Kamniški OBČAN >t.8 Leto XXXV Kamnik, 25. aprila 1996 Varstvo kulturnozgodovinskih spomenikov Denar se preveč drobi »Na večkratno pobudo občinskih svetnikov in v okviru programa obiskov predstavnikov kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine smo sklicali današnji sestanek o pereči problematiki varstva kulturnih spomenikov v naši občini,« je na se- stanku v torek, 16. aprila, uvodoma dejal župan Tone Smolnikar. Pogovora so se udeležili novi ravnatelj kranjskega zavoda Lado Knific s sodelavci, našo občino pa so poleg župana zastopali oba podpredsednika občinskega sveta Marjeta Humar in Anton Hoče- OB 27. APRILU, DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, IN 1. MAJU, PRAZNIKU DELA, ISKRENO ČESTITAVA VSEM OBČANOM Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Igor Podbrežnik PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK Popravek V poročilu o slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku v prejšnji številki sem županu Tonetu Smolnikarju pomotoma pripisal misli Dušana Lipovca glede nekaterih pomislekov o občinskem prazniku, ki jih je župan res citiral, vendar je na koncu navedel vir, hkrati pa je tudi izrazil zadovoljstvo, da je občina Kamnik končno spet prišla do občinskega praznika. Za neljub spodrsljaj se obema in bralcem opravičujem! Urednik Franc Svetelj Začetek term Snovik prihodnje leto? 3. stran Anica Rak, dobitnica Jesenkovega priznanja Zeleni za zdravo sadje in zelenjavo Kamniški alpinisti v ledenih slapovih 5. stran 8. stran 10. stran /O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Ste čakali v dolgi vrsti, da bi plačali položnice? Ste pozabili plačati položnice? So vam zaračunali zamudne obresti? Nova Ljubljanska banka, Podružnica Kamnik, Vam ponuja rešitev. Imetniki tekočih računov za plačevanje rednih mesečnih obveznosti pooblastijo banko, da 8., 18. ali 28. v mesecu plačuje namesto njih. Banka plača z Vašega tekočega računa elektriko, RTV, časnike, stanovanje, ogrevanje, komunalne dajatve, obroke kreditov, obroke varčevanja itd. Druge občasne obveznosti lahko plačate od doma kar po telefonu. Poslovni čas banke ni omejitev. Obveznosti lahko plačujete 24 ur dnevno 365 dni v letu Postanite član Teledoma Prihranite si čas in denar. Ne izgubljajte časa v vrsti. Za natančnejše informacije pokličite na številki: 817-484 In 817-138 ali se oglasite v naših poslovalnicah na Glavnem trgu In na Bakovniku. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve! var z nekaterimi svetniki in delavci občinske uprave ter predstavniki nekaterih kulturnih in cerkvenih ustanov. Namen pogovora je bil ugotoviti, kako potekajo že začete akcije na področju spomeniškega varstva, s kakšnimi sredstvi jih letos nadaljevati in kdaj bodo dela pri obnovi nekaterih spomenikov, ki trajajo že precej let, končana. Župan je navedel nekaj kulturnozgodovinskih objektov, ki jih bo s polovičnim prispevkom letos sofinanciral državni proračun, med njimi so sv. Primož, Mali grad, cerkve v Kamniku, v Komendi in Mostah in še nakatere stavbe. Povedal je tudi, da bodo ta program vključili v okviru možnosti v predlog občinskega proračuna. Lado Knific, ravnatelj ZV NKD, je dejal, da si navzlic temu, da ima zavod za 16 občin na območju od Trojan do Vršiča zaposlenih samo 16 ljudi, želi tesnejšega in enakopravnega sodelovanja z vsemi občinami. Povedal je tudi, da program, ki je upoštevan v letošnjem državnem proračunu, izhaja iz lanskih vlog in sedanje vodstvo zavoda pri tem ni sodelovalo. Država svoj delež prispeva šele potem, ko je občina predhodno že plačala svoj delež za posamezna dela. Po mnenju Marjete Humar bi morali prekiniti s prakso malo tu malo tam, nikjer pa dela ne zaključimo. Zato bi morali upoštevati zlasti dela, ki jih je nujno treba opraviti, da se ne bi delala škoda. »Pomanjkanje zakonodaje Po dolgi zimi je vzbrstelo prvo pomladansko cvetje tudi prihajajočim praznikom v pozdrav. Ob dnevu upora in ob praznikih vsem sodelavcem in bralcem toplo čestitamo! Uredništvo na tem področju ovira tudi dolgoročno načrtovanje posameznih akcij, ki bi jih morali planirati za daljše obdobje, ne pa vsako leto znova prijavljati iste akcije,« je menila Mirina Župančič, ravnateljica Kulturnega centra. V tem smislu bo treba dati pripombe na predlog nacionalnega kulturnega programa, ki naj bi se v kratkem pojavil v javnosti. Nadaljevanje na 2. strani Naslednja, 9. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 16. maja. Prispevke sprejemamo do srede, 8. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 14. maja. Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela vsem občanom iskreno čestitam. MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Moste 88 A S#iO Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Ponovno na prodajnih policah lahki športni copati AMERICAN EAGLE. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Čestitamo ob 27. aprilu in 1. maju. V nedeljo, 23. junija, bomo volilisvete KS V skladu z občinskim statutom je župan Tone Smolnikar v Uradnem listu RS 19. aprila razpisal volitve v nove svete krajevnih skupnosti. Volitve bodo v vseh 25 krajevnih skupnostih v naši občini v nedeljo, 23. junija 1996. Na podlagi odloka o določitvi območij krajevnih skupnosti in volitvah v svete krajevnih skupnosti, ki ga je občinski svet sprejel na 13. seji, so sveti KS določili, da bodo bodoči sveti KS šteli od 7 doli članov in sicer bodo v devetih KS volili po 11 članov sveta, v devetih po devet in v sedmih KS po sedem članov sveta. Med tem, ko bodo člane svetov v večini KS volili v treh do devetih volilnih enotah (v nekaterih KS bo vsaka vas ali zaselek predstavljal volilno enoto), pa bodo v šestih manjših KS imeli samo po eno volilno enoto. Po zakonu o lokalnh volitvah, ki je nosilni zakon tudi za te volitve, bo za njihovo izvedbo skrbela občinska volilna komisija in volilne komisije po KS, na posameznih voliščih pa volilni odbori. Seveda je pomembno vprašanje, na kakšen način bodo določeni kandidati za bodoče člane svetov. Zakon pozna tri načine kandidiranja: določanje kandidatov političnih strank po postopku opredeljenem s pravili stranke, določanje kandidatov skupine volivcev s podpisovanjem in določanje kandidatov na zborih volivcev. Pri določanju kandidatov s podpisovanjem mora dobiti kandidat pisno podporo najmanj desetih volivcev, katerih podpise mora overiti upravna enota. Zbrane predloge kandidatur pošljejo volilne komisije najkasneje 40 dni pred volitvami lupanu občine, ki mora v treh dneh po prejemu kandidatur sklicati zbore volivcev, tipa morajo biti opravljeni najpozneje v 11 dneh po sklicu. Zbor volivcev je sklepčen, če je na njem navzočih vsaj 20 volivcev. Če je na območju, za katerega je sklican zbor volivcev, manj kot 100 volivcev, zadostuje te udeležba 10 volivcev. Po določbah zakona so določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na vseh zborih v volilni enoti glasovalo najmanj 30 volivcev, oziroma najmanj 15 volivcev, če šteje volilna enota manj kot 500 prebivalcev. Vse kandidature mora občinska volilna komisija prejeti 25 dni pred dnem glasovanja. Zakon določa, da se za volitve svetov KS smiselno uporabljajo določbe o volitvah v občinski svet po večinskem volilnem sistemu. Izvoljeni bodo torej tisti kandidati, ki bodo dobili največ glasov. Glede na zapletenost postopka se bo morda kje tudi primerilo, da ne bo dosežena sklepčnost zbora volivcev. V takem primeru še vedno obstaja možnost določitve kandidature s podpisovanjem. ES. ena KOČNA želi svojim cenjenim kupcem prijetno praznovanje 27. aprila In vošči vesele prvomajske praznike s povabilom v vse živilske prodajalne In diskont, kjer poteka posebna akcijska prodaja. V soboto, 27. aprila, in v četrtek, 2. maja, bodo odprte vse živilske trgovine Kočne od 7. do 11. ure. V nedeljo, 28. aprila, bosta dežurni trgovini Zaprice in Stranje od 7. do 11. ure. Denar se preveč drobi Nadaljevanje s 1. strani V razpravi o konkretnih akcijah spomeniškega varstva v naši občini sta bila največ pozornosti deležna Mali grad in Sv. Primož. Potek dosedanjih del na Malem gradu, ki so bila začeta že pred skoraj 20. leti, leta 1977, je obrazložil konservator ZVNKD Milan Sagadin. Poudaril je, da so bila dela glede na dva podora grajskega pobočja leta 1979 in leta 1982, ko se je na Samčev predor zvalilo IS m3 kamenja, dokaj pravoča- sno začeta. Vsa izkopavanja pod grajsko