveča produktivnim posvetnim in socijalnim institucijam skoro nikake pažnje. Govoril je še o starostnem zavarovanju delavstva, za katero nima vla* da nobenega pravega smisla in končno zelo vehementno napadel sedanji policijski re* žim v državi Hali onstran p— Likvidacija dunajske poštne hranilnice, Sporazum dede likvidacije bivše avstrijske poštne hranilnice z dne 6. aprila 1922. ie določil nasledstvenim državam sorazmeren de! aktiv. Države so SDreiele terjatve upnikov v Doštnohranilnem prometu, ki so 26. marca 1919 imeli svoie redno bivališče na ozemiiu dotične nasledstvene države ter se potem niso izselili. Italijanski uradni list Drinaša dodatek k sporazumu. Iz aktiv poštne hranilnice dobi Italija £00.000 avstrijskih šilingov, avstriiske pred-voine rente v nominalni vrednosti 3,500.000 lir in posojilo tržaškega mesta ter trgovske zbornice v znesku 426.000 kron. S tem se Ima omogočiti italijanskim financam, da plačaio poštnohranilno imovino onih oseb po 60% v lirah. Terjatve v poštnohranihiih knjižicah so po večini že izpremeniene v lire. Preiskava glede poštnotekočih računov še ni končana. Vrednostni papirji, obseženi v rentnih kniižicah. se nahajajo v finančnem ministrstvu v Rimu. p— Na Slovence v BenečiS pritiskajo * vedno večjo silo. Pomagal je tudi vi-demski škof Rossi, ki je pregnal nekaj slovenskih bogoslovcev iz Vidma, ker so čitaii slovenske knjige. Preselili so se v Gorico. V cerkve med Slovenci je hotel uvesti italijansko pridigo. Ljudstvo se je uprlo in nasproti bivšim boievnikom v svetovni vojni so morale oblasti popustiti. Pred vojno je imel Josip Vuga iz Venasa pri Št. Petru ob Nadiži slovensko etiketo za steklenice. Njegovi reklamni listki so se glasili: »Predelke italianske Slovenje Slivo-vitza pravih sliw. Modro jo nuzat — dobro 6tori Previg jo nuzat — slabo stori«. Dandanes je kaj takega nemogoče. p— O zastarelih navadah je pisal te dni tržaški «Piccolo». Tržaške družine mislijo, da je najbolj pristno ono mleko, katero dobivajo od okoliških mlekaric. To je po visokem »Piccolovem* mnenju zelo-napač* no. Zato prepričuje Tržačane, da je bolj gotovo, da pije meščan dobro mleko, ako gre ponj v mlekarno, kakor pa če ga kupi od mlekaric. «Piccolo» dela tako reklamo za regnikolsko mlekarno, ki vozi mleko v Trst in bojkotira «drugorcdne» mlekarice. Včasih se «Piccolo» kar cedi prijateljstva do slovenskega ljudstva, tu pa ga vidimo zopet, kako mu želi gospodarsko propast! p— V Gorici s priklopljenimi okoličanski-mi vasmi je bilo 31. dec. 1927 prebivalstva 46.932. Lani se je priselilo- v Gorico 3045 oseb. izselilo pa 1894. Rojstev je bilo v Gorici lani 793 smrtnih shičaiev 548. ip— Bivšega župana v Solkana Ivana Nibratrta lo dolžilri nekateri, da si je »prilastil več denarja ob priliki, ko je obnavljal po vaj™ poškodovane in porušene stavbe. Prišlo je do razprave, pri kateri je bri Nibraat oproščen, ker so toži-telri odtegnila tožbo. p— Pusta so pokopaval! v Gorid trije veseljaki Pigelj, Marega in Cevernac. Izvedela je za to policija, ki je pozvala vse tri pust it lake k sebi in jih podučila, da bi biLi morali naznanita pokop pusta, ker je to nekaka javna predstava! Globo bodo morali plačati ali pa jih vtaknejo za nekaj časa v zapor. p— D' Annunzio bo zidal na Reki cerkev v Upornim padlim legionanjem. Reški Škof Sarin je velik častilec D' Annunzia, katerega je celo obiskal na njegovem domu. Tam sta se bratsko poljubljala in objemala. V Vatikanu pravijo, da je D' Anmiuinzio nevaren brezverec in znova se je okrni proti njemu papež, ki je v nagovoru na rimske postne propcrvednike povdarjal, da je ta Slovak prejel od Boga res čudovite zmožnosti, toda v svojih spisih je pustil skoro po v sodi sledove brezboštva in nemoralnosti. »Ptecolo« Je redcel na to, da papež pretirava. p— Par kilogramov moke je prinesel čez mejo Josip Konig tz Bele peči. Zato so ga vtfekii v Gorico pred sodnike Tam je zatrjeval, da je bil na Koroškem pri svojem sorodniku, ki mu je podaril moko za družino. Sodniki mu niso verjeli. Konig je obsojen na globn 500 tir p— Neka] novib šolskih poslopij nameravajo zgraditi v Istri z državnimi sredstvi. Tako v Borštu v občin.' Marenge, v R i ža nri v občini Dekani, v Pregarju v občini Podgrad in v Slivju v občini Materija. Svoj čas je hodila po deželi komisija, ki je določala, kje naj se zgradijo za šole poslopja, kri bi lahko služila tudii za vojašnice po potrebi. k— Nevarnost za Koroško. »Heimatschirtru« načeJjttje general Hiilgerth. Stopil je v pokoj radi tega, da je prevzel vooaško vodstvo koroškega »Heimatschutza«. Na zborovanju te organizacije je naglašaJ Hiilgerth, da vsebuje jugoslovansko-italijansko nasprotstvo nevarnost za Koroško, da postane prehodno ozemlje za tuje čete ali celo bojišče Koroška mora ostati v slučaju konflikta nevtralna pa docela oborožena. Hiilgerth išče mladino, katera naj se vsa izvežba v orožju. Obrambni boji so pokazali, kaj stori dobra volja im ne gre vedno le za število. Nekateri dunajski listi so menili, da bi bil Hiilgerth bolje storil, ako bi bil molčal. V deželi je težka gospodarska kriza, ljudije ne morejo plačevati davkov, sredi takih razmer pa stoji general in goni mladino pod orožje. To je zapravljanje dragocenega časa z ogromnimi stroški! Socijahvi demokra.fcje pravijo, da je »Heimatschutz« varnostna četa za kapitaliste, ki ima nalogo, da s silo tišči k tlom delovno ljudstvo Največ trpijo pod pritiskom »Heimatschutza« Slovenci' Gospodarstvo Udeležba tujih držav VTIL redni občni zbor SK Jadrana V nedelo se je vršil VIII. redni občni zbor SK Jadran, ki je bil dobro obiskan. Po pozdravnem nagovoru predsednika je tajnik podal izčrpno poročilo o delovanju kluba. Iz njegovega poročila ie omeniti graditev igrišča v Koleziji V preteklem letu se je nogometno igrišče dobro sploniralo. Posejana je bila fina angleška trava, ki pa vsled poletne suše ni uspela tako, kot se je pričakovalo. Postavljena so bila golska vrata, da jeigrišee že sedai urejeno za trening in tudi za trening - tekme. Po načrtih gosp. arhitekta Plečnika pa bo stala popolna izgraditev igrišča okoli 100.000 Din. Če bo šlo ljubljansko prebivalstvo in merodajni faktorji klubu na roko, bo že v najbližji bodočnosti mogoče realizirati oredvideni načrt. Južni del Ljubljane, t. j. okraji: Sv. Jakob. Trnovo, Krakovo. Rožna dolina, Vič, bi dobili moderno športno igrišče, ki bi bilo okras vsej Ljubljani. Po poročilih blagajnika, načelnika nogometne sekcije in gospodarja je bil izrečen odboru absolutorij. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen za predsednika gosp. fin. inšpektor Albin Zajec, za tajnika gosp. GSrtner. Ostala odborniška mesta so z nekaterimi spremembami ostala zasedena no starih odbornikih. Novi odbor bo nanovo ustanovil hnzeno-družino: poživiti hoče tudi lahko atletiko. Prva in največja skrb mu pa bo popolna izgraditev igrišča. Odbor se bo obrnil na našo javnost in na vse merodajne forume za no-moč, da ga podprejo v njegovem stremljenju za športno povzdigo naše mladine. Zaključek zstnskosportne sezone Preteklo nedeljo smo zaključili oficijelno zimskosportno sezono. Vršili sta se še dve smuški prvenstveni tekmi, in sicer tekme za državno prvenstvo v smuških skokih v Mojstrani in smuške tekme za prvenstvo Slovenije na Pohorju. Rezultati so bili naslednji: Smuški skoki: 1. Hubert Ojcel (TK Skala) 15 041 točk: 2. Joško Janša (Ilirija) 11.958 točk, 3. Viktor Šubert (Hermes) 9875 in 4. Joža Pogačar (Ilirija) 6083 točk. Izven konkurence so dosegli: 1. Albin Jakonič 13.791 točk: inž Thorleif Hanssen 11.833 in Joža Dolenc 5500to?k. Smnške tekme Ba prvenstvo Slovenije: T. seniorii: 1. Boris Režek (Ilirija) 2:3: 14.8: 2. Stane Brvar (Skala) 2:3:55.6; 3. Pavle Dolinšek (PPD Ruše) 2 :12 :2.8; 4. Viljem Veziak (Maribor) 2 : 22 : 25.2 ; 5. Polde Korman CSPD) 2 : 29 : 43.3. II. juniorji: 1. Bogomir Šramel (Skala. Ljubljana) 2 : 29 : 10 9 : 2 Stane Frank (SPD Ljubljana) 2 : 32 : 59; 3. Ivo Frelih (Skala) 2 : 34 : 35 4: 4. Aleksander Viziak (Skala) 2 : 43 : 45.8 : 5. Mirko Dolinšek (SPD Ruše) 2 : 43 : 53.2. III. dame: 1. Frania Naglas (LSK) 26 : 14.8: 2. Tončka Dolinšek (SPD Ruše) 26 : 47 8 : 3. Ela Dolinšek (Maribor) 26 : 57.8; 4. Breda Hribar ^Maribor) 38 : 41.6: 5 Viri a Glaser (SPD Ruše) 42 : 37.2; 6. Dora Go-lubovič (Maribor) 56 : 23. SK Ilirija (nogom. sekcija). V tekočem tednu se vrši trening I. skupine v torek in petek ob 18.15 v Kolizeiu; TI. skupina trenira v sredo, in sicer ob ugodnem vre* raenu ob 14 na igrišču, sicer ob 18. v Ko* Kzehi. V c^boto ob 16 ♦'•enmg na dva go* la na igrišču. — Načelnik. v našem izvozu Generalna direkcija carin je objavila podatke o udeležbi tujih držav v našem izvozu. Po tej statistiki smo v preteklem letu izvozili (v oklepajih udeležba v odstotkih skupne vrednosti izvoza); v Italijo 1921.6 tisoča ton v vrednosti 1589.9 milijona Din (24.8 %), v Avstrijo 318.4 tisoča ton v vrednosti 1448 7 milijona Din (22 6 %), v Češkoslovaško 383.1 tisoča ton v vrednosti 726.7 milijona Din (11.4 %). v Nemčijo 89.7 tisoča ton v vrednosti 678.7 milijona Din (10.6 %), v Grčijo 220.6 tisoča ton v vrednosti 619.7 milijona Din (9.7 %), v Madžarsko 670.5 tisoča ton v vrednosti 488.1 milijona Din sanske divizijske oblasti v Sarajevu glede dobave kvasa; 8. marca pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil ,___.__-rtrt. - ,. ... ,,, ,, ^ , r. z. z o. z v Šiški. = Občni zbor , d. d za industrijo pločevinastih izde^ov v Ljubljani, se bo vršil 10. marca v seini dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. = Občni zbor Strojilne, lesne in kemične industrije, d. d., Polzela pri Celju, se bo vršil 21. marca v prostorih Jadransko-podu-navske banke, podružnice v Ljubljani. = Odprava konkurza. Odpravljen je kon-kurz o imovini Romana Golobiewskega v Ljubljani, ker ni kritja za stroške postopanja, ter o imovini Alojzija Smoleta, trgovca v Šmarju - Sap, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem. ki se vrši letos od 2. do 11. junija, so dovolile naslednje države: Avstrija 25odstotni popust. Bolgarska po najnižji tarifi. Čehoslovaška 50 odstotkov in Nemčija 25odstotni popust. Zagotovljene so prevozne olajšave tudi na italiianskih, madžarskih in rumunskih železnicah. = Denarni trg in gospodarska konjnnk-tura v Češkoslovaški. Na češkoslovaškem denarnem trgu je dalje opaža1 i precejšnjo likvidnost. Obrestna mera za kratkoročni kakor tudi za dolgoročni kredit se vedno bolj približuje predvojnemu stanju. Navzlic zelo ugodni konjunkturi v industriji in čvrsti tendenci na efektnem tržišču zaenkrat ni opažati napetosti na denarnem trgu. Država je. kakor znano, odpovedala 7.5% dolarsko posojilo ter je za povračilo potreb na sredstva že pripravila. Zanimivo je, da se precejen del teh obligacij, kakor tudi obligacij drugih češkoslovaških inozemskih posojil (Skodove obligacije) nahaja v češkoslovaških rokah. Tudi nakupi drugih vrednostnih^ papirjev v inozemstvu so se v zadnjem času zelo povečali Kratkoročna zadolžitev napram inozemstvu je malenkostna Pri eventuelni okrepitvi denarnega trga stojijo bankam na razpolago znatni inozemski krediti Čim bo država izplačala dolarsko posojilo, bodo ukinjene tudi zadnje omejitve v deviznem prometu. = Češkoslovaška bo uvedla rlato valuto. Na seji Češkoslovaške narodne banke je guverner dr. Pospišil med drugim izjavil, da je uvedba zlate valute v Češkoslovaški nuj no potrebna, čeprav je češkoslovaška valuta že 5 let ena najbolj konsolidiranih valut na svetu. Seveda bo uvedba zlate valute za široko publiko brez večjega pomena, ker bo valutna enota ostuda nespremenjena. = Razvoi nemškega ladiedelstva. V nemškem ladjedelstvu je konjunktura zelo ugodna. Zlasti je značilno naraščanje naročil na inozemski račun. V pričetku tekočega leta je znašala tonaža v delu se naha-jaiočih ladij 524.995 bruto reg. ton napram 372.681 br. reg. t. v pričetku 1927. Na inozemski račun je bilo v delu 38 ladij 131.670 br. reg. tonami napram 9 ladjam z 56.020 br. reg. tonami v početku 1927 — Amerika in Anglija kot posojilodajalca sveta. Po statistiki angleškega lista cŠta-tist> je bilo v preteklem letu v Angliji emitiranih za 153.0 milijona angl. funtov inozemskih posojil (okrog 42.5 miliiarde Din), v Zedinjnih državah pa za 292.0 milijonov funtov (okrog 81 milijard Din). Evropi je dala Amerika za 120.9 milijona funtov postil (1926 92.3. 