kapelo so bila predpogoj za opravljena sanacijska dela tudi na zidovju, ki so ga začeli sanirati leta 1992, do leta 1994 so sanirali severozahodno obzidje, lani pa so se, lotili vzhodnega dela obzidja. Za 12 m so porabili 5 milijonov SIT, kolikor sta prispevali skupaj država in občina. Letos naj bi dela na vzhodnem delu zaključili. Kot je dejal, so pri sanaciji odkrili verjetno najstarejše grajsko jedro v Sloveniji in sicer iz 12. stoletja. Dela na Malem gradu naj bi bila končena r dveh dO treh letih. Grajske lipe, ki skrivajo znameniti tlak, bodo še ostale. Gradnja zaščitne ograje ob obvoznici Preteklo soboto in nedeljo so morali zaradi sanacije pobočja Starega gradu začasno preusmeriti promet preko mesta. Ko je bila prometna varnost na kamniški obvoznici od lanskega avgusta, ko so se na to zelo prometno regionalno cesto večkrat zavalile skale s pobočja Starega gradu, so delavci Podjetja za urejanje hudournikov po naročilu Cestnega podjetja Ljubljana začeli urejevati to območje. Na najbolj izpostavljenih mestih bodo nekaj metrov od ceste postavili dva metra visoko Učno ograjo. Nekaj teiav jim povzroča sanacija bretin med obema mostovoma, kjer bo treba zaradi varnosti promet za nekaj časa preusmeriti s Cankarjeve ceste na Medvedovo in preko Glavnega trga ter Maistrove ulice. Ta preusmeritev bi trajala največ dva dni. Občina je za tako preusmeritev le dala soglasje, potrebno pa je še dovoljenje pristojnih državnih ustanov. (FS) Komunalno podjetje Kamnik, d.d. zaposli: - več komunalnih delavcev, - strojnika TGM. Prošnje pošljite na naslov Komunalno podjetje Kamnik, d.d., Cankarjeva 11, v roku 8 dni po objavi. Gostišče Stari grad nad Kamnikom Vabimo na tradicionalno prvomajsko praznovanje s kresovanjem na predvečer praznika dela. Do jutranjih ur vas bo zabaval ansambel 12. nasprotje. Tudi letos bomo pripravili okusen prvomajski golaž. Vabljeni! Med drugim so pod lipami odkrili tudi tako imenovani tlak mačjih glav, katerega predstavitev pa bo verjetno počakala na bodoče rodove, saj bi sedaj namreč za to morali posekati grajske lipe. Tudi v notranjosti kapele so po besedah arh. Bojana Schlegla prišli do zanimivih odkritij - naleteli so na romanske elemente, nov portal v zgornji kapeli in podobno. Po mnenju udeležencev pogovora bi morali dela na Malem gradu čimprej zaključiti oziroma ga ob ustreznem zavarovanju narediti dostopnega javnosti. Pripraviti bi bilo treba tudi program, po katerem naj bi to območje oživelo. Temu mnenju seje pridružil tudi Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, ki je menil, da potencialni investitorji na Malem gradu želijo vedeti, kakšen program bo tu mogoče izvajati. O tem bi morali svoje povedati strokovnjaki. V zvezi z urejanjem sv. Primoža je precej primerov negospodarnega ravnanja pri obnovi cerkvice naštel svetnik Milan Šuštar, ki že 20 let od blizu spremlja dogajanja. Za vsako delo posebej voziti odre na Sv. Primož je zelo drago. Vprašal je, zakaj jih ne bi bilo moč izkoristiti za več del hkrati. Opozoril je na nujno sanacijo cerkvenega zidu in na zavarovanje dragocenih fresk. Po besedah Bojana Schlegla je načrt za sanacijo ladje narejen, vendar zahteva izvedba 18 milijonov SIT. Poleg obodne vezi bo potrebna tudi prečna povezava. Ker pa ne gre za spomenik evropskega pomena, bo na nek način treba zagotoviti denar, sicer se lahko zgodi, da ne bo več kaj sanirati. V prvih dneh maja si bodo strokovnjaki na licu mesta ogledali stanje in nato odločili, kako najbolj učinkovito preprečiti nadaljnje propadanje. F. S. Veterani vojne za Slovenijo V eni od prvih številk Kamniškega občana v letošnjem letu je bilo mogoče zaslediti članek, ki je govoril o vojnih veteranih in žrtvah vojnega nasilja. Pri razumevanju teh pravic pa pri posameznikih prihaja do nekaterih nejasnosti, zato zaradi lažjega razumevanja želimo posredovati nekaj določb zakona, ki te pravice opredeljujejo. Zakon o vojnih veteranih (ZVV) je začel veljati s 1. januarjem 1996. leta inje bil objavljen v Uradnem listu RS št. 63 6.11.1995. Na zakon je bil sicer vložen amandma, ki pa trenutno še ni upoštevan, zato bodo v tem članku navedene rešitve, ki so veljavne in aktualne. Drugi člen med drugim opredeljuje, da je vojni veteran pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. Pripadnik TO, občinske enote za zveze, mora kot dokazilo predložiti potrjeno vojaško knjižico, iz katere je razvidno, da je opravljal omenjene dolžnosti. Če potrditve nima, mora to pridobiti na Izpostavi za obrambo občine Kamnik, Maistrova 18. Fotokopijo potrdila o udeležbi in izpolnjeno vlogo preda referatu za varstvo vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja v sobi št. 8, Upravna enota v Kamniku. Vlogo, ki je predpisana, prejme na Izpostavi za obrambo oz. na naslovu, kjer bo oddal zahtevek. Pripadniki Narodne zaščite, ki so sodelovali v vojni, prav tako lahko oddajo vloge, čeprav trenutno še ni natančnejših navodil, kdo potrdi udeležbo v vojni, vsekakor pa gre tudi v teh primerih za upravičence. O pravicah o tem zakonu bo odločil omenjeni upravni organ po določilih. Zakona o splošnem upravnem postopku. Pravice po tem zakonu se uveljavljajo na zahtevo stranke, kar pomeni, da mora vsak posameznik vložiti zahtevek za postopek in da tega upravni organ ne stori po uradni dolžnosti. Do konca marca, kot to narekuje ZW, je (?) minister, pristojen za omenjeno področje, izdal Navodilo o načinu zbiranja podatkov, vodenju evidence ter o vsebini in obliki izkaznice vojnega veterana. Pravice vojnih veteranov so veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe. Natančnejšo vsebino teh pravic opredeljuje ZVV, pravico do varstva po tem zakonu pa ima vojni veteran, ko dopolni 50 let starosti ali pa je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Glede na navedeno večino upravičencev zaradi starostne omejitve teh pogojev še ne izpolnjuje, kar pa ne pomeni, da si ne uredijo statusa na osnovi omenjenega zakona. Na tem mestu naj opozorimo še na organizacijo Združenje veteranov vojne za Slovenijo, ki sicer združuje tudi upravičence po Zakonu o vojnih veteranih, vendar gre pri tem za dve različni stvari, ki pa sta si sorodni vsaj po izrazoslovju. Združenje veteranov vojne za Slovenijo je prostovoljna organizacija, ustanovljena na osnovi Zakona o društvih in predstavlja prostovoljno združenje veteranov po-stalutu, v svoje vrste pa vključuje tudi tiste, ki so sodelovali v pripravah na vojno, in tudi tiste, ki so kakorkoli izkazali upor proti agresiji JA. Pri včlanjeva-nju je postopek naslednji. Vsakdo, ki meni, da izpolnjuje pogoje za članstvo, izpolni obrazec, ki ga prejme na Izpostavi za obrambo občine Kamnik, Maistrova ulica 18, opiše in potrdi navedbe z dvema soudeleženima pričama ter odda prijavnico z dvema slikama. Komisija ZVVS za občino Kamnik presodi upravičenost vloge ter jo potrdi oziroma zavrne. Potrjene preda državni organizaciji, ki po predhodnem plačilu članarine izda izkaznico. Omenimo naj, da je postopek do izdaje dolg, kajti združenje ne zaposluje veliko profesionalcev, zahtevkov pa je za Slovenijo veliko. Prav tako je v občini Kamnik veliko zanimanje predvsem za izkaznice in manj za delo, ki temelji na posameznikih, ki opravljajo že druge prostovoljne obrambne dolžnosti. Trenutno je okoli sto petdeset veteranov vložilo zahtevke za izdajo izkaznice. Te so bile v lanskem letu predane državni organizaciji. Vsi, ki so ravnali po navodilih (priložili slike in dostavili fotokopijo plačila članarine), imajo izdelane izkaznice, ki jih bomo podelili skupno za vse, ki so izpolnili pogoje, istočasno pa tudi izvolili vodstvo organizacije, če bo interes do dela v združenju večji. JOŽE ARKO VŠmartnem izglasovali samoprispevek Krajani Šmartna so se 14. aprila na referendumu odločili za novi samoprispevek, s katerim bodo uredili ceste, kanalizacijo, telefonijo in kabelsko televizijo. Nekaj denarja bodo namenili vzdrževanju objektov, delovanju društev, organizacij, varovanju okolja in delovanju organov krajevne skupnosti. Od 526 vpisanih glasovalcev je glasovalo 425 krajanov ali 81%. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 71 % (to je 303 krajani) od vseh 425 udeležencev referenduma. Proti samoprispevku je glasovalo 117 krajanov ali 28%, pet glasovnic pa je bilo neveljavnih. Prizadevni krajani Šmartna so s svojo odločitvijo lahko vzgled drugim krajevnim skupnostim, kajti le s skupnimi močmi se da marsikaj narediti. Zato se svet krajevne skupnosti Šmartno vsem krajanom zahvaljuje za zaupanje. VERA MEJAČ Kanalizacija tudi vKršiču in Podjelši Te dni je v polnem zamahu gradnja kanalizacijskega omrežja iz Mekinj prek Podjelše v KS Mekinje proti zaselku Kršič v KS Godič. Cevovod, ki ga polaga Komunalno podjetje Kamnik, bo dolg okrog 1100 m, nanj pa bo priključenih okrog 25 hiš. K proračunski vrednosti 11 milijonov SIT bo občina Kamnik prispevala 70%, k čemur bo KS ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 26. aprila, ob 20.30 Razstavišče Veronika, Kamnik JAZZ NAD KAVARNO Irena VIDIC, vokal Blaž JURJEVCIC, klavir Vstopnina: 300,00 SIT Sobota, 11. maja, ob 18. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK '96 Nastopilo bo enajst zborov, delujočih na osnovnih šolah in glasbeni šoli v Kamniku. Vstopnina za odrasle: 200,00 SIT VABLJENI! Gradnja kanalizacije od Podjelše proti Kršiču uspešno napreduje. Godič iz sredstev, zbranih s krajevnim samoprispevkom, primaknila 1,5 milijona SIT. Ostalih 30% pa bo dodala država preko Ministrstva za okolje in prostor. Stroške priključka bodo pokrila posamezna gospodinjstva oz. naročniki. Celotna dela spremlja in usmerja gradbeni odbor, ki ga vodi Franc Humar. Predvidevajo, da bodo čez mesec dni že lahko prve hiše priključili na glavni vod. (FS) Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, vabimo vso občane na KONCERT PARTIZANSKEGA ZBORA iz Ljubljane z naslovom Domovina naša je svobodna. Prireditev bo v soboto, 27. aprila, ob 19. uri v Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Vabljeni! Občina Kamnik Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica SaSa Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbreinik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje ($t. 23/231-93 z dne IS. 9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. Svetniki sprašujejo in predlagajo Omejitev tovornega prometa na tuhinjski cesti Svetnik Anton Rajsar v svoji pobudi za bolj natančno opredelitev omejitve težkega tovornega prometa na cesti Kamnik -Ločica med drugim pravi, da sedaj veljavna omejitev dovoljuje promet z vozili do 8 ton osnega pritiska. To pa praktično pomeni, da je dovoljen ves tovorni promet, saj tovornjak s priklopnikom pri petih oseh tehta s tovorom vred lahko do 40 ton. Zato je predlagal, da se dodatno prepove promet za priklopnike in polpriklopnike, največja skupna teža vozil pa ne bi smela preseči 20 ton. Svetnik je tudi dodal, da je nekoč taka omejitev pri vstopu na tuhinjsko cesto pri Ločici že bila, vendar danes ne velja več. Na to pobudo tajnik Ivan Pristovnik v imenu Urada župana odgovarja, da je na navedeni cesti v skladu z Uredbo o omejitvi prometa v Republiki Sloveniji od 1. aprila letos omejena osna obremenitev na 6 ton. Predlog za omejitev prometa s priklopniki in polpriklopniki pa bo Urad posredoval Direkciji za ceste Republike Slovenije. Še o parkiranju na Duplici V zvezi s pobudo svetnika Franca Orešnika (o njej smo pi- Kdo je kdo v občinski upravi? Sistemizacija v občinski upravi zajema okrog 40 delovnih mest. Trenutno pa je v tej upravi zaposlenih 36 delavcev. Kot pravijo, naj bi država dovoljevala le 31 delavcev. Občina je pristojnim organom že poslala ustrezno pojasnilo. Čeprav Se vsa strokovna delovna mesta niso zasedena, smo zato, da bi občani vedeli, na koga se obračati ob posameznih vprašanjih, zaprosili Ivana Pristovnika, tajnika občine, za podatke o imenih funkcionarjev in strokovnih sodelavcev v upravi občine Kamnik. Objavljamo samo imena načelnikov, svetovalcev in strokovnih sodelavcev za posamezna področja. OBČINA KAMNIK župan: Tone Smolnikar podžupan: Andrej Skodlar - področje komunalne infrastrukture podžupan: Tone Štele - področje turizma Urad župana tajnik občine: Ivan Pristovnik pomočnik predstojnika: Marija Gorjan višji svetovalec za pravne zadeve: Jasna Leve strokovni sodelavec I za civilno zaščito: Vladimir Šerbel Urad občinskega sveta tajnik občinskega sveta: Rafael Zagoričnik Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance načelnik oddelka: Alojzij Kolar svetovalec predstojnika: mag. Martina Koncilia višji svetovalec za kmetijstvo in obrt: nezasedeno višji svetovalec za turizem in podjetništvo: nezasedeno višji svetovalec za proračun in zaključni račun: Darinka Žagar (nadomešča za dol. čas Ivanka Vrtačnik) Oddelek za družbene dejavnosti načelnik oddelka: Anton Kamin svetovalec predstojnika za kulturo, predšolsko vzgojo in izobraževanje: nezasedeno (razpis) svetovalec predstojnika za zdravstveno varstvo, socialno varstvo, šport, raziskovalno dejavnost in izobraževanje - republiški program: Marjeta Benkovič svetovalec II - ekonomist analitik: nezasedeno strokovni sodelavec I za gospodarjenje z objekti družbenih dejavnosti: nezasedeno Oddelek za okolje in prostor načelnik oddelka: Bojan Mlakar svetovalec predstojnika za okolje in prostor: nezasedeno svetovalec predstojnika za stanovanjske zadeve in stavbna zemljišča: Ivanka Ogrinec strokovni sodelavec I za komunalne zadeve: Alojz Trebušak strokovni sodelavec I za stavbna zemljišča in nadzor: Franc No-grašek Zavod za urbanistično načrtovanje vodja zavoda: nezasedeno - koordinator: Uršula Mihelčič svetovalec predstojnika za področje prostora: Uršula Mihelčič višji svetovalec za revitalizacijo prostora in urbanizem: Lidija Balantič strokovni sodelavki I za lokacijsko dokumentacijo: Ida Brumec in Stanislava Muršak Direkcija lokalnih javnih slutb vodja direkcije: Nives Lah višji svetovalec za področje vodovoda, kanalizacije in cest: Sonja Kravos Rifelj Mesta treh višjih svetovalcev za področje plinovoda, elektrifikacije, telefonije in cen so nezasedena. (fs) sali v 6. številki) za ureditev parkirnega prostora na mestu, kjer je bila predvidena gradnja garažne hiše (med vrtcem in železniško postajo Bakovnik) in za izvedbo ukrepov za umiritev prometa na tem območju, Bojan Mlakar, načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor, odgovarja, da jim je v oddelku problematika prometne ureditve na območju Groharjeve in Blejčeve ulice znana. Soglaša tudi z nakazano rešitvijo problema, ki jo je dal svetnik in ki bi omogočila voznikom, da parkirajo na mestu, kjer ne bi ovirali ostalih udeležencev v prometu. Komisija za tehnično urejenje prometa bo zato obravnala problematiko tega območja in glede na pristojnosti, ki jih ima, tudi ukrepala pri umirjanju prometa tudi s postavitvijo prometne signalizacije. Načelnik tudi dodaja, da vsi našteti problemi niso samo v pristojnosti občine Kamnik, pač pa tudi državnih organov. Na koncu odgovora še pravi, da je to problematiko moč celovito rešiti z gradnjo garažne hiše ali posameznih garažnih objektov. Zainteresiranim so na voljo tri lokacije, ki so razvidne iz prostorskega izvedbenega akta za območje KS Duplica. Prostori za Društvo prisilno mobiliziranih v nemško vojsko Svetnika Marjeta Humar in Milan Šuštar sta ponovno opozorila na pereč položaj Društva prisilno mobiliziranih v nemško vojsko,ki daje zdaj brez prostora za delovanje. Sprašujeta, kdaj in na kakšen način bo ta problematika urejena, ali ni mogoče, da bi imeli skupne prostore z Zvezo borcev, saj potrebujejo prostor samo dve uri na teden v popoldanskem času. Ivan Pristovnik, tajnik občine, v svojem odgovoru pravi, da ima navedena organizacija z občino dogovor, da lahko vsak petek od 12. do 14. ure za potrebe svoje dejavnosti uporablja sobo št. 9. Dana pa je bila tudi pobuda, da se najem prostorov uredi s pogodbo. Namesto javne tribune seja OS o radarju Na pobudo svetnika Rudija Meršaka, naj odbor za varovanje okolja pripravi javno tribuno v zvezi s predvideno gradnjo vojaškega radarja na Menini planini, je kolegij predsednika občinskega sveta sklenil predlagati Odboru za varovanje okolja pri občinskem svetu, da pripravi gradivo o tej problematiki za sejo občinskega sveta. Na sejo naj odbor povabi strokovnjake s strani Ministrstva za obrambo in na-ravovarstvenikov. Organiziranje javne tribune bi povzročilo dodatne stroške, saj bi bilo treba iste strokovnjake povabiti tako na javno tribuno kot na sejo občinskega sveta, meni kolegij. (fs) Ob osemdesetletnici Sprejem pri županu za dr. Nika Sadnikarja Župan Tone Smolnikar je v petek, 19. aprila, sprejel dr. Nika Sadnikarja, zdravnika in dolgoletnega turističnega delavca ob njegovi osemdesetletnici. Sprejema so se udeležili tudi člani vodstva občinskega sveta s predsednikom Igorjem Podbrežnikom. Ko je župan izrekal tople čestitke slavljencu ob njegovem visokem življenjskem jubileju v imenu vseh Kamničanov, je poudaril, da dr. Niko Sadnikar uspešno nadaljuje tradicijo Sadnikarjeve družine, ki je vedno živela s Kamnikom in za Kamnik. V zahvalo in v spomin na to srečanje mu je izročil lesorez -nišo stare kmečke skrinje, delo Matjaža Brojana. »Še mnogo zdravih in uspešnih let,« je jubilantu dr. Siku Sa-dnikarju zaželel župan Smolnikar Slavljenec se je vidno ganjen iskreno zahvalil za sprejem in za čestitke ter poudaril, da je imel Kamnik vedno rad in da bo zanj poskušal še kaj storiti, dokler mu bodo to dovoljevale življenjske moči. F. S. župan odgovarja Občina in turistični razvoj Ali ima občina Kamnik izoblikovane globalne usmeritve za področje razvoja turizma, ki naj bi pomenil eno izmed prednostnih dejavnosti? Kakšna bo bodoča vloga Turistično informativnega centra (TIC), Poslovno informativnega centra (PIC) in nekaterih drugih oblik, katerih ustanovitelj je bila občina? Na to vprašanje so opozorili tudi na občnem zboru Turističnega društva. (K. O.) Ta trenutek imamo v pripravi več projektov, ki naj bi razjasnili naše usmeritve na področju turizma in podjetništva. Naša občina se je udeležila javnega razpisa za spodbujanje lokalnih iniciativ, ki gaje objavil Pospeševalni center za malo gospodarstvo v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Namen teh projektov je, izhajajoč iz ocene stanja na tem področju, povezati med seboj vse gospodarske subjekte: obrtno zbor- nico, združenje podjetnikov, gospodarsko zbornico, urad za delo, kmetijske pospeševalce itd. Seznanjeni smo, da je center prejel 56 vlog, v prvem krogu pa jih bo financiral 15. Ker doslej občina ni imela delavca za področje turizma, smo v začetku letošnjega leta dobili svetovalko, ki v okviru oddelka za gospodarstvo in finance pokriva tudi to vsekakor pomembno področje. Glede TlCa in PlCa pa lahko rečem, da doslej nista imela jasno opredeljenega statusa in da bo treba njihovo vlogo, če bosta še obstajala, jasno opredeliti, predvsem pa te službe racionalizirati. Doslej sta v glavnem sloneli na zagotavljanju kadrov prek javnih del. Vsekakor ne moreta biti zasnovani na proračunski, pač pa na podjetniški osnovi. V ta sklop bi kazalo povezati tudi strokovno službo za potrebe Turističnega društva. Naše turistične agencije sedaj Kamničane kot turiste vozijo v druge kraje in v inozemstvo. Župan Tone Smolnikar Mi pa potrebujemo nekoga, ki nam bo turiste pripeljal v Kamnik. Zato bomo v kratkem začeli uresničevati program organiziranih obiskov Kamnika in njegovih znamenitosti, h kateremu bo svoj delež prispevala tudi občina. Gre za enodnevne programe, ki bodo potekali v sodelovanju z agencijami. Naše turistične ponudbe ne moremo več predstavljati samo prek prospektov, pač pa moramo več storiti v operativnem smislu, da bomo na kraju samem turistom pokazali naše lepote in znamenitosti ter jim ponudili gostinsko-turistične storitve. Enega prvih, lahko rečem uspešnih korakov v tem smislu smo že storili na nedavnem sejmu Alpe Adria. F. S. Razprava o ureditvenem načrtu Terme Snovik Zdravilišče z bazeni in 300 ležišči Nedavna javna obravnava osnutka ureditvenega načrta za Terme Snovik v Srednji vasi je pokazala, da se vsebinska zasnova tega bodočega zdraviliško turističnega območja počasi le razjasnjuje. Udeleženci razprave so predložene zamisli o ureditvi tega območja, ki jih je predstavila ekipa strokovnjakov Fa-ultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod vodstvom doc kinezoterapijo, termoterapijo in druge oblike terapije. V centralnem objektu so predvideni tudi prostori za rekreacijo, gostinski prostori in kar je posebej pomembno, prostori za kongresno dejavnost, ki jih tudi Kamnik kot turistično mesto še posebej pogreša. Na nasprotnem bregu potoka Snovišnica, kjer je sedaj poskusni bazen, bodo poleg odprtega leži v osrednjem delu Slovenije z neposrednim zaledjem okrog 800.000 prebivalcev. Pričakovati je, da bodo ta zelo zanimiv projekt ugodno podprle tudi študije z gospodarskega vidika, čepav v knjigi pripomb ob razstavljenem ureditvenem načrtu na občini lahko preberemo tudi kakšen pomislek, kot n. pr. »zelo, zelo problematična investicija (rentabilnost)«, istočasno Maketa term Snovik po zamisli doc. dr. Borisa Leskovca dr. Borisa Leskovca (osnutek so izdelali po naročilu Zarje Kovis d. d.), brez večjih pomislekov sprejeli. Seveda želijo, da bi ta program čimprej tudi uresničili in da ne bi ostal samo na papirju. Raziskovanja in razmišljanja o izkoriščanju termalne vode v TUhinjski dolini, ki segajo še v leto 1972, bi končno morala dati neke oprijemljive rezultate, od katerih bi tako Tuhinjska dolina kot celotna občina morale dobiti tudi kakšno korist. Po osnutku ureditvenega načrta bodo Terme Snovik eksklu-ziven zdraviliško - rekreacijski kompleks, ki bo poleg izrabe termalne vode za plavanje in kopanje nudil tudi uporabo te vode za masažo, terapije in pitje. V ta namen so predvideni zunanji in notranji bazeni v zdraviliškem delu, poseben nepokrit bazen pa bo namenjen rekreaciji. V osrednjem delu je predviden spalni del z 210 do 309 ležišči, prostori za medicinsko rekreacijo s hidroterapijo, bazena štirje apartmajski objekti z okrog 60 do 90 ležišči in prostor za piknike. V prečni dolini zahodno od osrednjega objekta je predviden tudi prostor za teniški park. Čistilna naprava bo pokrivala tudi potrebe vasi Snovik, kar je pomemben prispevek k izboljšanju ekoloških razmer v prostoru. Ogrevanje prostorov je predvideno z izkoriščanjem termalne vode, s toplotnimi črpalkami in plinom. Po mnenju projektanta dr. Leskovca naj bi se v projekt turistične promocije Snovika vključila celotna Tuhinjska dolina in Kamnik z okolico. Ne nazadnje bo v Termah kot tudi v okoliškem kmečkem turizmu imelo možnost zaposlitve precejšnje število krajanov. Pomembno je tudi to, da je uresničevanje tega projekta možno v štirih funkcionalno in oblikovno zaokroženih etapah. K uspešnosti projekta naj bi prispevala po svoje tudi ugodna lega tega kompleksa, ki pa tudi drugačna mnenja, da ima »termalni turizem v Sloveniji največ možnosti, zato je treba pohiteti z izgradnjo« itd. Na naše vprašanje, kakšno vlogo ima pri uresničevanju tega projekta občina, je župan Tone Smolnikar dejal, da se že eno leto zavzema za to, da je treba na tem področju čimprej organizirati primerno gospodarsko družbo in ugotoviti lastninske deleže posameznih subjektov, seveda tudi občine. Samo na taki podlagi bo moč najti primernega in resnega investitorja. Glede nadaljnjega sodelovanja občine pa bo potrebno razmisliti, ko bodo znani vsi projekti in izračuni. Sedaj pa je občina po zakonu dolžna sprejeti vse potrebne prostorske akte, kar se bo verjetno v kratkem zgodilo. Po županovem mnenju je še v letošnjem letu možnost izgradnje vsaj zunanjega bazena, ki bi nadomestil sedanji poskusni bazen. F.SVETELJ 4 25. aprila 1996 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN 70 let skavtstva in gozdovništva Obisk vodstva SKD v Kamniku v Kamniku (5. del) Velik poudarek je bil na skavtski vzgoji. Tako je obroček na skavtski ruti skavta ali planinko opominjal na to, da mora vsak dan narediti vsaj kako dobro delo._ Vzgoja po skavtski metodi Skavt ali planinka sla dala obljubo svojemu voditelju, potem ko sta v vodu preživela določen čas in s svojim obnašanjem in znanjem pokazala, da sta primemo za vstop v skavtsko družino. Skavt in planinka sta morala svoje obnašanje uravnavati po skavtskih zakonih. Skavtski zakoni so vzgojni pripomoček, tako kot je vzgojni pripomoček tudi obljuba (obljuba ni isto kot zaobljuba, zaobljuba človeka, Skavtski zakoni ničesar ne predpisujejo, ampak samo kažejo, kakšen naj bo skavt aliska v-tinja. Pred 2. svetovno vojno so skavti in planinke upoštevali naslednje skavtske zakone: skavt (planinka) vedno govori resnico, Je poslušen, koristen, ljubi bližnjega in je brat (sestra) vsakemu skavtu (planinki). Je vljuden in skromen, lepo ravna s prirodo, je delaven in skromen, redno dobre volje, ne pije alkoholnih pfjač in tudi ne kadi, je čist v mislili, besedah in dejanjih. ki jo da, veže vse življenje ali za čas, ko jo je dal; obljuba pa ima predvsem vzgojni motiv in namen). Skavti in planinke so se trudili da bi se ciljem skavtskih zakonov čimbolj približali. To je od voditeljev zahtevalo veliko potrpežljivosti in tudi pedagoškega znanja. Za funkcijo voditelja je bilo predvideno usposabljanje, saj so pred starši otrok in pred družbo odgovarjali za primernost vzgoje. G. Ivo Vehar: »Ljudje in tudi naši starši so imeli do skavtske organizacije izredno pozitiven odnos Skavti smo sodelovali pri skoraj vseh večjih prireditvah v mestu. Nekaj posebnega so bile uniforme, zlasti klobuki. Na taborih smo pomagali kmetom. Spomnim se, da smo na taboru, ki je bil za Tunjščico, pomagali grabiti seno. Samo po sebi ni šlo za nekaj velikega, toda opravljanje dobrih del je bil bistven element skavtske vzgoje. Vem, da smo morali svojim voditeljem poročati o izvrševanju dobrih del.