1925. 122 6), Anglija pa za 27.9 milijonov funtov posojil. = Konflikt med ameriško in angleško pe-troleisko industrijo poravnan. Kakor poročajo iz Newyorka. je pri osebnih pogajanjih med predstavniki petroleiskih trnstov Standard Oil in Roval Dulch S^ell prišlo do sporazuma. S tem bi bil likvidiran konkurenčni boj med obema trustoma, ki je nastopil zaradi pogodbe, skleniene m<>d Standard Oil in ruski m petroleiskim sindikatom. Standard Oil se je baje obvezala, da bo gotovi del dobička pri prodaji ruskega petroleja prepustila prejšnjim lastnikom ruskih petrolejskih vrelcev (Royal Duteh Shell). Kakor znano, ie Rusija te vrelce konfiscirala. kar je dalo angleškemu koncernu povod, govoriti o ukradenem ruskem petroleju, ki ga prodaia Standard Oil. . = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. marca ponudbe glede dobave 2650 komadov kavčukovih zagostk, dc 8. marca pa glede dobave raznih cunj in snažilne paste a e u h- te OJ u ^mei vetra in brzina v metrih 3 «J —. I i Padavine Vrsta ▼ mm do 1 urr megla Liubhana . . 7-> V -3vi F 2 Manhor ... 74 •< - 2 1-5 NW Zagreb .... 8 7 4 - 5 63 VV 4 Beograd ... ?70 7 — ( 64 W 1 Saraievo ... ' 4" - 4 73 mirno SkopMe . . . _ 15 — 2 si mirno Dubrovnik . . 77 4 5 37 E 2 Split .... 7 774 1 — o 46 NI Praha Solnce vzhaja ob 6.43, zahaja ob 17.44, luna vzhaja ob 9.53, zahaja ob 0.13. Naivišia 'ernperatura danes » Linbimrn 11.9 C, najnižja _ 5.4 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Sedanje vreme bo trajalo Se dalje. Tržaška vremenska napoved za torek: Ozračje mirno. Nebo spremenljivo, a večinoma iasno. ziutrai nekoliko megle. Temperatura od 3 do 9 stopinj. Morje mirno. 0 6 4 1 1 7 1 27. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Berlin se je nekoliko okrepila. Privatna ponudba je krila potrebo v devizah na Trst in deloma v devizi na Newyork„ dočim je morala ostalo potrebo kriti Narodnr banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost oslabela, dočim je tendenca v ostalih državnih papirjih dalje čvrsta. Promptna Vojna škoda se je trgovala po 455, kasa po 456 in za marc po 458. Investicijsko se je trgovalo po 91 — 91.25, agrarne obveznice pa po 58. Tečaji bančnih vrednot so ostali v glavnem nespremenjenL Narodna banka je notirala nekoliko nižje, in sicer 6350 — 6650 (v petek 6500—6800). Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Slaveksu po 120, v Slavoniji po 14.5. v Mlinski po 18, v Unionu (Osijek) po 260 in v Vevčah po 142. Trboveljska je nekoliko popustila ter notira 507.5 — 528. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.89, Berlin 13.57 - 13.60 (13.585), Bruselj 0 — 7.924, Budimpešta 0 — 9.94. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9985 - 8.03&5 (8.0135), London 277.14 — 277.94 (277.54). Newyork 56.77 do 56.97 (56.87), Pariz 222.82 — 224.82 (223.82), Praga 168.28 - 169.08 (168.08), Trst 300.2 — 302.2 (301.2). Zagreb. Amsterdam 22.86 — 22.92. Barcelona 9.58 — 9.62. Berlin 13.57 — 13.60, Budimpešta 9.925 — 9.955. Milan 300.3 — 302.3, London 277.14 — 277.94, Newvork 56.77 do 56.97. Pariz 222.82 — 224.82, Praga 168.08 do 169.08, Curih 1093.5 — 1096.5; češkoslovaške krone 167.85 - 168.65. Trst. Beograd 33.125—334.25, Dunaj 263.75 do 269.25. Praga 55.85 — 56.15, Pariz 74.10 do 74.40, London 92.04 — 92.24, Newyork 18.84 — 18.90. Curih 362.50 — 364.50; dinarji 33.10 — 33.60. Dunaj Beograd 12.4605 — 12.5005. Berlin 169.14 - 169.64, London 34.56625—34.66625, Milan 37.5350 — 37.6350, Nevrvork 708.25 do 710.75, Pariz 27.8650 — 27.9650, Praga 20.9850 - 21.0650. Curih 136.39 — 136.89; dinarji 12.37 — 12.43. Curih. Beograd 9.13. Berlin 124.04. Nevv-york 519 30. London 25.33625, Pariz 20.4325, Milan 27.50. Praga 1539, Budimpešta 90.80, Bukarešta 3.19, Sofija 3.755, Varšava 58.25, Dunaj 73.175. Pevi7a Rpe«rrad na o=talih borzah: v Pragi 59.085, v Berlinu 7.358. EfekH. Linbliana. Celiska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona S80 — 0. Kreditni zavod 165 — 0, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 320 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 455 — 456, kasa 455 — 456, za marc 456 do 458, za april 0 — 462, za december 0 — 380, investicijsko 91.25—91.5. agrarne 58—58.25; bančne; Hipo 0—65, Kreditna 90 — 91, Praštediona 880 — 8.90. Poljo 18.5 — 19.5. Srpska 142 — 0, Narodna 6350 — 6650. Jugo 96.25 — 96.50, Ljubljanska kreditna 135 do 136, Zemaljska Sarajevo 142—143: industrijske: Gutmann 210 — 230, Slaveks 107.5 do 125. Slavonija 14 — 14.5, Narodna šumska 16 — 17, Tvornica vagonov 52 — 55. Šeče-rana 520 — 535, Mlinska 18 — 18.5. Union 255 — 260, Danica 141 — 145. Drava 510—0, Vevče 141 — 143, Dubrovačka 420 — 440, Trbovlje 507.5 — 528, Union 1790 — 0. Beograd Voina škoda 451.5 — 452, za marc 455 — 457, investicijsko 91.5 — 92.5, agrarne 58 — 59. Blapo^na trž iča Položaj na hmeljskih tržiščih. Na ža-teškem hmeljskem tržišču je bil zadnje 14 dni promet slabši. Kupoval se je predvsem prvovrstni hmelj, in to večinoma na inozemski račun. Pretekli teden je pri mirnem razpoloženju znašal promet 200 stotov ža-teskega in 70 stotov tranzitnega hmelja. Cene so ostale nespremenjene: 1800—2100 Kč za 50 kg za žateški hmelj in 450—1200 Kč za tranzitni hmelj (15.20—40.40 Din). — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je bilo pretekli teden prodanih 70 bal. Pri slabem povpraševanju so cene nekoliko oslabile. V tranzitnem prometu je bilo prodanih nekaj partij jugoslovanskega hmelja dobre barve. Za 50 kg notira: hallertauski prvovrstni 240—280 mark, srednji 120—180, tranzitni 50—150 mark (13.60—40.80 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza (27. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon smrekovih desk, I. II., od 17 cm naprej, media 24, fco vag. meja po 600. Eksekutivni nakupi: okrog 21 m3 bukovih plohov (I.), na zunaj brez grč in bul. ravnih, zdravih, ostrorobih, 10—12 cm rdečega srca odnosno rjavega 'edra, (3.5 m3 od 2.20—2.50 m, 17.5 m3 od 4.30 m naprej), 50 cm srednjega premera s toleranco ca 3 m3 od 40—49 cm srednj. premera, fco vag. Sušak pristanišče, takojšnja dobava, plačilo proti duplikatu voznega lista po 570. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta, zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plačlj. 30 dni): baška po 392.5—395, slavonska pšenica 390—392; turščica (slov. post., navadna tarifa, plačlj. 30 dni): baška promptna po 295—297.5, za marc po 300— i02.5, za april po 305—307.5; moka: <0g», fco Ljubljana plačlj. po prejemu po 530—535. Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Pšenica: baška. 77/78 kg. 2 % 337.5 do 342.5; baška, 78/79 kg. 2 % 340 - 345; gor-njebanatska, 78/79 kg, 2 % 335—340; srem-ska, 77/78 kg, 2 % 340 _ 345; promet 7 vagonov. Ječmen: baški, 66 kg 295 — 305i makedonski 240 — 245; promet 6 vagonov Turščica: baška, sremska in banatski 247.5 _ 255; za marc - april 257.5 — 265; baška, za april maj 260 — 267.5; banatska >ariteta Vršac 255 — 260; sremska, parite a Indjija 250 — 255; promet 35 vagonov Moka: baška c0g» in c0gg> 475 — 485 <2> 455 _ 465; <5> 435 —"445; <6> 370 dc 380; <7> 300 — 310; <8> 225 — 240; promel 10 vagonov. Otrobi: baški in sremski i jutastih vrečah 210 — 220; slavonski 200 dc 210; promet 2 vagona Tendenca nespreme njena- Preljubi kristjani/ Nastopil Je sveti štiridesetdanski I Cvrl se bo pa tisti, kdtor je pri pri-i»st, čas poikore in premagovanja digah zaspal mesa. 1 ' ^ f' & potem vas bom morebiti pripeljal v nebeško kraljestvo. j v/ ~ 1 1.» Preljubi moji! Mir bodi med vami! (^©(^©(roo in pa tisti, ki gori-le na koru na desni strani in levi šepetajo in klepetajo — h »daj Je prva )n poglavitna stvar v oaši zveličavni veri pekel Pnrr dbfl vas bom peljal, da boste irfdefl, kdo se tam peče za svoje grehe. V| vsi, ki ste si pred pustom umazali »eumrjoče duše. posebno pa še tisti, ki si tukajle mežikajo z drugim spolom in pohujšanje uganjajo. O pregrešni svet! Pohujšano je že vse veliko in majhno, da moje grenke solze nič več ne pomagajo. — Kdo se vrti na ražnju? Zavrženi grešniki, ki jim tri več pomoči. Vsi liberalci, pijanci in nečistniki. Tisti prešustniki, k! so se pri plesu Posebno takim ne, ki prepovedane pritiskali in sedali plesalkam na kole- | liste prebirajo. — aa, za mašo pa nobeno niso dali. AH kdor je skrbel za dušo in za male dajal, čez tega je Bog razlil svoj blagoslov. Preljubi bratje in sestre! V žveplu naj se kuhajo in večno naj se v ognju pečejo. V dobi, ko se množe samomori v taki meri. da skoro ne poteče noben dan. ko bi ne bilo čuta, da si Je ta aH oni končal ab' vsaj končati skušal življenje, raste interes za problem samomora kot takega, kakor tudi za odgovor na vprašanje po vzrokih naraščajočega števila samomorilnih primerov. Zahotek, ki vodi k samomoru, Je diametralno nasproten tistemu silnemu nagonu, ki ga Je vcepila narava v nas, nagonu samoohrane, radi katerega ogromni del človeštva ob najtežjem delu in naporu, uporabljajoč vse svoje duševne in te lesne sile. prenaša vse neprijetnosti v vsakdanji borbi za življenje, za obstanek, radi katerega prezeba, strada in se muči noč in dan Iz tega razmišljanja Je razvidno, kako močan, kako krepko podprt mora biti ta zahotek, ki Je zmožen upreti se tako silnemu nagonu, in se uveljaviti napram nJemu, skratka zmagati nad nJim. Kakor vsako drugo naše hotenje, ima tudi to svode korenine v našem intelektts in naši čuv-stvenosti. Kdor pa življenje pozna, ne. kakor Je čudno slišati, kako malo odločuje ves naš mte-lekt tam. kjer le količkaj bolj angažirana naša čuvstvenost Zato Je umevno, da bo treba iskati glavnih vzrokov k samomorom v človeškem čuvstvovanjn. Pri normalnem človekn, pri katerem so hite-lekt, čuvstvovanje in hotenje primerno harmo-nizirano uravnovešeni, kjer nj težkih čuvstvenih reakcij, fn prevevi kot prevzemi ne prekoračujejo gotovih mej, relativno brzo oblejajo in se porazgube, bi še nalpreje lahko odločevali motivi potekajoči iz intelekta. Trpin upa na neozdravljivi, z velikim' bolečinami združeni bolezni, katera Je moje prihranke izčrpala do zadnjih ostankov, sam sebi in drugim v nadlego, — dovolj intelektualne motivacije. A dvomimo, da pretežna večina Hudi, ki bi v svojih zdravih dneh prišla teoretično do sklepa samomora, le tega izvrši, če bi zašla v tako situacijo. Moč npanja, vsajena v naša srca. nam daje možnost nekritičnega sanjarenja v bol;šo bodočnost. Ni pa seveda tisto upanje nič drugega kot dobrodošla samoprevara. pod katero se skriva še vedno dovolj krepki življenski nagon. Tudi tega mora bolezen oslabiti, izčrpati telo, razdejati živčevje in usenčiti dušo v taki meri, da pre-neseš svoj sklep v dejanje. Zato bodo imeli tisti znanstveniki prav, ki smatrajo iz razpravfjanih vzrokov vsak, navidezno pri še tako polni in trezni zavesti izvršen samomor za abnormaJen fn bolesten psihičen pojav, ki v pretežni večini primerno temelji na depresiji. Depresije pa »o dvojne, reaktivne, te zunanjih vzrokov potekajoče (eksogene), tudi fiziološke imenovane, in brez zunanjih vzrokov se pojavljajoče (endogene), in torej patološke. Ce mi umre mati, in se žalostim in sem potrt, je to reaktivna depresija. Ce pa brez umevnega vzroka postajam od dne do dne bolj potrt, in jočem in tarnam, je to primer endogene depresije, kot jo imamo priliko opazovati v poteku raznih duševnih bolezni. Seveda tako d ep remi rani bolniki ne ostajajo samo pri vzdihovanju in solzah, aan-pak prvotno brez vsebinsko potrtost izpolnijo s primerno vsebino, n. pr. da so veliki grešniki, da zanje ni pomoči in rešitve, ker so obsojeni na smrt, ker so izgubili vse premoženje, ker so jim poklali otroke itd. Te blodnje so pa velikokrat take, da so povsem mogoče in verjetne, in če Jih okolica bolnikova niti ne smatra za bolestne, kakor bolnika ne za bolnega, ampak opravičeno depriroiranega, češ, da si dela po pravici svoje hude očitke tn podobno. Mnogo duševno bolnih ljudi »vrši samomor tako v depresijah, kot v zagratakih, pod vplivom svojih blodenj, kot v drugih bolezenskih fazah, o katerih na tem mestu ne velja govoriti. Kjer je bolezen tako napredovala, da Je že celo lajiku (ki kaie navadno silno malo ume vanj a za psihoze m Jtt, dasi bi se moral zavedati svoje popolne ignorance, ne mara k lepa priznati za bolezni), kjer Je torej že lajiku postala nedvomlji-va, tam Je končno zanj tudi motiv samomora Jasen: duševna bolezen. Pretežna večina bolnikov se pa konča uprav v začetku bolezni n. pr. paralize, shicofrenij, ko se rodbini* ali okolici mnogokrat niti ne sanja, kako težko Je njihov človek obolel, in vedo o nJem navadno samo povedati, da st je v zadnjem času rzpremenii da je postal drugačen, da je bil nekam čuden itd. Pustimo sedaj duševno obolele na strani in oglejmo si sedaj ostale, recimo duševno zdrave samomorilce. — Mislimo si 1000 25-letnih zdravih, v dobrih življenski h prilikah živečih mladih mož, ki — vzemimo to teoretsko fikcijo, z Jed-nako ljubeznijo vise na svoji materi. Mislimo si, da sedaj vsakemu izmed njih njegova mati umre. Kaj se zgodi? 