* V primerjavi z gozdovniki se je skaviska vzgoja obračala navzven v družbo. Zato so mnoge skavtske prireditve imele velik družben odziv. Skavti so se med drugim lotili mi-klavževanja z igrico, na Štefanovo so pripravili božičnico, najbolj odmevni pa so bili propagandni tabori. Ti tabori so bili na Produ. V starešinstvu je bil Lado Prohinar in ga. Angela Prohinar je dovolila, da so skavti na njeni parceli za Kamniško Bistrico postavljali propagandne tabore. Na njih je bilo mogoče v določeni obliki videti nekaj iz skavt-skega življenja. Tabori so potekali v poletnem času in takrat so na gradu Zaprice letovale mnoge ljubljanske družine (Milčinski, Kozaki idr.). Tudi oni so si te tabore z zanimanjem ogledali. Zlato obdobje stega Sleg je doživel svoj višek okoli leta 1935. Takrat je bilo v Kamniku okoli 130 skavtov in planink. Julija je bila slovesnost blagoslovitve prapora na glavnem trgu. Prapor je izvezla Sonja Jevnikar, osnutek zanj pa je naredil arh. Ivan Pen-gov, ki je bil med skavti znan kot Bistro oko. Ta prapor je bil ponos kamniškega stega, zanj je knez Pavle daroval 1000 din, kar takrat ni bilo malo. Ob prihodu Nemcev so skavti prapor odnesli k prof. Milanu Flerinu v Domžale. On ga je zašil v platno in skril pod nosilce strehe. Ker se po vojni skavt-ska organizacija ni smela obnoviti, so vsi na prapor nekako pozabili. Čez nekaj desetletij je bil, ob popravilu strehe, spet odkrit. Prapor bo mogoče videti na veliki razstavi o skavtstvu in gozdovništvu, ki bo predvidoma konec letošnjega aprila na gradu Zaprice. Tabori Poletni tabori so spadali med tiste skavtske aktivnosti, katerih so se skavti in planinke najbolj veselili. Odhajali so na različne lokacije širom po Sloveniji. G. Rajko Verdnik se spominja tabora v Nazarjah v Savinjski dolini: »V Nazarjah smo taborili dva tedna. Na taboru so se odvijale različne aktivnosti. Seveda Starešina Dravske skavtske župe prof. Pavel Kunaver predaja kamniškim skavtom in planinkam blagoslovljen prapor. Skrajno levo v klobuku kamniški župan in starešina kamniškega stega F. Kratnar. Gamsov steg kamniških skavtov in planink na Produ v svojem zlatem obdobju. OBČINA KAMNIK ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI IN FINANCE OBVESTILO i. Na osnovi javnega razpisa za kreditiranje projektov iz sredstev, pridobljenih iz naslova zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, bo SKLAD RS ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA v sodelovanju z bankami, dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva. Objava: DELO 06. 04.1996 II. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO objavlja javni razpis za dodelitev sredstev za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski prireji in rastlinski pridelavi ter predelavi in dodelavi kmetijskih pridelkov in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Objava: Ur. list RS, št. 20/96 je bilo treba najprej narediti tabor in postaviti šotore. Kadar smo postavili šotore za daljši čas, smo naredili lesen obod in nanj napeli šo-torsko krilo, notranjost pa pokrili s slamo. Lesen obod smo naredili iz krajnikov. Krajnike pa so nam nažagali m dali kmetje. V Nazarjah nas je obiskala komisija iz skavtske Župe. Zelo so skrbeli, da je bilo na taboru vse v redu in prav in da ni prihajalo do kakšnih nepravilnosti. O svojih voditeljih imam najlepše mnenje. Iz Nazarij smo potem šli peš v Solčavo in Logarsko dolino ter čez Sedlo nazaj v Kamnik." Nekateri kamniški skavti so se udeležili tudi zveznih srečanj. Dokaj številčna delegacija je leta 1929. potovala v Beograd. Leta 1931. je bil velik jambore (srečanje skavtov iz več držav ali regije) v Pragi. Tam je bil g. Viktor Repanšek. SLS Hinilolil JI nun /. maj naj bo praznik vseh, ki jim je DELO vrednota, dosegljiva v polni meri za možnost človeka vrednega življenja. SLS - podružnica Kamnik V počastitev občinskega praznika sta na povabilo predsednika kamniških krščanskih demokratov Marka Magistra obiskala Kamnik dva člana vodstva Slovenskih krščanskih demokratov: predsednik Lojze Peterle in Izidor Rejc, ki sta tudi poslanca v državnem zboru. Zato je bil obisk namenjen zlasti spoznavanju problematike kamniškega gospodstva. Lojze Peterle in Izidor Rejec sta najprej obiskala tovarno Titan, kamor ju je povabil direktor Jože Berlec Ogledala sta si obrate tovarne, ki sodi med najstarejše v Kamniku, tovarniški muzej in se pogovarjala z vodstvenimi delavci Titan je ena izmed redkih velikih tovarn, ki bo preživela spremembo družbenih razmer in gopodarskega sistema, saj si vodstvo z vsemi močmi prizadeva za to. Boj za obstanek je neizprosen. Čutijo ga delavci, ki delajo v težkih razmerah, pa jim vodstvo za sedaj še ne more zagotoviti boljših zaslužkov. Vodstvo trdno upa, da se bodo razmere izboljšale, saj so Titanovi izdelki kvalitetni in konkurenčni. Izidor Rejc, ki vodi državnozborsko ko- Zadnje obdobje stega pred letom 1941. Steg je okoli leta 1938. doživel krizo, kije značilnost vseh mladinskih organizacij, tudi danes Včasih pride do zamenjave generacij brez pravega voditeljskega nasledstva. Nekateri odidejo študirat, drugi v vojsko, tretji najdejo zaposlitev in si ustvarijo družino. S pomočjo starejših članov (starešinstva) so predvojni skavti organizirali vodniški tečaj in usposobili nov voditeljski kader. Vse pa je presenetila 2. svetovna vojna. G. France Bremšak: »Veliko skavtov, kijih vidim na tej sliki, je v 2. svetovni vojni odšlo v partizane. Tudi jaz sam. Moram reči, da smo se v tistih razmerah odlično znašli. Takrat sem šele videl, kaj in koliko je skavtstvo pustilo v nas, da smo preživeli.« Po vojni se je tako za skavtstvo kot gozdovništvo uresničila napoved, ki so jo komunistični revolucionarji dali že dolgo pred letom 1945. O tem piše gozdovnik in revolucionar Rudi Hčnn. Mnogim komunistom, posebno mlajšim, gozdovniška ideja ni bila všeč. Pa tudi ne skavtizem. Pri gozdov-nikih so odklanjali romantiko, češ da zavaja človeka od stvarnosti, prav tako tudi smisel za estetiko... Skavtizem, ki je bil manj romantično pobarvan, pa so odklanjali zaradi meščanskega porekla, nacionalizma in obljube Bogu in kralju... Karel Gorjan mije dejal, da v naporedni družbi, se pravi po revoluciji, ne bo prostora za romantike, za gozdovnike in skavte.« Poslej sta gozdovništvo in ska-vstvo živela v srcih in mislih tistih, ki so v njunih vrstah izživeli svoje otroštvo in mladost. Ta zapis je posvečen vsem imenovanim in neimenovanim kamniškim skavtom in gozdovniškm BODI PRIPRAVU ENA! In MIR S TEBOJ! (Konec) DANIJEL BEZEK misijo za preprečevanje divjega lastninjenja, je posebej pohvalil, da poteka lastninjenje tovarne Titan brez pripomb. Drugi del obiska je bil namenjen srečanju s kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem, s predstojnikom upravne enote Mihom Novakom, s podžupanom Tonetom Steletom, predsednikom občinskega sveta Igorjem Podbrežnikom in podpredsednikoma občinskega sveta Tonetom Hočevarjem in Marjeto Humar. Župan je predstavil uspehe, načrte in težave občinske uprave. bil del obiska vodstva Slovenskih krščanskih demokratov namenjen tudi tej ustanovi. Sprejel jih je gvardijan pater Marko Novak s sodelavci. Uradni obisk se je končal z redno tedensko tiskovno konferenco Slovenskih krščanskih demokratov v tovarni Kemostik, kjer je goste sprejel direktor Marko Štebe. Tovarna zaposluje okoli petdeset delavcev, večinoma inženirjev. Njeni izdelki: lepilo neostik, različni premazi, npr. epolit, neopur, so ekološko primernejši od drugih, kvalitetni Vrh SKD na obisku na občini: od leve: predsednik OO SKD Kamnik Marko Magister, predsednik stranke Lojze Peterle, predsednik sveta stranke Izidor Rejc in dr. Janez Sušnik, podpredsednik OO SKD Kamnik in član sveta stranke SKD... Gosta je opozoril, da izhaja veliko težav iz slabo pripravljene zakonodaje o lokalni samoupravi, kar bi moral urediti državni zbor. Miha Novak je predstavil občino Kamnik in delo upravne enote, Igor Podbrežnik pa delo občinskega sveta. Eden od pomembnih uspehov prejšnjega občinskega vodstva je bila obnova frančiškanskega samostana, tako da je lahko zaživela tudi frančiškanska knjižnica, ki jo ureja prof. Jaro Dolar. Frančiškanski samostan je bil kot pomembna kulturna in verska ustanova ob letošnjem občinskem prazniku za svoje petstole-tno delovanje počaščen z zlato plaketo mesta Kamnik. Zato je in zato cenjeni. Problematika, ki jo je gostom predstavil direktor, je drugačna kot v Titanu. Eden od problemov je gotovo javnost poslovanja, zaradi nje je podjetje izpostavljeno različnim nevarnostim. Predsednik Slovenskih krščanskih deemokratov Lojze Peterle je na tiskovni konferenci takole strnil svoje vtise o obisku v Kamniku: »Kamnik napreduje po zaslugi lastnih moči in države. Mesto je pozorno do gospodarstva in kuiture. Župan je predstavil načrte in probleme, mi bomo kot člani državnega zbora in vlade pomagali po svojih močeh.