2aievaK bodo vsi, eden težje, eden lažje, eden daljši, eden krajši čas — vse v normalni širini, — eden pa gre in se ustreli radi izgube matere Ker Je tudi ta mož po naših premisah svojo mater ljubil kakor ostali, moramo sklepati, da vzrok te silne reakcije leži v njegovem ustroju. In taktično vidimo tudi, če poznamo samomorilce, če raziskujemo njihovo življenje, in dobimo dovolj vpogleda v njihovo duše-vnost, da so po pretežni večini abnormalni ljudje ljudje, katere nazivljajo psihiatri psihopate ali degeneri-rance Prav pogosto je njihovo čuvstveno življenje po ustroju sk varjeno Obvladujejo tih prevevi, njihovi afekti se odlikujejo tako po višini, kot širini, intelektualno pa se dajo mesto od premislekov navadno voditi od domislekov Sploh so to impulzivne, disharmonične nature, neuravnovešene!. zanešenjaki, fantasti, neustaljenci in podobni ljudje. Semkaj spadajo tudi histeriki obeh spolov. Da take živčno, odnosno psihično infinnne defektuozne osebe, pri katerih dobe tudi reaktivne depresije znake pravih patoloških depresij do zameglienosti in zamračenj, na sunke tn udarce življenja posebno krepko reagirajo, da jih niso zmožni v taki meri in v taki trajnosti prenašati, kot duševno krepak človek. Je umevno samo ob sebi. Neprizanesljivo življenje jih mnogokrat z relativno majhno, drugim neškodljivo brutalnostjo skruši in stre. Tretja, brezdvomno lako majhna skupina samomorilcev bi še preostala morda, če sploh obstoji, t- i. skupina po ustroju sicer krepkih ljudi, ki so pa mtli nesrečo, da jih je življenje tako neusmiljeno bilo, kovalo n mrcvarilo, da je njihovo živčevje izgubilo vso svojo odporno moč in je propalo. A tud; tu bo treba vprašati, če razven težkih bolezni, polnovredno živčevje lahko končajo katerikoli. še tako strašni doživljaji. Svetovna vojna nam le dokazala, kaj človeško živčevje, kaj nVegova psiha vse prenese. Mesece m mesece trajajoči najhujši napori niso ogromni večini vojnikov ob najslabših življenskili prilikah (ka-verne, slaba prehrana, mraz itd.) mogli do živega. Velika večina vseh teh, ki so leta in leta prenašah peklensko trpljenje bobnečega ognja, stradanja po ujetniških taborih itd. so se popravili do dobra, in so čili in čvrsti, telesno, in kar nas tukaj pred vsem briga — duševno, kot so bili nekdaj. , Zato je iskati glavnih vzrokov samomorov v socijalnih mizerijah, v vedno težji življenski borbi, sploh izven individua, pogrešeno. Samomorilec je rojen, kakor je razvidno iz povedanega. V njegovi bolni ali bolestni osebnosti, v njegovem ustroju Je iskati položeno kal samomora. Življenske borbe in vse druge zoprnosti so samo priložnostni vzrok, povod, so k večjemu neposredni vzrok, da se od vsega početka nakrušen kamen, ležeč v labiliteti, odtrže in skotab v dolino. Ljudi, ki koketirajo celo svoje življenje s samomorilnimi mislima, je mnogo. Seveda so med psihopati zopet navadno uveljaveželjni histeriki, katerih žeja po senzaciji je neutešena. K temu pridejo eksogene ■ in endogene depresije, časih tudi izzvane po kontrastih — (po statistikah pade največ samomorov v mesec maj) — potem primeri, ki vlečejo, kot vsak izreden čin, in čuv-stvena indukcija izvrši svoje delo. Na Cm, udarjen na zvenrlkah se oglase vse jednako uglašene strune. Potem pride do samomorilnih »epidemij«. Exempla trahunt. Ce že luči in barve, enoličnost ali živost in pestrost pokrajine, podnebja itd. uplivajo na normalnega človeka, Je umevno, da na senzitrvne in prekomerno senzitivne I i udi vse to še bolj upli-va, kakor velja tudi vremenske pojave v teh ozirih do gotove meje uvaževati. Nebo brez solnca, megla dan na dan, zoprno vreme, nagli padci zračnega tlaka, vsi taki in podobni faktorji uiplivajo na gotove ljudi v zmislu depresij. Brezdvomno pa tvorijo glavna kontingent samomorilcev psihopati. In da teb ' narodu, ki je alkoholu tako vdan, kakor smo mi Slovenci, ni še več, dasi Jih le več kot dovolj, se Je samo čuditi. Bolj kot rod, ki pije, okvarja alkohol zarod. Tudi množeči se samomori so tak mene-tekel šireče se degeneracije v nas, ki bežimo pred zoprnostmi življenja v omamo, otroci naši pa — v smrt. —v— FORMAM PROTI NAHODU jf čuetevit Kaj vem? - Koliko znsm? Odgovori tu serijo talk. 1. Izviri ta francoske besede ban (izobčenje, prekletstvo) ta Je v srednjem veku pomenilo stvar, la so Jo fevdalci izročali svojim vazalom za protiusluge v uporabo; v prenesenem pomenu so potem pod besedo »banalen« razumeli vse ono, kar J« bilo vsakomur v svobodno porabo. Odtod Je banalnost dobila pomen za vse, kar je vsakdanje, oguljeno in nepomembno. 2. Izvira od latinske besede tri vi um (križišče) in pomeni prvotno ono, kar leži na Javni cesti. Odtod trivijalnost — vsakdanjost, prosta-štvo. 3. M e n t a H t e t a (k lat men®, duh, razum) = duševno stanje. Balkanska, fašist ovska m. balkansko, tašistovsko pojmovanje stvari. 4. Bombastičnost izvira iz poznolatfci-ske besede bomba* = bombaž in pomeni prvotno z bombažem nagačeno stvar. Danes se izraz rabi za velikobescdnost, gostobesednost. 5. Beseda je latinskega izvora in pomeni v skladu s francoskim izrazom a c t u a 1 i t 6 stvar, ki za trenutek vzbuja veliko zanimanje aH Je v bližnjem odnosu z dnevnimi vprašanji. 6. Prvotno je beseda pomenila potegovanje u kako službo (lat.); siavohlepje, častihlepje, stremljenje po kaki stvari iz slavoblepja. 7. Izpreminjevalen, izboljševalen predlog: parlamentaren izraz za izpremembe, kj jih poslanci predlagajo k zakonskim osnutkom v svrbo boljše stiMzacije ali pa za dosego stvarnih izprememb. 8. Amnestija (grško amnesteia) pomeni doslovno pozabljenje (zlasti prizadete krivice). Beseda je predvsem v rabi za opustitev aii pa neuvedbo kazenskega postopanja za ček) kategorijo kaznivih (zlasti političnih) dejanj. Amnestijo predlaga vlada aH suveren 9. Amputacija izvira iz latinščine ta pomeni v kirurgiji odrezanje od telesa posameznih udov, ki za življenje niso neobhodno potrebni. Rabi se seveda tudi v prenesenem pomenu. (Prim. glasove o amputaciji prečanskih krajev, ki so se pred nekaj leti pojavila v vbsH politični javnosti.) — I m p n t a c i j a ; jmputi-rati komu kaj = koga česa obdoliiti, prisoditi, naprtiti mu kaj. 10. Glej 141 11. Brezimnost (grško). Anonimen pisec, p^ ki se ne podpiše (v pismu, pod člankom itd.) Anonimen avtor. Ne zamenjuj pojma s psevdonimom, o čemer pri drugi prilika. 12. A f o r i z m i (gr.) so kratki, nezvezol, Jedro viti stavki. 13. Ap 1 i k a c i j a (lat.) = uporaba. 14. Sinhronizem (grško) je sočasnost, istočasnost dogodkov, anahronizem j« prestopek proti pravemu časovnemu redu, postavljanje stvari in dogodkov v časovne dobe, v katere ne sodijo. 15 Doslovno (po lat. e mann capere) * vzeti iz rok. V rimskem pravu je emancipacija pomenila izpustitev otroka iz očetovske oblasta. V novejšem času se je pomen besede razširil m razumemo pod »emancipacijo« oprostitev, osvoboditev iz odvisnosti, iz omejenega položaja. Tako je n. pr. ženska emancipacija stremljenje za osvobdoitev ženskega spola k omejitev, ki mu jih nalagajo naravne oz. socijalne prilike. Pod emancipacijo šole razumemo stremljenje pred vsem ljudske šole, da bi s« osvobodila podrejenega položaja napram cerkvi. 16. S a p e r i j o r n o s t (od lat. besede sn-periror, višji) pomeni nadrejenost, prednost; inierijornost (lat. inferior, nižji, manj vreden) znači podrejenost, manjvrednost. 17. Iz latinskega (confusio, stapljanje, spajanje) in pomeni zmešnjavo, zmedo, nejasnost. K o n -f u z e n = zmešan, zmeden. 18. F u z i J a pomeni doslovno (lat.) vBivant« (rud); v politiki spojitev raznih strank; v gospodarstvu spojitev raznih (delniških) družb v novo družbo. 19. Prebivalca bajne dežeie »LHip nt«, ki merijo en palec. Nastopajo v satirični povesti »Gulliver's travels« (»Guliverjeva potovanja«, 1726) angleškega satšričnoHpolitščnega pisatelja Jonathana Swifta (1667—1745). 20. Grško e p i t a p h i o n : nagrobni napts, tudi nagrobnik z napisom. 21. Posmrtnica (gr.); kratek življenjepis umrlega. 22. Odstranjevanje, črtanje, tebrisanje (Vat.)j rabi se zlasti v algebri, n. pr. za izJočende (eliminiranje) n—1 neznank k ■ enačb z n neznankami, da nam ostane ena enačka z eno neznanko, iz katere potem po vrsti doženemo vrednosti za vseh n neznank. 23. Doslovno (franc.) : »ob dobri (zgodnji) uri«. Pomeni po priliki: »bravol, pravi, to nrf ugaja!« 24. Koalicija (od lat. eoaiescere, aScnpne rasti, spajati se) pomeni prvotno zvezo, združitev, pred vsem združitev več držav za skupen boj proti kakj druga državi (prhn. koalicijske vojne evropskih držav proti Loufeu XIV.; štiri koalicijske vojne proti Napoleonu). V politiki razumemo pod koalicijo zvezo strank, odtod koalicijska vlada = vlada, ki Jo tvorijo voditelji več strank. — Koncentracija (od lat. c um in centrum, središče) = odnošaj stvari do skupnega središča, pojav stisnjenja v središče, torej zgoščenje. V strategiji: »trnjenje, zbiranje vojaških enot, odtod v politiki: st rojenje (ne spojenje) strank. Koncentracijska viada vlada vseh strank. 25. Premijera (franc. premere) Je prvo predvajanje opere, drame itd. Repriza (fr. reprise) Je ponovitev gledališkega komada; tudi ponavljanje (v muziiki). Postno pismo o litijskem pustu Stari ljudje umirajo, ž njimi vred pristne narodne šege. Pa ne samo pametne, koristne in resne. Še celo šega-vi narodni običaji pojenjujejo v naših podeželskih krajih. Med redkimi našimi mesti in trgi, kjer je Kurentov dan velik praznik, pa je Litija. Litija: ki ima Ljubljano za svoje predmestje, Šmartno hoče biti njen «mali Pariz«, pri Ber-dajsu na Savi pa je po veselicah in drugih »nesrečah* krmljenje «mačkov» — s kislimi kumaricami. V hujših primerih ti šele odleže. če te postavijo pod pipo ledeno-mrzle študenčnice. Letos so se te medicine parkrat uporabljale. In z uspehom! Kurentovo slavije pri nas še ne bo zlepa izumrlo! Ne! Pri nas se vsako leto bije boj za prvenstvo pustne parade na treh krajih. Pa ne oni nizki, bratomorni boj: s pipci in koli. Naš boj Je lep. skoro kulturen... Pri nas se kreše ideja z idejo, spretnost s spretnostjo. originalnost z originalnostjo, in se sploh kreše o pustu vse. , Letos je oni del Litije okrog kolodvora. na levem savskem bregu, ki mu pravijo Gradec, postavil za pustni to- rek svojo lastno godbo. Kompletno godbo na pihala, tolkala, ropotala in sploh najrazličnejša tralala. Instrumente. iz papirnatega mašeja. je prinesel poseben odposlanec z Dunaja. 