« MARJETA HUMAR Na obisku v Titanu. Vpis v spominsko knjigo. Afrika v Kamniku Od ponedeljka do sobote, od 6. do 11. maja, bomo v Kamniku doživeli pravo Afriko na več različnih načinov, saj bodo v teh dneh predstavili to »črno« celino z njihovo glasbo, predavanji in celo kulinariko. Organizatorji z Zavoda za usposabljanje invalidne mladine so v sklopu projekta Vsi drugačni - vsi enakopravni povabili glasbenike ansambla Afro Malagasv, ki bodo zaigrali in predstavili izvirno afriško glasbo in zanimivosti njihove kulture. Prihajajo iz različnih držav Afrike, zato bo tudi njihov nastop zelo pester. Predstavitev Afrike v Kamniku bo kar na treh lokacijah, kjer se bo vedno dogajalo kaj zanimivega za oči in ušesa. V razstavišču Veronika bodo pripravili prodajno razstavo batika in izdelkov iz ebenovine, že prvi dan, 6. maja, pa bodo v atriju Zavoda za usposabljanje invalidne mla- dine pripravili predavanje z diapozitivi, predstavili značilno afriško glasbo in zavrteli film Moja Afrika. V torkovem popoldnevu bodo v atriju ZUIM-a predstavili oblikovanje frizur ob različnih priložnostih, ob tem pa bo še spoznavanje ritualov in tradicionalnih oblačil, ki sodijo k določenemu dogodku. V torek zveče, 7. maja, bomo lahko okusili delček afriške kulinarike, saj bodo iz nam dostopnih sestavin pripravili tradicionalno afriško hrano, med drugim krofke mahambri, ki imajo značilen vonj in okus. Večer bodo končali s filmom Gorile v megli. Tudi tretji dan Afrike v Kamniku bo pester, saj faodo v atriju zavoda pripravili tečaj bob-nanja džembe, odkrivali afriške ritme in spoznavali, kako se z bobni sporazumeva na razdaljo. V sredo zvečer, 8. maja, bodo pe- kli krompir v soli, poleg tega pa bo Joseph Rakotorahalahv z besedo, sliko in pesmijo predstavil Slovencem tako malo znan Madagaskar. Četrtkovo popoldne bodo popestrili z afriškimi pravljicami, ki so imele v vsakdanjem življenju afriških prebivalcev zelo pomembno mesto. Poleg tega bomo spoznavali afriško sadje in med drugim videli, kako odpirajo ka-kosove orehe. Pripravili bodo še koncert afriške etno glasbe. Petek, 10. maja, bo v okviru Tedna afriške kulture v Kamniku minil v znamenju afriške kulinarike, saj bodo v gostilni Vovk pripravljali tradicionalne arabske in afriške jedi. Teden afriške kulture, ki ga bodo gojenci ter učitelji in vzgojitelji Zavoda za usposabljanje invalidne mladine izpeljali s pomočjo številnih sponzorjev, bodo končali v soboto, 11. maja, v Razstavišču Veronika. PRIMOŽ HIENG Anica Rak, dobitnica Jesenkovega priznanja Biotehniška fakulteta je 14. marca slovesno podelila Jesen-kova priznanja za leto 96. Med štirimi nagrajenci je bila tudi Kamničanka Anica Rak, diplomirana inienirka živilske tehnologije, ki je to priznanje prejela za dolgoletno uspešno strokovno delovanje na področju živilstva, za uveljavljanje boratoriju na razvoju in delno v kontroli ter si tako že zgodaj nabrala izkušnje. S strokovnim delom je pričela takoj po diplomi leta 1966 v tovarni Knorr v Nemčiji in nadaljevala v kamniški Eti, kjer je zaposlena še danes. Po svoji uspešni delovni in strokovni poti je bila dvajset let vodja proizvodnega sektorja, v zadnjem ob- Anica Rak, diplomirana inženirka živilske tehnologije, v Eti-nem laboratoriju. izobraževanja v živilstvu pri nas ter za posnemanja vredno sodelovanje z Biotehniško fakulteto. Jesenkova priznanja podeljuje Univerza v Ljubljani-Biotehniška fakulteta profesorjem in raziskovalcem predvsem za dosežke pri vzgoj-noizobraževalnem delu in za pomembna objavljena znanstvena in strokovna dela, za tehnične rešitve, iznajdbe in odkritja, za selekcijo in vzgojo novih sort rastlin in živali, na področju strokovnega dela in v proizvodnji ter za življenjsko delo. Gospa Anica Rak je bila v šolskem letu 1961/62 študentka prve generacije takrat novega samostojnega študija živilske tehnologije in je kot prva diplomantka začela orati ledino številnim kasnejšim rodovom živilcev. V času štipendiranja, od 3. letnika dalje je bila namreč štipendistka Ete, je po en dan v tednu delala v Eti v la- dobju pa je vodja razvojno kontrolnega sektorja. Razvoj Ete, ki je največji proizvajalec predelanih vrtnin pri nas, je tesno povezan z nagrajenko, saj je že zelo zgodaj zagovarjala zahteve po visoki kakovosti izdelkov in ne le po kvantiteti. Visok nivo zagotavljanja kakovosti izdelkov v tovarni se izraža v pripravi internih pravilnikov, izvedbi notranje kontrole, kot tudi v pripravi certifikata ISO 9001. Zaradi svoje strokovne širine in dolgoletne aktivnosti na področju živilstva gospa Anica zelo uspešno sodeluje z Ministrstvom za znanost in tehnologijo pri prevzemanju evropskih standardov na področju živilstva. Je namreč predsednica tehničnega komiteja za kmetijske pridelke in živilske proizvode, ki obsega 14 delovnih skupin, in je hkrati vodja delovne skupine za senzoriko oz. orga-noleptične lastnosti živil, kot so okus, vonj, barva, gostota, trdota in podobno. To njeno delo je povsem prostovoljno, vendar hkrati tudi priznanje njeni strokovni usposobljenosti. Svoje znanje in inženirsko poslanstvo uveljavlja preko številnih izobraževalnih programov za sodelavce v tovarni, za dijake in učitelje živilske tehnologije v srednjih šolah in še posebej za študente živilske tehnologije. Študentom Biotehniške fakultete vsako leto predava o predelavi zelenjave in o izkušnjah s tega področja. Njene izkušnje s področja izobraževanja so že zelo dolge. Sodelovala je že s Srednjo agroživilsko šolo, ko je bila ta še v Kamniku, zdaj v Ljubljani, pogosto tudi z dijaki, ki opravljajo delovno prakso. Zelo je zavzeta pri pripravah in posodobitvah učnih programov in učbenikov za različne stopnje izobrazbe. Tudi veliko pripravnikov je šlo skozi njene roke, tako tehnikov kot tudi živilskih inženirjev. Gospa Anica gleda na mlade z razumevanjem in jim skuša pomagati. Pravi, da mora mlad človek vendar nekje začeti, izkušenejši pa naj bi jim pomagali in z njimi delali. Med drugim je gospa Anica zadnje leto mentorica mladi tehnolo-ginji v Eti, ki bo prevzela njeno mesto. Gospa Anica upa, da bo pognala korenine v Eti, kot jih je ona sama, saj je prepričana, da je stalen kader z znanjem in izkušnjami pravi kapital tovarne. Gospa Anica je bila Jesenkovega priznanja zelo vesela in hkrati presenečena, saj je bilo vse njeno delo prostovoljno in ni mislila, da je opaženo in cenjeno. Za priznanje so jo predlagali kolegi na oddelku za Živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete predvsem zaradi njenega zavzetega dela s študenti in srednješolci. »S tem, ko pomagam mladim ljudem, naredim nekaj dobrega za vso državo«, pravi gospa Anica. Z njej lastno zavzetostjo, vztrajnostjo, doslednostjo in poštenostjo je tako postala prva am-basadorka svojega poklica in stroke v celoti. Čestitamo VERA MEJAČ 130 let Rdečega križa na Slovenskem Rdeči križ ima v Sloveniji že častitljivo obletnico. Leta 1866 je bilo pri nas ustanovljeno prvo žensko društvo za pomoč, kar štejemo za prvo društvo Rdečega križa v Sloveniji. Ta pomemben dogodek bomo na različne načine obeleževali v celem 1996. letu. Osrednja državna slovesnost, namenjena temu jubileju, bo 24. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleg te jubilejne proslave bo v okviru RK Slovenije in v okviru Območne organizacije RK Kamnik pripravljenih več aktivnosti. Med drugimi bodo v Tednu RK od 8. do 15. maja območni odbori RK in tudi drugi obeležili obletnico s posebnim poudarkom na humanosti in plemenitosti. Na Debelem rtiču bo organiziran Mednarodni tabor mladih članov RK iz Evropskih držav, ob 40-letnici Debelega rtiča bo odprtje bazena in srečanje slovenskih družin. Ob tej priložnosti bo urejen naravni park za učno vzgojni hortikul-turni arboretum s sredozemskim rastlinjem. Ob tednu RK in tednu solidarnosti ter ob 130-letnici RK bo izdana posebna poštna priložnostna in doplačilna Izredna krvodajalska akcija 13. maja v Izoli Območna organizacija RK Kamnik se priključuje akciji - POMAGAJMO TRANSFUZIJSKEMU ODDELKU BOLNIŠNICE IZOLA. Zato organizira IZREDNI DAN DAROVANJA KRVI, ki bo 13. maja v Izoli. Vse krvodajalce, ki bi želeli darovati svojo kri, prosi, da se prijavijo na sedežu RK Kamniku, Ljubljanska 1, do 30. aprila. Ob prijavi bodo dobili vsa potrebna obvestila o času odhoda, načinu prevoza in drugem. (Sj MATIČNA KNJIŽNICA KA PRAVLJIČNE URE - zaključek pravljičnih ur bo v torek, .7. maja, ob 17. uri. Pripravili bomo prav posebno presenečenje, ki bo tudi nekoliko sladko. V ŠMARCI bo zadnja pravljična ura v četrtek, 9. maja. Tudi tu se bo zgodilo nekaj posebnega. Za učence, ki so si v osnovni šoli pridobili zlato bralno značko, pripravljamo sklepno prireditev z gostom Tonetom Pavčkom. Zgledujmo se! ! Čeprav o razmerah okoli Groharjeve, Blejčeve in okoliških ulic na Duplici pogosto dokaj kritično pišemo, pa je treba'kdaj tudi kaj pohvaliti. Tokrat je to pohvala namenjena Jožetu Vidmarju z Jelo-vškove ulice, ki se je takoj odzval zapisu občinskega tajnika Ivana Pristovnika v prejšnji številki pod naslovom Poskrbimo za svoje okolje in ustrezno znižal živo mejo okrog svojega vrta. Tako je omogočil lep pregled v dveh križiščih Jakopičeve in Groharjeve ter Jelovškove in Groharjeve ulice.To pa je zaradi gostega prometa po Groharjevi ulici zelo pomembno. Upajmo, da ga bodo v kratkem posnemali tudi drugi lastniki živih mej ob križiščih! (FS) WZ Anton Medved Kamnik, Raspov prehod 2 OBVESTILO STARŠEM! Vse starše, ki želijo vključiti svoje otroke s 1. 9.1996 v WZ Anton Medved Kamnik, prosimo, da oddajo prošnje za sprejem otrok v WZ na UPRAVO WZ ANTON MEDVED KAMNIK, RASPOV PREHOD 2, do 8. 5. 1996. PROŠNJE ZA SPREJEM OTROK V WZ lahko starši dvignejo v vseh vrtcih. Zaradi prezasedenosti naših enot prosimo vse starše, da se držijo datuma za oddajo prošenj! Jože Vidmarje pravočasno in prvi poskrbel za večjo preglednost In varnejši promet na dveh križiščih. Vsem občanom čestitamo ob prazniku deta, 1. maju. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Kamnik znamka. Pripravljenih bo več pomembnih srečanj in organiziranih vrsta drugih zanimivosti z željo, da bi se Rdeči križ predstavil z vsemi dejavnostmi iz preteklosti in sedanjosti. Rdeči križ ima v Kamniku izredno dobro organizirano delo in zelo solidno osnovo za svoje poslanstvo. Veliko število nalog, ki jih je RK Kamnik imel v svojem programu, je vedno uspešno rešil. V ta okvir sodijo krvodajalstvo, nabiralne akcije, izobraževalno humanitarne in druge dejavnosti. Tudi v tem jubilejnem letu, tako so prepričani na RK Kamnik, bodo vse načrtovane akcije in aktivnosti uspešno realizirali. STANE SIMŠIČ Razpis za Mednarodni Tabor mladih na Debelem rtiču od 21. do 30. junija 1996 Organizator tega tabora je Svet za mladino RK Slovenije in IFRC. Namen tabora je: spodbuditi zanimanje za mednarodno humanitarno pravo, ekskurzija v Solferino in humanitarne ustanove ter spodbuditi interes za konkretno humanitarno delo. Tega tabora se lahko udeležijo člani RK, stari od 17 do 28 let, ki obvladajo aktivno znanje angleškega jezika. Prijave zbira RK Kamnik, Ljubljanska c. 1, do 30. aprila 1.1. Izbor prijavljenih bo opravil Svet republiškega odbora RK Slovenije. Prijavljeni kandidati, ki bodo izbrani, bodo o tem obveščeni in bodo hkrati prejeli vsa potrebna navodila v mesecu maju. Na izlet z jamarji Po odmevni predstavitvi Kamniške jame v oddaji Gore in ljudje so se mnogi obrnili na Jamarski klub in izrazili željo, da bi obiskali jamo. Znana je po prvem primerku na svetu - posebnega jamskega hrošča in lepih aragonitnih jež-kih-kristalih. Je pa tudi zelo razsežna, saj je dolga skoraj 200 metrov in globoka 220 metrov. Letošnji obisk za »turiste« bo možen v soboto, 27. aprila, s startom ob 8. uri v Kamniški Bistrici (odcep za Belo). Tura je celodnevna in bo v vsakem vremenu. Vsi, ki želite videti skrivnostni svet podzemlja, se lahko pridružite jamarjem na tej turi. Potrebna je le osnovna planinska oprema, hrana za en dan ter nekaj kondicije (do jame je približno 2,5 ure hoje). Prijavite se po tel. 817-013, kjer dobite podrobne informacije. D. D. V Arboretumu razstava cvetja in vrtnarski sejem ludi letos bo Arboretum Volčji Potok od 26. aprila do 6. maja pripravil tradicionalno, že deseto po vrsti, spomladansko cvetli-čarsko-vrtnarsko prireditev. Razstava cvetja v Arboretumu bo tudi letos nekaj posebnega, saj so v parku posadili preko 500 različnih drevesnih vrst, prav tako kot vsako leto bodo tudi letos gozdni obronki in travniki obarvani z razkošjem spomladanskega cvetja, tulipanov in narcis Na sliki živopisana preproga tulipanov. V času razstave cvetja bo potekal bogato založen vrtnarski sejem. Te dni bodo v Arboretumu mladi kiparji, študentje, pod vodstvom Aleksandra Basina razstavljali svoja dela. V soboto, 4. maja, bo ob 15. uri v čudovitem ambientu parka gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi stalno razsta vo akademskega kiparja Janeza Boljke. V času razsta ve bodo vse dni potekale tudi konjeniške priredtve Jahalnega kluba Komenda. VERA MEJAČ MENGEŠKA KOČA vas vabi na KRESO VANJE 30. aprila ob 20. uri. Igra ansambel Petra Zabukovca. Vabljeni! 6 25. aprila 19% ZGODOVINA - DOBRO JE VEDETI Kamniški OBČAN Leta 1945 (11) Po spominih zapisal Milan Windschnurer Vojaška sodišča na deiu Nekako vzporedno s sodišči narodne časti so pričela delovati tudi vojaška sodišča. Ta naj bi sodila tiste naše ljudi, ki so bili obtoženi vojnih zločinov, izdajstva in sodelovanja pri izvrševanju vojnih zločinov. Pri-vsem tem je šlo le za tiste, ki so se med vojno bojevali proti komunizmu, predvsem v vrstah domobrancev, in za obtožene takšnega ali drugačne sodelovanja z okupatorjem. Ti procesi so se pričeli po 20. juniju 1945. najprej v Ljubljani. Na njih so bili sojeni npr. pisatelj Narte Velikonja, malo kasneje v skupini medvojnih ljubljanskih policistov pa npr. Jože Hlebec in drugi. Seveda so bila to sojenja zmagovalcev nad premaganci. Spričo obtožb za vojne zločine in tesne kolaboracije so bile kazni izjemno hude, večinoma smrtne ali dosmrtne. Že sredi julija se je npr. pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani začel tudi proces proti Slovencem bančnikom. Ti so med vojno nadaljevali svoje predvojno bančniško delo. Nova oblast jih je dolžila, da so med vojno z denarjem Slovencev in s slovenskimi žulji podpirali okupatorja. V istem času je komunistična oblast iz odvetniške zbornice izključila 32 slovenskih advokatov (npr. vse tiste, ki so po vojni pobegnili na zahod oz. so pred vojno tam živeli in se do takrat (še) niso vrnili v Slovenijo). V obeh primerih je šlo seveda za primere, ki so se dogajali med vojno v italijanski za-sedbeniconi (tkim. ljubljanski pokrajini). Tudi v Beogradu je 14. 7. državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njihovih pomočnikov izdala navedbo »zločinskih del« pred- in medvojnega ljubljanskega škofa dr. Cregorija Rozmana. Zanj, kot vemo, se bo po dolgem prizadevanju njegovih pravnih branilcev šele letos pričel ponovni sodni proces dokazovanja njegove nedolžnosti. V začetku avgusta so bili postavljeni pred sodišče lastniki, izdajatelji pred- in medvojnega tiska', tudi tu predvsem iz italijanskega zasedbenega področja. Pred sodišče so postavili npr. tudi poslovodje takratne Ljudske tiskarne, Zadružne tiskarne, člane upravnega odbora Narodne tiskarne, Salezijanske tiskarne, Mladinske založbe. 11. avgusta so sodili vodstvu kranjske tekstilne tovarne Jugo-bruna in mariborskim tovarnarjem Ehrlichu in njegovim družabnikom in 22. avgusta solastnikom in voditeljem tovarne Zlatorog. V drugi polovici avgusta sta bila sojena tudi (že predvojna) lastnika celjske tovarne emajlirane posode in člana nacistične organizacije »Kulturbund« Avgust in Adolf Westen. Obema je bila izrečena smrtna kazen z ustrelitvijo. 