24 čilih godcev, enotno napravljenih. Veličasten vtis. Vsi v črnih pelerinah, z dolgimi črnimi bradami in s širokimi klobuki. Vsi v črnem... Le kapelnik ves v belem. z zlato trioglato čepico in 3 nojevimi peresi. V roki znamenje, svojega odličnega položaja: kapelniško palico. Zlato, seveda! In kako so ti igrali! Uspeh mnogih in dolgotrajnih skušenj. Brez skušenj ni šlo. pa kdo se ne žrtvuje rad za idealni užitek. Da so bile skušnje v gostilni, je postranskega pomena. Godci se jih niso naveličali. — moška disciplina se podvrže vsemu — zaradi predolgih in prepogostih skušenj so se spuntale samo njih boljše polovice, ki so godle še takrat, ko so možički že zaspali, ker so se pri skušnji preveč izpihali. Možički so namreč pošteni obrtniki in trgovci, ki se čez dan in skozi vse teto ubijajo s svojim delom za davke. Ko izplačajo davke, pride šele družina na vrsto. Zato ni čuda če se h Kuren-tovemu godu složi vsa Litija. Edini dan v letu. ko izginejo politične barve in si nadeneš le maškaradno. In samo kot tak ta dan nekaj veljaš! Prava Litija — oni del pod hribom na desnem bregu Save — pa je aranžirala kmečko ohcet. Stara melodija, prav na svojo vižo zapeta. Ducat voz se je vleklo v sporedu. Z vsem. kar se rabi pri ohceti in po ohceti. Notar in zapisnikar — poroka je bila civilna. Svatje in družice. Na vsakem vozu harmonikarji Na širokem parizarju pa ba-liš. Skrinje in postelje ln odeje, vsa potrebna in nepotrebna zakonska orodja in pripomočki. V velikem kurniku je čepela družba jarčic, ki jim je delal tovarišijo fantovski oetelin. Zraven pa zibka. Vsa z vžganhni okraski, notri pa je že — mhm! — sladko spančkalo... Prav na vrhu voza se je ponosno opletala kakor zastava na parniku, vsa v rožičah in v pankeljčkih... No. pa to ne spada na vidno mesto. Z eno besedo: vse kar spada k pošteni hiši in k sreči v zakonu v mizo in na mizo. V posteljo in na posteljo. In spod! Niti ženina, niti neveste ni manjkalo. Pred Svetčevo hišo so se svatje ustavili, nakar se je začel svečan akt: civilna poroka. Nevestin oče je bi! trdovraten dedec, začela so se s humorjem prepletena pogajanja in barantanje. Ko so postavili staremu sitnežu v pogodbeno pismo kravo in njivo za svinjakom ter še nekaj drugih malenkosti, so še razpravljali vsi, kaj naj dobi mali vnuček, ki se je «priženH* k hiši in je ta čas vekal v zibelki. Ded je sprosil za malčka, naj ob fantkovem 24. rojstnem dnevu «pade» nanj hiša s kozolcem in nekaj grunta. Seie nato so se podpisali in podkrižali. Razume se. da je slavnostnemu aktu prisostvovalo skoro vse litijsko prebivalstvo, ki se je šegavemu sklepanju pogodbe od srca smejalo. Vso pestrost Pa je povzdignila banda ki je medtem prav živahno svirala najrazličnejše komade. Pri zaključku poročnega obreda pa je intonirala turobno žalostinko... So že vedeli, zakaj. Saj so vsi sami obabljeni... Godba je nato stopila na delo sva-tovskega obhoda, biči so udarili, harmonike so se zopet raztegnile in vse se je premaknilo mimo Frtice m preko Dobrave v Šmartno. Polidja na konjih Pa je imela dovolj opravka, da je radovedno množico odganjala s ceste na trotoarje... Tudi naša nadebudna mladež ni hotela ostati za deli svojih očetov. Šo-larčki so napravili aeroplan. Od daleč ga ne bi prav nič razločil od pravega. Z aeroplanom so se spustili tudi oni y •kulturno* tekmo o pustu- Po razsežnosti Je bil zrakoplov skoro enak »Ljubljani*, raje še večji, kakor manjši, samo ime je bilo lokalizira-no: «Frtiški vrabec — pustno letaio*. Motorja sicer ni imel, pa se je kljub temu propeler vrtel; posebne ropotulje, ki jih je gonil v letalu skrit poba, so posnemale pravi ropot motorja. Seveda se je »Frtiški vrabec* pomikal od Frtice, (vzhodni del Litije) na Glavni trg in dalje. Iznajdljive male butice so se oblekle a la Lindy, in med vožnjo — v trupu so bili skriti drugi dečki, ki so porivali letalo po tleh — so skakali piloti in potniki s «padobranom» — rdečo marelo — iz avijona na tla. Za dinar si si lahko privoščH vožnjo in sko« iz letala. «Frtiški vrabec* Je storil svod žalostni konec na mostu. Pridrvel je s silo 250 km na uro po Brilijevem ovinku na most. zaradi preširokih kril pa je neraio nakar so se krila poškodovala, pilot PepČek je padel iz avi-na uiostnice. pasažirji so zahtevali zaradi prekratke vožnje dinarje nazaj, •motorji* pa so ostali nepoškodovani. Tak je bil konec prvega litijskega potniškega letala. Tekmi za prvenstvo so se pridružil! feviM šmarčani. Saj tetami — Je boj. Am-m to M pa že kar med seboj, Dva kraljeviča Na levi kraljevič Peter, naš prestofonasled* rik-, poleg njega princ Mihajlo, prestoix> naslednik Rumunije. Strahovita letalska nesreča v Augsburgu V nedeljo zjutraj se je pripetila v Augsburgu na Bavarskem strahovita letalska nesreča. Pilot nemške Luft-hanse Hakemak je dobil povelje da mora preizkusiti novo letalo Messer-schmiedovega koncema »B.-S.-W.-N. 20«, katerega je hotela imenovana dtružba uvesti za dolge proge, na katerih bd se prevažalo hkirati po 10 potnikov. Letalo, ki naj bi nastopilo službo takoj, ko bi postalo vreme toplejše, -se je dvignilo v zrak z veliko lahkoto in prožnostjo. Kake pol ure je krožilo po zraku, potem je gledalce, ki so sledili Hakemaku z očesom, prevzela zona: videli so. kako se je od trupa letala odi-luščila velika kovinska plošča, nakar je začel aeroplan balancirati. Hakemak je poskusil obvladati situacijo in letalo zopet uravnovesiti, kar se mu pa ni posrečilo. Aeroplan je bil tako havari-ran, da mu ni biio več pomoči. Kakih 40 m nad zemljo se je strmoglavo spustil proti tlom, pilot pa si je skušal rešiti življenje s padialom, a se je tako nesrečno zaplel z nogami med železje aeroplana, da ga je letalo potegnilo za seboj v pogin. Z strahovitim treskom je nato letalo priletelo na zemljo, kjer se je raztreščilo na drobne kose. Pilot Hakemak je obbžal strašno razmesarjen na tleh. Kolikor je mogla dognati takojšnja preiskava, se je zgodila nesreča zaradi defekta v propelerju. Propeler, ki se je odlomil, je povzročil katastrofo. Letalo je bilo vredno nad 22 milijonov Din naše veljave in je pravkar prišlo iz tvornice. Hakemaku je bilo šele 30 let. Bil je izvrsten letalec ter zapušča ženo In otroka. Njegova smrt je vzbudiila splošno sočutje. Zdravniška etika in zdravniška tajna V veliki dvorani ljeningrajske Filharmonije se je pred kratkim vodiia debata o zdravniški etiki in o zdravniški tajni. Stvar je namreč postala v sovjetski republiki sporna. Nekateri so zahtevali, da ostanejo stvari, kakor so bile po starem režimu, drugi so zahtevali. da se razmere izpreimenijo in stališča nanovo fiksirajo. Zdravnik prof. Osdpov je posebno vneto zagovarjal uvedbo novega reda, ki naj bi bil popolnoma zavrgel etiko. Po njegovem tolmačenju bi moral biti zdravnik samo državljan, pokoren državi, ki ureja medsebojno razmerje med državljani. S tega vidika bi moral motriti svoj poklic in v njegovem okvirju bi moral reševati vsa vprašanja, ki ie ga tičejo Mnogo se je debatiralo tudi o vprašanju, če je zdravniku diovoljeno delati poizkuse z ljudmi. Prof. Osipov je zastopal stališče, da so poizkusi dovoljeni le tedaj, če niso nevarni, če so načrti, preden se pristopi k izvršitvi, natančno premišljeni, do zadnje podrobnosti proučeni in če služijo blaginji pelokupnega človeštva. Zdravniku je pridržano, da svojemu pacijentu skriva in ne izda resnosti njegove bolezni — posebno pri težkih operativnih slučajih. Zdravnik ima pravico bolniku zatajiti resnost položaja, ima se pa ravnati po okornostih, kfl so v vsakem posameznem siiučaju drugačne. Zdravnik dr. Nahimson Je imel dlaljši govor, v katerem je dokazoval, da je čuvanje zdravniške tajne predsodek, katerega je uvedla buržuazija. S tem predsodkom je preba pomesti. V socijalistični državi je zdravniška tajna brezpredmetna in jo je treba odpraviti. Dr. Nahimsonu so pritrjevali trije profesorji in tudi mnogi drugi zdravniki, zadeva pa je ostala kljub temu nerešena — za splošnost in za boljševiško državo. AvtomobilSst Lockhardt, ka je hotel potolči Campbellov rekord in je plačal to predrznost skoro 8 svojim življenjem. Velika letalska tekma 1. 1929. Mednarodna zrakoplovna zveza (Fč» deration Aeronautique International) se bavi z načrtom, da bi priredila v prihodnjem letu veliko zračno tekmo v Evropi. Podrobnosti še niso znane, ker se objavijo obenem z razpisom menda letos v juniju. Gotovo pa je, da se bo* do udeležile te tekme države, ki so zvezi priključene. Tudi finansirale jo bo* Francoski Aero-Club, ki je dal pobudo za prireditev, je poklonil zvezi v ta namen in za sedai 100.000 frankov. Tekma se bo vršila na progi, ki se bo dotikala vseh evropskih glavnih mest. V poštev prihajajo potniška in šport« na letala treh različnih velikosti. Fran« coski strokovnjak Jacques Mortane predlaga v listu »L'Air«, da bi prepustil vodjem letal samim, kako naj opravijo polet preko vseh evropskih glavnih mest. Prvo nagrado bodo pri« sodili tekmovalcu, ki bi preletel naj« daljšo progo v najkrajšem času. Ženska preveianost če je resnična, je drugo vprašanje, mogoča pa je. Ameriška plutokracija pazi zelo ostro na to. da ne pride v njenih družinah do kakšne poroke z ose« bami iz revnejših slojev. Zgodilo se je že večkrat, da so milijonarski star« ši razdedinili svoje otroke, ker so si« lili v takšne zakone. Sinu nekega chi* caškega milijonarja je pretila podob* na nevarnost, ko je stopil pred očeta, da bi mu dal dovoljenje za poroko z lepo, toda ubožno kontoristinjo, ki je bila uslužbena v očetovem podjetju. Ves žalosten je odšel mladenič k svo* ji izvoljenki in ji povedal, da bi mu oče odrekel vse imetje in da bi ga spodil, če se poroči z njo. Mlada dama ga je potolažila, češ, da bo že ona uredila stvar. Stopila je k očetu svojega zaročenca in mu je dejala, da odveže sina njegove bese* de, če ii dado 100.000 dolarjev odprav* nine. Milijonar seveda ni bil takoj pri* pravljen na ta pogoj, končno pa se je vdal. Čez pol leta je stopil sin zopet do njega in mu naznanil, da bi se ho* tel poročiti z dekletom, ki poseduje četrt milijona dolarjev. Oče je dal ta* koj privoljenje. Toda ko se je sestal s sinovo ljubeznijo, se ni nemalo za* čudil, da je to ista dama, ki jo je bil pred pol letom zavrnil. Njenih 250.000 dolarjev pa ga je pripravilo do tega, da se je ni več branil. Poroka se je vršila te dni. Do četrt milijona je pri* šla mlada žena po srečnem gospodarjenju z onimi 100.000 dolarji, ki jih je dobila za odpravnino, pomagal pa ji je tudi milijonarjev sin. Zdravica z vodo Na svojem evropskem potovanju je bil afganistanski kralj sprejet z velikimi svečanostmi tudi v Bruslju. Njemu na čast se je vršila velika gala večerja, na kateri je bilo izrečenih več zdra-vic. Belgijski kralj je nazdravil afganistanskemu Veličanstvu z šampanjcem, afganistanski kralj pa radi mohame-danskih običajev ne sme piti vina in je dvignil čašo z vodo, nagovorivši gostitelja: »Dvigam to čašo čiste vode ter napijam zdravju belgijskega kralja in njegovega visokega doma.« Abstinenti poslej pač ne bodto v zadregi, kako naj si nazdravljajo na svojih banketih. Afganistanski kralj jim je dal sijajen vzgled, ki ga bodo lahko posnemali. Zdravnik umoril ljubico V soboto je prijela češka policija dr. Giršika, ki je opravljal posle okrajnega zdravnika v Planu. Zdravnik je obdol-žen umora nad učiteljico Marijo Frit-sche. Pred 20. dnevi sta se igrala dva otroka nekega posestnika v imenovanem kraju na domačem dvorišču ter sta zašla v preddvor šolskega poslopja. Tam sta našla žensko truplo. Obdukcija je dognala, da je mrlič 32-letna učiteljica Fritsche. Mrlič je ležal na hrbtu, obleka na njem je bila raztrgana in vse naokrog so bili veliki krvavi madeži. Alarmirani prebivalci so takoj prihiteli na kraj zločina in so poklicali komisijo. Napravil se je zapisnik. Kot zdravniški izvedenec je bil pozvan v komisijo okrajni zdravnik dr. Giršik, ki se pa ni hotel odzvati pozivu, radi česar je takoj padel nanj sum, da je z umorom v zvezi. Preiskava je dognala, da je bila učiteljica napadena od zadaj s sekiro in dia ji je bila lobanja prebita s topim koncem. Kako se je umor zgodil, so skombini-rali šele pozneje. Učiteljica je bila napadena, ko je prišla domov zvečer v mraku in je odpirala stanovanje, ki je imelo dvojna vrata. Tedaj jo je nekdo napadel od zadaj in jo je udaril s sekiro večkrat po glavi. Bilo je očividlno, da je izvršil morilec zločin v veliki zmedenosti, kajti truplo je bilo vse razmesarjeno in prebito. Ker je bilo znano, da je imel zdravnik dr. Giršik z umorjeno učiteljico ljubezensko razmerje, je začela oblast takoj sumiti, da je on morilec. Toda Giršik se je tako hladnokrvno obnašal, da mu dolgo ni bilo mogoče priti do živega. Šele temeljita poizvedovanja so spravila na dan dejansko stanje. Med Giršikom in med učiteljico je do nedavno vladala lepa harmonija. V zadnjem ča^u pa so se zdravniku ponudile boljše partije in Giršik je sklenil, da se preseli v kako zdravilišče ter otvori tam vettfeb praksa Na poH mu Je bfla samo Fritschejeva, ki dozdevno nI hotela prepustiti ljubimca drugim rivali-njam. Tako je zdravnik prišel do sklepa, da se more otresti Fritschejeve samo z umorom in ko je mislil, da ga nihče ne opazuje je učiteljico umoril. Dejanje pa ni ostalo prikrito. Po dobrih dveh tednih so se stvari razčistile, policija je morilca aretirala in zdaj se bo vršila obravnava. Igra prirode Tele z dvema glavama, ki je prišlo nasvet na kmetih v francoski BretaguL Pismo, ki je potovalo 12 let V Piastru pri Florenci je oddal neki človek pred 12. leti, dine 9. februarja 1916. na pošto pismo, naslovljeno na nekega Gavazzija v San Paolu v Braziliji. Polnih 12 let ni prišel na pismo noben odgovor, a tudi o Gavazziju nd bilo duha ne sluha. Dvanajst let je pismo iskalo adresata. Ameriška pošta ga je pošiljala iz kraja v kraj in na koncu, ko je videla, da ne more najti naslovnika, ga ie poslala nazaj. V Italijo je prišlo v polovici letošnjega februarja. Odprla sta ga adresatova roditelja, ki še živita, dočim ni o sinu že davno nobenega glasu več. Novo in gotovo sredstvo proti morski bolezni Praški prof. dr. Emil Starkenstein je našel sredstvo proti morski bolezni, ki ga je preizkusil že v 600 slučajih in baje vedno s popolnim uspehom. Ime* nuje se Vasano, kar pomeni »Pojdi zdrav« (po laškem: »va sano«). Zelo interesantno je, na kakšen način je prišel Starkenstein do sestave svojega leka. Sklepal je, da nastaja morsKa Bole* zen zaradi guganja ladij (ali želez • j ali zračnih vozil), kar spravlja organ ravnotežja v labirintu naših ušes v ni* hanje, ki se prenese na vegetativne centre možganov. Ti centri oz. njih najcentralnejši center, tkzv. vagus, pa ureja delovanje želodca in črevesja. Če je njegovo delovanje nepravilno, deluje nepravilno tudi želodec in čre* vesje — to pa se pri morski bolezni, kakor znano, še preveč zares dogaja. In tukaj je šel dr. Starkenstein dalje. Znano mu je bilo da paralizira strup volčje jagode, atropin, vegetativno živ* čevje, s čimer paralizira tudi delovanje ustrezajočih organov. Smola je samo Pazite! Pride! Pride! Pazite 1 Najslavnejši velefilm iz dobe ruskega carstva! Tlačani Zgodovinska resnica o življenju ruskega plemstva in trpljenju brez pravne raje za časa carizma. ELITNI KINO MATICA Avstralski letalec Hinckler, ki je priletel iz Londlona v Port Danvin (Avstralija) v 16 dneh ter zaslužil s pole« tom ogromne milijone. ta, da vpliva atropin, in sicer dražilno na centralno živčevje, kar je skrajno škodljivo. Dr. Starkenstein pa si je po« magal tako, da je vzel tisto sestavino atropina, ki vpliva na vagus, kakor smo že omenili (ta sestavina se imenu* je hijozejamin). Združil jo je z dru* gim strupom, s skopolaminom, ki pa« ralizira vegetativno in centralno živ« čevje. Ker hijozejamin centralno živ« čevje draži, skopolamin pa ga para« lizira, se njuna vpliva medsebojno uni« čujeta, tako da ostane samo paralizi« rajoči vpliv obeh strupov na vegetativ« no živčevje. Na takšnih matematičnih osnovah je nastal Vasano. Na neka* tere bolnike vpliva takoj, pri težjih slučajih pa črez nekaj ur. Najbolje je, če se ga človek posluži kakšnih 7 — 8 ur pred odpotovanjem in potem po po* trebi. Jemlješ ga pa notranje v obliki kapljic, praškov ali pastiL Debeli četrtek v Parizu Vesele skupine pariške dece. Govoreči pes V Bostonu so otvorili razstavo psov, o kateri poroča dopisnik londonske »Daily Mail« različne zanimive stvarL Tako imajo tam dogo francoske pas« me, po imenu Jacqueline, ki te po« zdravi, če se ji približaš z namenom, da bi jo pobožal, z zelo razločnim »ha« lo!« Dopisnik ne omenja, ali je ta be« seda edina, ki jo vsebuje dogin kon# verzacijski slovar. Neka e Hoieček najmarkantnejia •»eboost t »odohna češki literaturi. Svoje knji-ler.-oo deto veruje je pričel z offšainainkra črticami b čraog&rskfcga itvljeisja — kot mladenič se je namreč r svoj^an ideaMzmu napotil na slovanski fcg tn Je živei nekaj časa v Oral gori. Ugledno Ime v češka literaturi pa si Je ustvaril s ciklom »Nai!«, ld j« epopeja češkega juga, slično ka>kor Reymootovl »•Kmetje« v poljskem jeziku, visoka pes«on v čast te proslavo češkega kmetokega ljudstva. Ceškd irterarai kritiki soglašajo v sodbi, da Je epopeja pisateljevega rodnega kraja crvut, vrhunec novejše češke beletristike. A kar Ho-le>aove spise najbolj označuje, Je njegovo tifccioato trdno slovansko prepričanje. Vsa njego- va dela preveva Svieta slovanska ideja, H Je dajala pisatelja pole«, da je kakor prerok napovedoval Slovanom srečnejšo bodočnost. No, njegova pričakovanja so se uresničila preje, kakor se Je sam nadejal. Hoieček Je bi] tudi novinar. Bil J« urednik »Narodnih Listov«, dokler ni po prevratu stopil v zasluženi pokoj — glasnik slovanske vzajemnosti. Ko Je bil 1. 1897. osnovan »Svaz slovanskih aovmafil« m bil nihče bolj poklican, da stopi na čelo te organizacije, kakor Josip Hoieček, ki je vse svoje življenje kot pisatelj in novinar posvetil delu za slovansko vzajemnost. V takrat vladajočih razmerah pa tudi ni bik) med slovanskimi časnikarji razen njega nobenega moža, kj ba imel toliko avtoritete, da bi mogel združita v eno organizacijo vse slovanske žurnaliste, tako različne v svojih političnih težnjah. On edini Je bil kos tej nalogi in Je z veščo roko vodiil organizacijo, ki Je bila prvotno zamišljena samo za slovanske žurnaliste v Avstro-Ogrski. Tik pred vojno pa se mu Je posrečilo to organizacijo izgraditi v »Všeslo-wansk£ svaz novmaffi«, ki bd naj združeval pod svojim okriljem vse slovanske novinarje vobče ne glede na državne meje. Kakor so že prej bili kongresi slovanskih novinarjev nekak med-slovanski parlament v Avstro-Ogrski, tako bi bila ta nova organizacija gotovo igrala veliko vlogo v odnošajih nele med slovanskimi žurnalisti, marveč tudi med posameznimi slovanskimi narodi vobče, ako bi ne bila vojna zajezila njenega razvoja. Od tedaj do danes pa so se razmere bistveno spremenile. Nastale so nove svobodne slovanske države ta težnje slovanskih narodov so postale drugačne, kakor so bile pred vojno, toda ali bi ne bil »Všesk>vansk£ svaz novinarfi« danes še prav tako potreben, kakor takrat, ko Je bila večina slovanskih narodov pod tujčevo peto? Ze pred leti se Je Hoieček bavil z mislijo, da bi oživiJ organizacijo slovanskih novinarjev. Vemo. da Je tudi danes še ai opustil. Ko mistru Holečku, patrijarhu slovanskih novinarjev in pisateljev Iz vsega srca četistamo k njegovi pet in sedemdesetletnici, izražamo srčno željo, da bi večer njegovega življenja ožaril vesel dogodek, da bi vstalo k novemu življenju nflegovo dete — »Všeslovansky svaz novinaru«! -GS9- Joesip Hoieček: es slovanskih novinarjev* Kolega Josip Kuffner je leta 1897. sprožil misel, da bi se slovanski novinarji vseh držav in pokrajin sestali v svrho, da bi se med sabo spoznali ter posvetovali o težnjah in bolečinah svojih narodov, predvsem pa o svojih stanovskih potrebah. Meni se je zdelo, da se ta dobra misel ne da zlahka izvesti, ker so Slovani preveč razprti med sabo, ker so nasprotni drug drugemu in delajo samo to, kar še bolj poglablja medsebojne spore, ter v ničemer ne kažejo stremljenja po zbližanju in spora-zumljenju. Po izčrpnih posvetovanjih stmo vendarle zaključili, dia skličemo kongres slovanskih novinarjev L 1898. v Prago in sicer na dan proslave rojstva Františka Palackega, katera svečanost bi sama na sebi privedla v Prago zastopnike vseh slovanskih narodov. Osnovan je bij iz čeških novinarjev pripravljalni odbor, na katerega čelo sem bil postavljen jaz kot predsednik. Praški odbor je marljivo in resno Izvršil vsa pripravljalna dela. Ko se je obrnil na društva slovanskih novinarjev in na uredništva poedin-ih političnih listov, je dobil z vseh strani pritrjeval-ne odzive. Za slučaj, da bi se posrečila organizacija slovanskih novinarjev, je bilo treba podati slovanskemu novinarstvu nekak skupni program, na temelju katerega bi se naj nato nadaljevalo za-početo delo. Pripravljalni odbor je meni poveril nalogo, da izdelam tak program. Loti! sem se takoj dela in v kratkem izvršil poverjeno mu nalogo. Pripravljalni odbor je moj načrt v celoti sprejel, dopolnil ga je v nekaterih točkah, v bistvu pa ga ni spremenil. Vsi smo bili prepričani, da seno svojo nalogo prav dobro izvršili. Medtem so se približali dnevi kongresa in svečanosti v proslavo Palackega. V gostilni »u Choderu« smo imeli zadnjo sejo. Na Sejo je nepričakovano prišel tudi dr. Josip Hubaček, glavni urednik staro-Češkega »Potoroka«, ki se do takrat ni udeležil nobene seje in ki ni v svojem listu dotlej še spregovoril niti besedice * Ta članek le mistr Hoieček napisal s?e-cijalno za »Jutro«. Priobčuiemo Ka ob pisateljevi 751etnici. j o nameravanem kongresu. Prišel je v spremstvu dveh hrvatskih dijakov, ki sta se predstavila kot dopisnika dveh zagrebških listov. Hubaček je nas naprosil, naj mu damo prečitati načrt resolucij, ki se naj sprejmo na novinarskem kongresu. Vse mu je bilo prera-dikal.no, zato je predlagal, naj bi se nekateri ostrejši odstavki oblažili, češ, vlada bo užaljena in bo nam skušala pokazati svojo moč, delajoč nam najrazličnejše neprilikie in zapreke. Ako hočemo doseči kakšno zboljšanje svojega položaja, si moramo najprej pridobiti njeno naklonjenost Tako je govoril. Situacija je postala neprijetna in kočljiva. »Toda jaz vem,« je nadaljeval dr. Hubaček, »kako se lahko izognemo tej nevarnosti. Na kongresu naj kdorkoli stavi predlog, naj se pošlje udanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju.« Nimalo nismo mislili na kaj takega, toda nismo se mogli izreči proti takšnemu predlogu. »Vidite,« je nadaljeval Hubaček, »v kakšno zagato ste zašli. Jaz vam nudim pomoč: Sam vam bom predlagal udianostno brzojavko in jo že tudi sestavljeno prinesem na kongres, toda morate me izbrati za predsednika banketa. Jaz bom izvolitev sprejel, se zahvalil na izvolitvi in spregovoril par lojalnih stavkov, ki iih bom zaključil s predlogom, da pošljemo udanostno brzojavko. Nihče ne bo temu nasprotoval.« Nihče se ni protivil njegovemu nasvetu. »Potem je vse v redu,« je zaključil svoja izvajanja Hubaček. Naša taktika je bila, da bi vlade ne provocirali, na drugi strani pa tudi nismo hoteli storiti ničesar, da bi se ji približali. Postopal-li je dr. Hubaček zase, ali pa ga je morda kdo k temu nagovoril. ne morem vedeti. Oba Hrvata sta bila Hubačku s svojo navzočnostjo dokaz zato. da z njegovim predlogom soglaša — »slovanski svet«. Sli smo svoio pot preko Hubačka. Meni je pripadla naloga, da otvorim kongres slovanskih novinarjev in pozdravim udeležence. Da se izognem vsem neprilikam. sem dopoldne pred sestankom posetil voditelje vseh skupin posameznih slovanskih narodov, prečital vsakemu izmed njih, kar sem hotel v pozdravnem govoru povedati na naslov dotičnega naroda, ter jih prosil, da mi povedo, ako se jim kaj ne zdi prav. Vsi so odobravali moj govor samo voditelj ruske delegacije V. V. Ko-marov je imel pomisleke Treba je pripomniti, da so Rusi prišli spontano na proslavo Palackega. Mi jih nismo mogli povabiti, ker smo vabili samo novinarske organizacije, ne pa po-edince, in organizacije so potem poslale na kongres svoje predstavitelje. V Rusiji pa niso imeli nobene novinarske organizacije razen enega podpornega društva. Ruska vlada ni namreč dovoljevala časnikarjem, da bi se organizirali, ker se je bala. da bi se te organizacije ne razvile v revolucijonarna gnezda Komarovu je bila Palackega sflavnost dobrodošla prilika, da bi v Pragi navezal stike s slovanskimi novinarji. Med ruskimi novinarji ni bilo bolj prepričevalnega in bolj krepkega Slovana, kakor je bil Visarijon Visari-jonovič, izdajatelj »Svjeta«, takrat najbolj razširjenega ruskega lista. V svojem nagovoru na Rusa sem hotel med drugim reči: »Za češki narod lahko izjavljam: mi od vas Rusov ne zahtevamo nobenih žrtev in nobenih dobrot, hočemo si pomagati z lastnimi močmi in se zanašati na svoje sile, dovolj nam bo, ako vzamete na znanje, da je med Slovani tak narod in da je ta narod — češki.« Značilen je bil odgovor V. V. Koma-rova. Zaklical je: »Tega ne smete Rusom reči! S tem bi ruski narod še hujše razžalil kakor so ga Bolgari s svojo nehvaležnostjo. Vsak Rus živj v prepričanju, da je rusfoi narod določila Previdnost za zaščitnika vseh Slovanov. Še ni napočila dioba. ki bi Ruse pozivala k temu velikemu dejanju. Sedaj je pripravljalna doba. V tej dobi pa morajo Slovani biti uverjeni, dia je Rusija pripravljena za Slovane, za njihovo osvoboditev storiti vse, kar ji nalaga njeno poslanstvo zaščitnice in voditeljice Slovanov.« »Želite torej, da bi vas Ruse nagovoril v tem smislu?« »Nikakor ne, recite samo tako-le: Rusi, zanimajte se za nas in spominjajte se nas.« Seveda sem mu rad ustregel. Pozdravil sem udeležence kongresa češko, srbo-hrvatsko in rusko. Češki jezik sem rabil za zapadne skupine slovanskih narodov, srbohrvatski za južne in ruski pa posebe za Ruse. Vsem je bilo to razumljivo. Slovake kot najmanjše sem dial na prvo mesto. Ruse kot največje in najmogočnejše pa na zadnje. Rusi niso bili užaljeni. Ko sem končal, se je klot elektriziran dvignil V. V. Komarov. Moj pozdrav mu je dal povod za sijajen govor, v katerem se je dotaknil tudi Poljakov. Slovanski duh, pravi in nepotvorjeni se je pojavil nad vsemi navzočimi in jih razsvetlil. Za Komarovom je govoril Vladimir Stahovič, potem cela vrsta dtrugih, a nihče izmed njih se ni dotaknil čustev drugega in tako je nastalo razpoloženje, v katerem bi se dalo rešiti tudi najtežje slovansko vprašanje. In ko smo odšli na banket, ki ga je o tvoril dr. Hubaček po staročeškem običaju ter predlagal udanos>tno brzojavko. ni nihče ugovarjal, nekateri so celo uljudno ploskali, vsak»do izmed nas pa je čutil, da sta Avstro-Ogrska in cesar Franc Josip za nas vse docela tuja pojma. »Novoje Vremja« Je poslalo na kongres svojega posebnega poročevalca Vasilija Prokofijeva. »Novoje Vremja« in Komarov v »Svjetu« sta pisala o kongresu slovanskih novinarjev tako, da je jila pozornost vse Rusije posvečena Pragi, kongresu in slovanskfim vprašanjem. Tako sem doživel triumf, o katerem nisem niti sanjal. Tudi češki narod je bil, kakor da bi ga bila elektrizovala slovanska ideja. Celo na kmetih so hoteli videti Koma-rova. Napotili smo se v Kutno Horo. Tam pa je dobil Komarov iz Prage telegram cesarskega namestnika, da je izgnan iz Češke fn fz vse avstrijske državne polovice in da mora preko meje tekom 24 ur. Komarov se je pokoril. Tudi ostali udeleženci so se razšli, toda vsi z željo, da bi se vršili kongresi slovanskih novinarjev odslej vsako leto. Ta želja se je izpolnila. Kongresi slovanskih novinarjev so se nato vršili tako rekoč vsako leto do leta 1913. S kongresov smo udianostne brzojavke pošiljali do leta 1908., do drugega ljubljanskega kongresa. Kabinetna pisarna se je vsakokrat uljudno zahvalila, leta 1908. pa je tudi ta odgovor izostal Leta 1910. se je vršil kongres v Sofiji. To pot ni na kongresu samem nihče predlagal udanostne brzojavke. Pozdravili smo kot državnega poglavarja kralja Ferdinanda, k»i je pred našimi »panslavističnimi zarotami« utekel V Parfe. na Frana Josipa pa se ni nfbče Spomnil razen Poljakov, ki so k meni poslali deputacijo in zahtevali, da se pošlje udanostni telegram avstrijskemu cesarju. Odklonil sem to, rekoč, da na svojo brzojavko leta 1908. nismo dobili nobenega odgovora, kar smo vzeli za povod, da smo opustili nadaij-no pošiljanje udanostnih brzojavk. Poljaki so kljub temu vztrajali Pri svoji zahtevi. »Dobro,« sem nato izjavil, »poslali bomo telegram, obenem pa pošljemo udanostno brzojavko tudi carju Nikolaju, saj so med nami tudi ruski državljani in na carja zro v spoštovanju tudi Bolgari in Srbi!« Poljaki so nato odtnehali in niso več zahtevali, da pošljemo udanostno brzojavko na Dunaj. Kulturni pregled Ljubljanska drama Torek. 28.: Zaprto. Sreda, 29.: Nedeliskl oddih. C. Ljubljanska opera. Torek, 28. febr.: ZaDrto. Sreda. 29.- Fidelio. A. Mariborsko gledališče Torek, 28. ob 8 zvečer: , D. Kuponi. Sreda, 29. ob 8. zvečer: cManon». A. Kuponi Abonente reda D opozarjamo, da odpade vsied obolelosti e. Drenovca za torek zvečer napovedana operetna predstava »Zmagovalka oceana«. Abonenti tega reda dobe svojo operno predstavo koncem tega tedna. Pri cTreh mladenkah* na mariborskem cdru. Po parletnem odmoru se uprizori v kratkem zopet nad vse priljubljena opereta Soči«, katero mu ie sestavil za ta dan njegov ded. V kratkem nameravamo prirediti večjo veselico z gledališko predstavo v režiii načelnika dramat.čnega odseka g. Lavrenčiča. Cisti dobiček ie namenien za našo kniižnico. za katero pridno zbiramo knjige in darila. Apeliramo tudi na iavnost da nam priskoči na pomoč ter nam ooroaga. da io bomo čimprei ustanovili. Vsai najmanjši dar ie dobrodošel! Pošilia naj se na naslov: Slovensko izobraževalno društvo »S'mon Gregorčič«. Zvon;mirova ulica 3. Sušak. Istotam se dobijo tudi vse mtrrbne informacije. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKFM. V nedeljo 19. t. m. se ie vršil redni občni zbor krajevne organizacije Sv. Krištof pr, Laškem. Zborovanja se ie udeležilo okoli 145 članov. po večin:, kmetov in rudarjev, ki so z velikim zanimanjem slednli izvajanjem strokovnjaka za socijalne zadeve g. dr. Bohini-ca. Stvarno in obširno poročilo je napravilo na zborovalce najgloblji vtis. Soglasno ie bJa sprejeta resolucija proti spremembi pravilnika bratovskih skladnic. za oživotvo-renie kmečko.kreditnih zadrug, za arbitražno pogodbo med našo držov m Nemčijo in za ustanovitev splošnega družinskega r/ € C * z v f llGOM C C KIJ lit najboljše, najtrafnejše zato najcenejše I ce. Janak ima razven onega mosta še Hlavkov most, ki je znamenit po kiparskih skupinah *Dela> Jana Šturse. Slede tovarne in mlini, higijenične zgradbe, da jih je veselje videti, nova praška veleelektrarna v premogovih revirjih Dri Ervenicih. Čez 100 km dolgi daljnovodi dovajajo mestu energijo. Delo je rešeno sijajno v elektrotehniškem. arhitektonskem in gospodarskem pogledu. To je res silna enotnost! Pokojni veliki Kotera je zastopan s svojim muzejem v Kraljevem Gradcu in z raznimi vilami. Kako skrbi mestna uprava za preskrbo, vidimo v velikih zgradbah v Pragi-Krču. Velika Praga se širi in razvija daleč okoli, kjer so še pred kratkim stale njive in gozdovi. Gradbeno življenje, vzorno regulirano, je veliko, kot malo kje v Evropi. Pa tudi v mestu samem se grade visoki železobetonski oriaki. Krejcar razstavlja trgovsko hišo «01vmpic>, ki ima kino pod zemljo, restavracijo, kavarno, slaščičano, hotel, trgovske pisarne itd. Kako je vse preprosto in idealno rešeno! Razsvetljava in stopnišča, vse v malem prostoru sredi mesta! V mestu le uradi, trgovine, poslovne zeradbe, stanovanja pa v mirnih vilah periferije. To je novo načelo stavbarstva mest. Kroha ima obrtno šolo, severnočeško razstavo in okrajno bolniško zavarovalnico v Boleslavi. Zanimivi so bloki stanovanjskih hiš v novih mestnih okrajih: široke ulice brez trgovin po uradniških naselbinah. Vse v velikanskih razmerjih, da si jih težko predstavljamo. Potem so nove stavbe iz najrazličnejših krajev republike. Brno in Bratislava sta lepo zastopana. Za našo fisrrarno državo so važni načrti velikih žit-nic in skednjev za zeleno krmo. Pa ne samo trgovske, industrijske zgradbe, ampak tudi velike nove univerzitetne zgradbe nas prepričajo, kaj zmore skrbna uprava. Kakšne so tu predavalnice medicinske fakultete! Ni mogoče imenovati vseh del, ki so na razstavi, a že kar smo našteli, nas uverja, da se moramo v prvi vrsti pri niih učiti. Čehoslovaki so med povojnimi državami edina, ki lahko pokaže, kako izgleda zgradba za odplačevanje vojnega dolga! Prispevajmo torei tudi mi k tesnejšemu zbli-žanju in sodelovaniu z našimi severnimi prijatelji in bratiJ V. i Mato-ULo, ul w* cLopurt. K- fiuzUt oglasov, /€> pcAclUt ruv OgLcu/u. oddtUk JITTIIA, Ljulifana, Pr^icrrvcrocL ul j Ctkovru, rct^iuv portAA. irojuhuoi. Ljubljana,,št 11^41 Telefon sbuidkci, 1492 ^ aLi rddajrunga. z/tacaja maka butda Vui r-jsu rsustk Vui Kr-. Prurto^buia za šifro Vui Ust prtslojbi vpodah. obasi&m, z naročilom,, sloj-h. oglasi tu. prtobajo' oglasov za, pru- --^ JUotlko- JUTRA *4, zaključi dasv prvd, izidom, lisla* ob tj ur*-. Paz/Uf€ fprtfth, oyla~rc bocio p>ris~ oboesu, t/ *asltd/ifo stotniku usta, TdluforL sbmdka 2492 Ekspozitura „Jutra" v Šiški Celovška cesta štev. 53 sprejema oglase ter daje naslove maiih oglasov Naslove malih oglasov pošiljamo le tedaj. Ce vprašalec VHBP^ Dlffl O«_ priloži v znamkah pristojbino Mili • Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. BlIIMBBHBMBBE^BMBfflHB^g i"^JC3BHHMiMBIBMl Gornjih delov tadelovanje ter popravila vr«t Jevljev sprejem« K Psternei, 8t Petra c K i 8979 Delavnica B» peprivila Toeh ts-rlUr, hitra ln solidna fedelava. Aleksandrova c, |t. 1, II. dvorišče — kino Ideal. 692« Fotografi pefcBeni aii amatearji, Ini-•ijativni v snimanju tani-jainUi dnevnih dogodkov lahko dobe dober zaslužek Pouudbs pod značko «Za po vinsko podjetje« na ogl. ©ddelek »Jutra*. 6S83 Ključavničarskega mojstra kar»)mes kot družabnika. Potrebno nekaj kapitala in la«i«a koncesiji Na razpolago lepo opremljena ve-»ka delavnica i vsemi po trebnimi »troji in inventar Jem Stanovanje na razpo-H. Ponndbe na oglasni »ddelek »Jutra* pod šifro •Koncesija«. 6545 Več dobrih ključav-n Ičarjev ▼e*!lh v izdelovanju orod-Jfc, sprejmem t tovarno fcioievlnastih predmetov — Istotako sprejmem tndi mojstra Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra* pod šifro •Ključavničarstvo* 6546 Inkasanta »»»•sljivega in vestne?«, ki lahko položi tndi kav-eljo, sprejmemo za inka.?i-ranje po Ljubljani — Po-nHbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S.imo ta prvi teden T mesecu«. 6653 Posredovalnica za službe PAVLA OGRINC Ljubljana Sv. Petra cesta 33 preskrbi najboljšo privatno ln hotelsko služinčad za Ljubljano in izven teT oddaja slnf.be kuharicam, natakaricam. blatrn jničarkam. sobaricam, služkinjam itd 6525 Učenca sdrsve^a in močnega »preme v trgovino mešanega Naga Josip Druškovič v Elovenjgradcu. 6777 Fotografa pokllcneea ali amateurja. *raega ln iznajdljivega, za »nlmanje dnevnih dogodkov, sprejmemo za stalno raooelitev v novinarskem podjetja. Pismene ponndbe pod značko »Fotostrokov-tjnk> na ogls,™i oddelk •Jutra« v Ljubljani. 6882 Pek. vajenca «pre;me takoj ali pozneje C oeikrbo v hiSi Filip Am-Wožič, Bled I. 6769 Služinčad kuharice, sobarice, nataka-Hee. hišne itd dobe naj talje službo v Beogradu, »ko se oglase T birou Eko romiia. Beograd, Vasina ul tt. 11. 66-17 šiviljo takoj sprejmem v stalno delo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Zmožna kavcije«. 6951 Vrtnarja samostojnega — fz-vežbanega v gojitvi cvetlic, zelenjave in sadn. drevja sprejmem. — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vrtnar 127» 6613 Dobro dekle ki zna tudi kuhati, sprejme za vsa hišna dela Milica P u 1 j o, Zemun, Tr? Nii. Pašiča 2. 6429 Praktikantinjo s potrebno izobrazbo in znanjem nemščine sprejmem takoj na šestmesečno brezplačno prakso. 7-e službujočo imajo prednost. — Ponudbe na poštni predal 183, Ljubljana. 6922 Jecljanja s« temeljito in trajno odvadite. Najboljše priznal-nice ln relerence. Prijave vsak dan od 9,—11 in od 2.—3 v Ljubljani. Beeth0v-nova nlica 4, pritličje — Pavla Kovač, špecijalistl-nja za govorilno gimnasti- ko 43 Vpokojenec gozdarske stroke, samec, se ieli priključiti družim na deželi. Vstopi tudi kot pomočnik pri gospodarstvu proti oskrbi. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod ♦ Samec«. 6844 Trg. pomočnica mlada, vajena gospodinjstva, t dežele, bi rada pre-menila službo takoj ali pozneje — najraje na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposobna«. 6848 Učenko pridno ln pošteno, sprejmem t trgovino meš. blaga na deželi. Hrana in stanovanje v hiSi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena št. 15« 6910 Brivskega pomočnika mlajšega, spreimem. Plača po dogovoru, nastop takoj Jez»r5ek, brivec, Moste pri Ljubljani. 6917 Kroj. pomočnika lohro izveibanega, sprejme Jože Gabrovšek, krojač — Griže pri Celju. 6918 Glavne zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev sprejme domači zavod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najvišja nagrada in natančen obračun«. 6576 Humorista operetsko pevko aH pevca sprejmemo za mesec april Znati morajo slov ali hrv jezik. Ponudbe na po-druž nico »Jutra« v Mariboru pod šifro »100«. 6669 Zastopnike agilne, resne in poštene, ia prodajo obveznic R a t n e štete (vojne škode) na obroke, iščemo v vseli večjih krajih Slovenije — Pri pridnem delu je možno zaslužiti me*ečno po več tisoč dinarjev Ponudbe na »Pojest«. Ljubljana. Miklo-ičeva cesta 4 48 Šivilja gre llvat na dom obleke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6969 Za napravo betonske vrtne ograje želim delavca (strokovnja-ka). Naslov pove oglasni odelek »Jutra«. 6841 Šivilja vegRa dobrega malega dela — želi Blužbe. Vera Redek, Trebnje. 6718 Mlad gospod 22 let star, zelo pošten, želi službo sluge v trgovi-ni ali banki. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« pod »Poštenost 28«. 6966 Voznik s par konji, Ieli službe — najraje v bližini Logatca ali Eakeka. Plača po dogovoru. Ponndbe pod šifro »Voznik« na oglasni odde. lek »Jutra«. 6900 Za šoferja M se ra^l izučil kovaSkl pomočnik. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 6927 Kroino učiHšče v Ljubljani, Stari trg 19 ima seznam šivilj, kroja-čev in krojiteljev, tudi za na dom ter daje brezplačna pojasnila. 6718 Boljša postrežnica želi v jutranjih urah za-poslenja. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod šifro »Poštena 3«. 6903 Pletiljo no i« nogavica — ijme pod ugodnimi po-rojl takoj firma J. Kuš-Lan t Kranju, S! oveni ia. 6887 Korespondentinio ftrrefbano ▼ bančni kore-•pondenrL s popotnim zna-»jem nemščine in po možnosti francoščine, sprejmem takoj. Ponudbe pod značko »Bančna korespondentinja« sa oglasni oddelek »Jutra« io 2. marca. 6957 Kovaškega vajenca ■prejme Anton Hafner, ko-»»č. 8t*ra Loka St. M — t Skofja Loka. Prednost »jo taki. ki so se ie »fili od 1 leta naprej. 6936 I - Postrežnlco H ima kuhati, sprejmem t»koJ ta dopoldne. Na«lov ▼ og-laenem oddelku Jutra 6934 Stenotfplstlnjo , s inanjem nemSfcine ta hrvaščine, sprejmemo. Ponudbe i navedbo dosedanjega taposlenja in zahtevkom plače pod značko »Nemška «tenopi°tinja po-(foj» na Ra. 6967 Trgovina železnine O. Zaje, Florljanska uL 23 priporoča svojo zalogo. 6945 2 stanovanj, baraki zidani, prodam. Pogoj od stranitev tekom 14 dni. — Stavbna družba, d. d — Vrtača 5. 6940 Vrtno zemljo ter temljo sa naeip oddaja poceni Stavbna druiba d. d., Vrtača 5. 6939 30 vrčev za mleko po 801, prodam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6911 EM. FISCHER Zagreb Sudnička uL 3/11 dobavlja dvokolice, dele za dvokolice, pneumatike, šivalne stroje, gramofone, gramofonske plo§Če, ter nogometne žoge po najnižjih cenah Zahtevajte veliki ilu* strovani katalog, ki ga dobite zastonj. Kupim Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Cerne — juvelir Ljubljana. WoItov» ulica i 86 Stare moške obleke in drugo kupujem ter plačam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 6837 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Voziček*. 6965 Registr. blagajno kupim. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra* pod šifro »Blagajna 705*. 6705 Parcele prodam na lepem, suhem prostoru Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 6533 Vila v Celju 5 minut od kolodvora — enodružinska, s takoj pro stim stanovanjem in velikim vrtom ceno naprodaj Dopise na oglas odde! »Jutra* pod lifrc »Vila v Celju*. 6775 6 »ob. Vilo 8000 m* ▼rta tovarn, poslopjem prodam najboljšemu ponudniku Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 6856 Parcele na lepem, suhem prostoru prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 6933 Nova hiša s 4 sobami in kuhinjo, vodovodom in elektriko, t 272 m» vrta naprodaj blitu električne cestne železnice Cena 130.000 Din. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 6958 Pripraven prostor želim za čevljarsko delav-nco na Je&enieab ob Savi, za maj ali tudi prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jesenice ali Sava*. 6931 Kavarno novo renovirano. s vsem inventarjem takoj poceni prodam v sredi Ljubljane Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6432 Trgovino z mešanim blagom, dobro idočo, v bližini postaje vzamem ▼ najem ali kupim event s posestvom Cenj ponudbe na upravo »Jutra* v Mariocru pod »Dober promet 1928* 6666 Stanovanje v rili pod Rožnikom, 8 ml-nute od proge, solnčna lega. 2 sobi. kuhinja in pritikline, oddam t 1 majem t l majhni mirni rodbini ali posamezni osebi z lastnim gospodinjstvom Po nudbe na ogla?ni oddelek »Jutra* pod »Solnčno pod Rožnikom 1000*. 6832 Stanovanje 3 sob in kuhinje, po možnosti < kopalnico želim za takoj ali z majem v centru Ponudbe na poštni predal št 122. 68(17 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam v Zeleni jami št 230 Vpra-šati istotam. pritličje, desno 6806 Večje posestvo Iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, vse iz masivnega materijala, 16 oralov njiv, travnikov, gozda in sadonosnika, primerno ta lesnega trgovca ali prevoznika, 5 minut od postaje Dovže pri Slovenj gradcu, postaja Mislinje, prodam ali pa dam v najem Cena 90.000 Din. Ponudbe na naslov: Anton Zruist-ek, Lišen pri Brnu, C. S. R,- 4284 Hišo s stavbno parcelo, vogalno pripravno za obrtnika ali peka, 2 decimalni tehtnici in 2 mali prodam na Fuži n3h-Jesenice. Pojasnila pri lastniku Adolfu Kernu Kranju. 6569 <1 Semenskega ovsa jrima, češkega, prodam ca 3000 kg po 3.50 Din kg franko Novo mesto. Istotako prodam 2—3000 kg krompirja »Alma* po 1.50 Din in več tisoč prlma hmeljevih sadik savinjskega »Goldinga*. — Franc Malasek, Novo mesto 6654 Jabolka ln hruške pritfikavce, samo fine vr ste nudi v poljubni množini M a r e t i č, Ljubljana. Gerbičeva 7. 6697 Kralja Debeluha pa tndi Zelenko ni bii našel. Zato je njegov oče po obeda poklical brž velike sulce. Te sulre so zajahali in so na njih preiskali vso reko, toda o kralju Debeluhu ni bilo ne duha ne sluha. »Dajmo,« je rekel Zelenko, »poglejmo i« na morski vrt« Vse četrtletje dobavimo 6 izbranih tn- In notemskih revij ta ceno 80 Din. — Bralni krožek, Ljubljana, Šelenburgova ul št. 7/11 — telefon 2837. 6592 Zanimive knjige vseh panog ofkultitma (nemške) prodam. Setnam proti vrnitvi. Pisma pod »Okul-tizem* na Aloma Company t Ljubljani. 6944 Raeder Konstruleren und Raehnoi, Esselborn, Elektrotechnlk. prod* po ugodni ceni Hinko Sever, antikvarijat, Sv Jakoba t!f. 6642 ta Svinje lensklh riamnl kov tu šivalnem stroju sprejmemo — Ponudbe na naslov: Plo«* Dvornikov« modtstlnja. Beograd, Knez Hikajlova 14, #70-» Enonadstropna hiša dvoriščem, T Toplicah pri Novem meetu naprodaj ali jo zamenjam za majhno in prijazno hišo ta eno družino v večjem mestu Hiša se nahaja v neposredni bližini kopališča in je v telo dobrem stanju. Parket! ln vodovod Priporočene ponudbe na naslov: Ptafek, Topice pri Novem mestu Jt. 39. 6907 Trgovina špecerijsko-delikatesna, moderno opremljena, s stalnimi dolgoletnimi odjema! ci, zajamčenim prometom ki nudi dobro eksistenco centei Ljubljane, pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj ali jo dam v najt m Po treb« kapital 80 000 Din Brezplačne informacije da je Hinko Privšek, Ljublja na. Dunajska cesta štev i 6835 Ključavničarsko delavnico (16 X 7 m) oddam ▼ najem t vsem! potrebnimi stroji na eelktr. pogon in prostornim stanovanjem v hiši Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Delavnica*. 6544 Vodno žago tudi parno, v dobrem stanju, vzamem v najem. — Predpogoj je bližina gozda in kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »žai ga*. 6962 Trgovski lokal z vso opravo in lepim stanovanjem oddam T najem. Pripravno za gostilno. — Prednost imajo Dalmatine! Dopise na oglasni oddeJek »Jutra* pod »Bližina vojašnica pri LJubljani*. 6913 Trgovino meftasnlm blagom — v majhnem mestu, kjer se lepo razvija industrija — prodam z vsem b'agom !n dobrim Inventarjem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod (Dolenjsko*. 6910-a Tvorniško poslopje posebno delavnico, skla dišče velik vrt. kompletno trisobno stanovanje kopalnica, telefon, oddam skupno ali deljeno Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6857 Stanovanje eno- In dvosobno, s pritiklinami. prazno, takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Periferija Ljubljane* 6871 Solnčno stanovanje Ivo ali trisobno, z balko nom. kopalnico, telefonom vrtom ni delavnico oddam takoj najboljšemu ponud niku. Cesta na Rožnik 19 6859 Soliden gospod Ieli opremljeno sobo s 15. marcem. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra* pod šifro »Zasebnik*. 6959 Mirno sobo zelo prijazno, v rili blizu Sv. Petra takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6963 Opremljeno sobo v vili oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 6962 Opremljeno sobo lepo, veliko in solnčno, v sredini mesta, za 1—2 osebi oddam s 1. marcem. Na željo tudi trazno, oziroma 6 prehrano. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 6929 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6949 Sobo čisto tn tračno, Za 2 mlajša gospoda, če mogoče s posebnim vhodom želim v sredini mesta, proti zmerni najemnini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šoba za stalno*. 6954 Sobo s posebnim vhodom oddam takoj, najraje gospodični. Ulica na grad št. 7. 6946 Opremljeno sobo takoj oddam boljšemu go-sipodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 6942 Na hrano in stan. sprejmem takoj 2 solidna gospoda ali 2 starejSi gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 6943 Lepo sobo s parketi, elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu (oficirju). Vprašati na Poljanski cesti 73/11, desno. 6877 Prijazno sobico z opremljeno kuhinjo (blizu st. Jakoba) takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6923 Trgovsko podjetja dobro vpeljano. Ieli radi pomajkanja kapitala d« 100 000 Din posojila SpreU me tudi tihega družabnika Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Varno naložen kapital*. g^jj «Spomlad B» Prišel v Ljubljano. Prosi* sestanek v torek T, vogal Knaflove in Bleiweisove. 685| «Anna Maria» Ne milujem mačka r vre* Javite naslov. Jano. 6920 Gospod H Ima od prijatelja mol naslov, naj dvigne pfem« v podružnici »Jutra* ▼ Celju pod šifro »Samosto. jen*. ggj^ Mdž. Preže nf dvome, milodnl. nost; pu=ti siiati 1J . . . _ Vedno Tvoja Ms. 6914 Pierot 1927 Spomin hrani najlepše — duša vsa Tvoja . . . Trgovec samostojen, sknpe.tlče« I« inteligenten, t listno trgovino v glavnem me>stu Dalmacije, se želi seznaniti I damo od 3—40 let staro. Balje situirane dame naj javijo svoj naslov na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Jadransko morje* 6Plt Žel. prom. uradnik žen tnanja z gospodično — v svrho skorajšnje I eni t v« Prednost imajo blondlrks, z nekaj gotovine. Dopise • sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »št. 83*. 89^« Velik vrt In delavnico (porabno za stanovanje) takoj ugodno oddam Cesta na Rožnik 19. 6658 Stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin, z vrtom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 6947 Sobo In kuhinjo Gerbičevj 6956 oddam takoj ulici &t. 9 Dvoriščno stanovanie sobico In kuhinjo takoj oddam mizarju ali tesarju, ki je zmožen hišnih popravil. Martinova cesta 16. 6921 Sobo z zajtrkom oddam 8 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 6904 Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6901 Gospoda sostanovalca sprejmem s hrano ali broru. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 6932 Sobo posebnim vhodom oddam gosjiodu. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 6970 Sostanovalko sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*, _ £638 Zmrzavanie Zateklina Strjeni« kož«. Znojenje rok Hi nog. Uganil tost. Raztopimo manio količino to* sv. Roka za noge dobili bomo vodo nasičeno z oxige-nom, ki izvanredno ublažuioče deluje na bokio nozo ter obustavlja boli. Dovzročen« od pritiska čevljev. Ozdravi tudi zastarele ozebline ter trganje, oovzročeno od uzeblin In vsako rano na nogi. Po doigotrainem umekšavamu postanejo kurji očesi ia trda kož« tako mehki da Hh lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma ie sigurno, da sol sv. Roka naizapuščeneiše noge do-polnoma spravi v red. Tesnf novi čevlji Vam bodo udobni kakor da ste iih nosili 2« več let. Morete hoditi kolikor Vas ie volia, morete stati ure in trre na enem mestH, brez da občutite nahnanio bol aH utruienost. Veliki omot soli sv. Roka za nožne kuneH stane Din 16.—. Dobite to v vsaki lekarni fn drogerlH Aii ste se že naročili aa »PONEDELJEK" •JUTRO* It 50 m rTitrrT^ 12 Torek 28. IL 1928 Zane Qrey: 66 Železna cesta Roman Igralec se Je skrivnostno nasmehnfl; to Je bil ves odgovor. »Stavim, da je prišla iz Kalifornije. Tam cveto take rastline.« »Nu, ali ni vaša hči, Durade?« je vprašal tretji. Toda Durade je izvolil igrati zagonetneža. In njegovi gostje so lahko po mili volji streljali z-očmi, samo da si niso dovoljevali bolj surovih predrznosti. Sedli so okoli mize, da bi igrali faraona. »Pijače!« je kliknil Durade. Allie je skočila na noge in je urno ustregla njegovi želji. Ko Je dvignila glavo in je srečala poglede teh mož, jo je prevzelo čudno čuvstvo, ki jo je spominjalo minulih kalifornisikih dni. Noge so ji klecale, žareč srd ji je razsajal v prsih; njeno telo se je upiralo, le s silo se je vleka po sobi. Nato pa se ji je vrnili pogum; pomislila ie, da jo pogledi, bedese in dotikljaiji teh ljudi samo v tej uri silne potrtosti lahko žalijo in sramote, nazadnje pa morajo še povečati njeno vztrajnost in premetenost Da, v tem trenutku je bila brez moči; toda živela je še in njena ljubezen je bila brez meje. Fresno je sedel za mizo in je kookal z dvema vojnikoma. Njegova odurnost se je bila izpremenila; zagorela rjavima njegovega obraza, posledica življenja pod milim nebom, se je bila umaknila Izrazu živalske lakomnosti ter bolnim sencam in rdeči zabuhlosti črt. Benton je bil storil malopridneža še bolj malopridnega. Tudi Muli je bil med njimi, še okornejši nego tiste dni, ko je vladal v kopaškem taboru, nabrekel od alkohola, z debelimi ustnicami in žarečimi lici, žilav in surov, v slehernem gibu in sleherni glasni besedi še stari razsajač. Poganjal je kok), spuščal kroglo in klical s svojim zamolklim glasom. Zraven njega je sedel majhen, rumeničast človeček, volk v človeški podobi, s potuhnjenimi, pobe-šenimi očmi in nemirnimi rokami. Oglašal se je na ime Andy. Ta dva sta se marljivo posvečala nalogi, da oplenita nekaj opitih kovačev v višnjevih košuljah. Durade je kvartal s četvorico mož, ki so sedeli za njegovo mizo. Eden izmed mjffli, ki Je kazal Allie hrbet je bQ Srno oblečen ln ae Je z držanjem in izrazom zek) razlikoval od svojih soigralcev. Niti ni govoril, niti ni piL Dobival Je in Durade je bil videti slabe volje. Kmalu nato je dekle slišalo, kako je Spanec ogovoril tega moža z imenom Jones. Razen teh je stajo med mizami Se nekaj gostov, ki »o f razdeljeno pozornostjo opazovali zdaj Allie zdaj igralce. Časih so se odprla vrata in vsakikrat je stopil v sobo drugi možak, da je v naglici pošepetal z Duradom in spet odšel. Vsi ti ljudje so imeli tisto topovsko lice, ki, je bilo značilno za Fresna. Durade se je bil obdal s pomagači in tovariši, na katere se je lahko zanesel, ker so billi pripravljeni k vsemu. Ni dolgo trajalo, da si je Allie raztohnačila položaj: opazila Je tudi, da se oglaša v igralcih pritajena s um nja. Večina jih je bila pod vplivom alkohola, ki ga je Durade marlijivo nosil na mizo. Očividno je točil to žganjez astonj in z dobro premišljenim namenom. Popoldanska igra se je čez nekaj časa končala. Kolikor je mogla Allie presoditi, je bil Jones, igralec v črni obleki, človek z bledimi, ozkimi ustnicami in hladnimi očmi, edini izmed gostov, ki je bil dobil. Duradov obraz je bil vse preje nego prijazen, ko je plačeval svoje dolgove. Kadar je izgubil, je bilo njegovo vedenje od nekdaj klavrno. »Jutri se vidimo, Jones,« je reke* Durade. »Morda.« »Zakaj ne? DobMi ste,« je odvrnil Durade, ki mu Je za trenutek udarila kri v glavo. »Kdor dobi, tisti izbira,« je rekel Jones in se zagonetno nasmehnil. Tako je pričela Allie Lee svoje novo življenje kot nedolžno ln neradevoljno orodje Duradovo, ki se je bil v naglem padcu razvil iz igralca v zločinca. Dnevi so hitro minevali. Vsako popoldne je Durade pripeljal novo družbo v svoj zasebni brlog. Le redko se je zgodilo, da je kdo dvakrat prestopil prag. In v tej okolnosti je bila trohica upanja: če bodo vsi možje v Bentonu, vsi tisti, ki so delali na progi, drug za drugim prihajali v Duradovo igralnico, tedaj mora priti trenutek, ko stopi vajijo tudi Neale ali Larry. Ta up je bil vse odeno življenje. Neprestano ae Je ozirala po Človeku, ki bt nim lahko zaupala svojo zgodbo. Med gosti, ka jim je Durade v njeni prisotnosti praznil žepe, se ni manjkalo delavcev s poštenimi obrazi, a vsa so bili ali pijani ali pa obsedeni po igralski strasti — aH pa ni bik) prilike,, da bi se jkn bita približala. Kakor je na svoje oči opazovala Duradovo propadanje, tako J« tudd opažala izpremembo v vsem, kar je bilo okvir njegovemu zlemu početju. Čim večji so bili njegovi dobički, tem bolj je naraščala njegova čudna strast do igre. Obilica lahko pridobljenega denarja, ki je bogatila Fresna, Mulla in Andyja, jim je podžigala prirojeno divjost. In tudi ostali Duradovi pomagači — Blaoke, njegov žilavi vratar, bledičen dedec z imenom Dayss, ki se je neprestano oziral, in Grist krarffkonog, šepast debeloglav, molčečen človek — vsi so bili kakor začarani po zelenem suknu. Z Duradovimi uspehi vred se je večal tudi njegov pohlep po igri za višje vsote, in ta igra je bila mogoča le z drugimi igralci po poklicu. Taiko so postali črnosuknjarji, mrzlooki kvartopirski de-horji vsakdanji gostje v Duradovem brlogu. Hazardnik Jones ja dobil tudi, ko je drugič prišel — in ta sreča je bila zanj usodna. Allie je videla, kako je orjaški Fresno mahoma planil proti igralcu in ga je vrgel ob tlt Nato je Allie zbežala v svojo sobo. Toda slišala je preklinjanje, strel, Duradov gromki glas, ki je izjavil, da je mož sleparil pri igri, nato pa drsanje težikega trupla, ki so ga vlekli iz hiše. Ta umor je navdal Allie s silno grozo ki Ji Je obenem poostril čute. Previdnost jo je bila očuvala vse doslej. Durade je bil obogatel in ponorel, postal je ničemuren in poln hlepenja, da bi se kosaJ z najbolj hladnokrvnimi in sipretnimi igralci v Bentonu — njegov konec je bil po tem takem pred dunmi Allie je ležala v temi ter poslušala čudni, ječeči trušč, to bolestno in obenem tako ostudno žalostinko Bentona, ki kakor vse, kar je bila videla ki slišala, Ji je tudi tužna poslanica nočnega vetra samo odkrivala, v kako tesni zvezi so med seboj zlato, grehota in možtje, in kako neizogibno vodijo svoje žrtve v gorje in zlodejstvo, v krvolitje in smrt tvornca ginasth strešnikov in rpeke FfoiiiicSi in BicMer, Mmi. Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. — Posebno se priporočajo facovani in direkrat falcovani strešniki v dovrSeni obliki ter po iselo ugodnih conah. Dobavljajo se franko na vsako postajo. Glavno zastopstvo za Slovenijo: „IKGH0M' osrgd. m. nt ljuiliana Ili irivskl salom že vpeljan, za dame, na prometni točki v Ljubljani, z inventarjem vred takoj cd tla m. Pojasnila daje tvrdka Ig. Rep še, Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. zelo humorističen detektivski roman, borba Slovenca»Američana, tatu ljubezni ki hva* ležnosti. Kdor se hoče zabavati % najslavnejšim romanom, naj ga naroči pri upravi »Jutra«, Ljubljana, Prešernova ulica 54. Poštnina se zaračuna posebej. Slovenilo Spirituozne in čajne strcke, samo s prvovrstnem* referencami in preizkušenim delovanjem naj stavijo ponudbe na A. A. EAEE& & Co. Llublfana VII. Tel. 2273 Išče se inteligentna ženska oseba za reklamno potovanje po Sloveniji Pogoj trgovska na» obraženost ter perfektnost v slovenščini in nemščini. Ponudbe na POŠTNI PREDAL 30. MARIBOR. INDUSTRIJA ŽELEZA D. D. ZENICA sprejme za svojo valjalnioo (Walzwerk) za progo z« srednje in grobo valjanje (MitteU und Blockstrecke) takoj enega predvalfalca tri vlačilce enega krčitelfa tn enega na d vlačilca Predvaljač je lahko tudi ožemjen, ostali pa pod nikakim pogoiem. — Ponudbe na ravnateljstvo tvornice v Zenici. papir - večja množina - za trgovce za obrtnike za petee za mesarfe za industrifo na raipolago po ugodni ceni Naslov pove usrava v,lu!ra" L 1 P S K I 19 2 8 Splošni velesejem od 4. do 10. mai» ca: tekstilni, čevljarski in usnjar« ski velesejem od 4. do 7. marca; tehnični m stavbni velesejem od 4. do 14 marca; prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14 marca je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi. Znižane vozne cene, brezplačni vi* zumi. Pojasnila dajo: častno zastopstvo STEGU, LJUBLJANA, Gledališka ulica S. N*^ / Af/ - - /v * J* ^ ^ <\f «5- Steznike, trebušne pasove, kombinirane steznike najnovejše oblike elastične in drugo priporoča najceneje ATELJE A. HUTTER, Dunajska 6/II. otnika pri gostilničarjih po Sloveniji dobro uvedenega sprejmemo proti dobri proviziji. Ponudbe samo res uvedenih zastopnikov na: Poštni predal 152, Ljubljana. Radi inventure po znižanih cenah vsakovrstea ili ii» in lei les Žaganje drv. — Žagam tudi po naročilu Fran Šuštar, lesna industrija in parna žaga Ljubljana, Dunajska eesta 12 Sorefmem n ■■r družabnika a dobro že vpel ano industrijsko podie Je na Gorenjskem. Potreben kapital Dm .00 000--Ponudbe pod ,S Jama prihodnost 156 K ia • glasai oddelek Jutra 30C8 Sveže namočeno POLENOVKO kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano KAVO vseh vrst po najnižji ceni Vam nu« di tvrdka Fran Bergant trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Sv. Jakoba trg itev 6. NaroČila na namočeno polenovko m spre« jemajo. — Poskusite, da se prepričate! Razpis Mestno županstvo v Radovljici razpisuje oddajo kanalizacije drevored ae ceste v Radovljici v daljini 578.5 m. Načrti kakor tudi pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu Ponudbe je vložiti najkasneje do 9. marca t L do 12. ure pri županstvu. Mestno županstvo v Radovljici, dne 27. februarja 1928. juuuLO-UuuuuuuuLmnnnuuLiuuLiLiu Kmetje! Trgovci! Posestniki! Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živin«, konj in prešičev. Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite tvojo iivino z: ,ALMAFLORO najboljšim, najhitrejšim m najzaneslivejšim sodobnim in v, s4 o tisočerih primerih preizkušenim preparatom. »ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALMAFLOR«: proti napenjanju pri goveji Itvtni. »LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu tn proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »H ALF t proti svinjski vročici ln varovalno sredstvo proti rdečici. »URINOTc proti krvavemu rrjočenju (scanju) pet govedu in pri konjih. Noben pameten živinorejec in posestnik itvtne ne sme biti brez teh zdravil. Kakor ne bo preudaren gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dal tudi že poprej naše preparate zato, da mu sploh ne bo obolela. »Almaflor« dobite v vsaki trgovini Trgovci, ki naših preparatov še nimajo, nai iih nemw doma nar oče! Cena škatlji z navodilom za uporabo 40 Din. — Pristno samo s plombo »Govedomedika«. Naše preparate uporabljajo danes že vsi živinorejo! ▼ Evropi. Na tisoče je zahval in priporočil Nekaj jih objavimo jutri. EDINA ZALOGA ZA JUGOSLAVIJO: U 99 GOVEDOMEDIKA^ Judo slovenska razpošiljalnica preparatov za govedo* konje in prešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu«. _MARIBOR. KOPALIŠKA ULICA 11. Pozor, trgovci popusti Brisslice za mit mreže kanale, stoiala za dežnik«, sobne ventilatorie z žaluziiaroi in žo-lezna Dreeibljiva korita za svinjak« I zd e1u i e MALENSEK. splošno ključavničarstvo BOH. BISTRICA, Slovenija. - Občinskim uradom in raznim podjetjem priporočamo Občni državljanski zakonik Cena v platno vezani knjigi s poštnino Din 156 mm f • i** * Odbor Slovenskega lovskega društva Ljubljana javlja, da se je dolgoletni odbornik'gospodar, gospod Ivan Rozman sluga II. drž. realne gimnazije dne 26. februarja 1928 — zadet od kapi — preselil v večna lovišča. Pogreb bo v torek dne 28. februarja t. L ob Vi 16. uri iz Strossmayerjeve ulice št 1 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dno 26. februarja 1928. Urejuje Davorin Ravljcn. Izdaja sa Konzorcij vlutra* Adoli Ribniku, Za Narodno tiskarno dd kot Uskarnarja Fran Jczer&ek. Za inseratnl dol i« odgovore« Alojzij Novak. Vsi f Ljubljani