25. avgusta 1945. je pred izrednim vojaškim sodiščem ljubljanskega vojnega področja potekal proces proti lastnikoma tovarne Remec & Co. z Duplice. Obtožnica ju je bremenila, da sta (že predvojna lastnika) zakonca Remec med vojno dopustila: da se je javna trgovska družba spremenila v d. z. o. z., da so v tovarni izvajali nacistične odredbe proti sabotaži in špijonaži in delali velika naročila za nemško vojsko ter da sta omogočila, da je nemški družabnik dr. Manfred Scheichenbacher postal 51 % lastnik podjetja (z njegovim prispevkom so obnavljali od partizanov požgano tovarno). Z vsem tem naj bi Remčeva gospodarsko in finančno pomagala nemškemu okupatorju. Tudi v tem, tokrat kamniškem primeru, so bile kazni visoke. V odsotnosti sta bila obsojena: Vladimir Remec na 20 let prisilnega dela in dr. Scheichenbacher na 10 let prisilnega dela. Remčevi ženi Heleni so odmerili 8 let prisilnega dela z odvzemom svobode in 10 let izgube državljanskih pravic Vsem je bilo zaplenjeno celotno premoženje. V ozadju teh sojenj, ki so bila na očeh javnosti, so takrat, kot vemo vsi danes, potekale prikrivane številne usmrtitve brez vsakih pravih sojenj. To so bili predvsem pomori vrnjenih domobrancev in drugih Slovencev v Kočevskem Rogu pa tudi v Teharjah, Hrastniku, Laškem, Strnišču.. ' Seveda so podobni procesi potekali po vsej državi, tako npr. v Zagrebu, kjer so postavili pred sodišče kar 34 ljudi, povečini Pave-ličevih generalov (ustašev). Od teh jih je bilo kar 17 generalov obsojenih na smrt, 5 na 20 let, 6 na 15 let... Kot obliž na vsa ta sojenja se je zdel 5. avgusta 1945. leta s strani takratne oblasti izdani ukaz o amnestiji in pomilostitvi vseh oseb, ki so sodelovale med vojno v če-tniških in Nedičevih enotah (srbskega medvojnega Nemcem naklonjenega režima), enotah hrvaškega in slovenskega domobranstva, v muslimanski milici, v odgovornih političnih organizacijah ali v odgovornem upravnem ali sodnem aparatu. Izvzeti so bili le ustaši, Ijotičevci (oboji kot pristaši nacizma fašizma) in pripadniki ruskega prostovoljnega zbora. Škoda - ali celo sprenevedanje, saj je ta amnestija prišla za marsikoga, seveda tudi Slovenca, npr. domobranca, nepopravljivo prepozno. Burno poletje 1945 Pred nadaljevanjem opisa oblastvenega organiziranja našega skupnega življenja naj morda še omenim niz drobnih dogodkov, ki vsak po svoje osvetljujejo naš takratni utrip, utrip poletja 1945. Naša domovina je še vedno trpela pomanjkanje zaradi posledic vojne. Hrane še daleč ni bilo na pretek. Potrebno bi bilo obdelati vsako ped naših polj, a ljudi za delo je mnogokje primanjkovalo. Davek vojne so bile številne žrtve, mnogi zdoma zaradi mobilizacije itd. Tudi veliko Krško polje je po odhodu kočevskih Nemcev samevalo neobdelano. V začetku julija se je tja namenil tudi del ljubljanske mladine, da bi obdelali ta polja. Mnogokje drugod so v avgustu začeli s prostovoljnimi delovnimi akcijami, na katerih so ljudje čistili ruševine iz vojne, čistili ulice, šole, rušili bunkerje in podobno. Nekako v tem času, 17. julija, se je v Ljubljani začel I. kongres OF Slovenije. Temu so sledili vse pogostejši javni pozivi prebivalstvu (npr. Josipa Vidmarja) za včlanje-vanje v Osvobodilno fronto. Ta naj bi iz enotnega političnega gibanja postala enotna politična organizacija. 20. 7. so pričeli ustanavljati okrajna narodna sodišča. 9. avgusta so tako okrajno sodišče ustanovili tudi v Kamniku s stalnimi sodniki in 36 prisednikl Malo po tem je bilo kamniškemu priključeno bivše okrajno sodišče na Brdu in nato so bili v Kamniku v začetku septembra imenovani tile sodniki: Kajetan Premrov (bivši starešina okrajnega sodišča v Kamniku) za predsednika okrajnega narodnega sodišča, za člane tega sodišča pa Dušan Orel, Gil-bert Zupančič (prej na Brdu pri Lukovici), Franjo Golob (prej v Rogatcu) in Hubert Korošec iz Ljubljane. 26. julija je steklo zopet prvo jeklo na Jesenicah. Od 17. do 19. avg. je bil v Ljubljani I. zlet Zveze fiz-kulturnih društev Slovenije. Udeležili so se ga tudi kamniški športniki. Konec avgusta sta bila sprejeta dokaj restriktiven zakon o tisku, ki je pomenil legalizacijo Že obstoječe nesvobode tiska, in zakon o agrarni reformi. Po slednjem zakonu so prešli v državno last vsi presežki kmetijskih površin in gozda nad 45 ha (pri enem aktivnem veleppsesmiku), v celoti pa vsa posestva bank, podjetij, d. d in drugih pravnih oseb pa tudi vsa posestva cerkve, samostanov, verskih ustanov, Nemcev... (se nadaljuje) Predavanje prof, dr. med. Eme Mušič 0 alergiji in njenih posledicah Krajevna skupnost Križ, Krajevni odbor RK Križ in Društvo pljučnih bolnikov Slovenije so 22. marca v Kulturnem domu na Križu organizirali predavanje priznane strokovnjakinje Kamni-čanke prof. dr. med. Eme Mušič o alergiji in njenih posledicah. Do prihoda dr. Eme Mušič je Jožica Lipičnik predavala o varovalni prehrani in predstavila knjigo Hrana - čudežno zdravilo angleške avtorice te svetovne , uspešnice Jean Carper. Z uvodnimi besedami je predavanje o alergiji začela predsednica društva pljučnih bolnikov Slovenije prim. dr. Majda Ustar. Besedo je prepustila dr. Mušičevi, priznani zdravnici bolnice Golnik. S slikovnim prikazom na pro- Prof. dr. med. Ema Mušič nam je tudi s pomočjo slikovnega prikaza olajšala razumevanje alergijskih bolezni. Spomladanski sprehod na Sv. Primož Veliko Kamničanov, pa tudi drugih rekreativcev, se pogosto poda na potepanje po naravi do Sv. Primoža, kjer stojita cerkvi sv. Primoža in sv. Petra. Od tu je v lepem vremenu tudi prelep razgled proti Krvavcu in Grintovcu, proti jugu pa celo do Snežnika. Nedavne »primožke« so letos zaradi bolj slabega vremena privabile nekoliko manj obiskovalcev kot prejšnja leta, ko jih je bilo tu gori v nedeljo od 2500 do 3000. Privabi jih dih pomladi in slovesno pritrkavanje se prileze prav vsaki duši. Ko se vzpenjaš proti vrhu, se odpre pogled na oba zvonika in veličastni cerkvi. ^^^^^ Utrinek z nedeljskega dopoldneva na Sv. Primožu. Po prihodu na cilj se prileze malica in topel čaj, kar so ugotovili tudi Galičičevi z Duplice. Dvoladijska gotska cerkev iz leta 1495 je vključena v romansko stavbo. V njej so tudi gotsko renesančne freske iz leta 1504, zlati oltar iz leta 1628 in Metzingerjeve slike iz leta 1742. Poleg cerkve je poslopje, kjer so Šuštarjevi uredili lično okrepčevalnico z zanimivim muzejem. Nekaj deset metrov višje je Petrova cerkev iz druge polovice 15. stoletja z renesančno opremo in gotsko poslikanim stropom. Ta kamniška tura je zelo privlačna, ker nudi poleg sprehoda tudi zanimivosti, o katerih vam Šuštarjevi radi povedo in vam jih tudi pokažejo. v VERA MEJAČ soj niča h je na topel, razumljiv način dr. Ema Mušič prisotne seznanila z alergijo, njenim spoznavanjem in preprečevanjem, ugotavljanjem simptomov, o povzročiteljih alergij, o alergoloških testih, o senem nahodu, o priporočilih alergičnim na cvetni prah, pršice, strupe žuželk, na plesen, kako se izogniti alergičnim reakcijam in o preprečevanju ter zdravljenju alergij. Obiskovalci so prejeli zanimiv vodič o preventivi proti alergijam, ki jih povzroča pršića. V brošuri so opisane snovi, ki povzročajo alergije, krivci za hišne alergije (postelja - idealno bivališče alergenih delcev). Pršica ne grize in ne pika. Njeni alergeni, ki jih vsebuje predvsem prah, se sproščajo v zrak, od koder jih vdihavamo. Dr. Mušičeva je priporočila novo revolucionarno membrano Gore-tex, ki omogoča popolno ograditev bivališča pršice od ostalih stanovanjskih prostorov. Sistem Intervent antialergične nad-vzmetnice ustvari pregrado med nami in pršico. Franc Ravnikar, član UO društva pljučnih bolnikov Slovenije, ki v društvu zastopa Kamnik, se je dr. Mušičevi zahvalil s šopkom. Zahvale pa sta bili deležni še prim. dr. Majda Ustar in Zdenka Petek. Ivan Hlade, predsednik KS Križ, je poleg zahvalnih besed izrazil željo, da bi se v dvorani še dogajale zanimivosti. Obljubil je, da bo vodstvo KS tudi v bodoče prisluhnilo željam krajanov po organizaciji različnih predavanj in drugih srečanj krajanov z namenom, da jih zbližujejo in osrečujejo. Vključujejo tudi mlade, kjer je najbolj prizadeven aktiv podeželske mladine občine Kamnik. VERA MEJAČ Energetski kotiček Zmanjšanje toplotnih izgub skozi okna Na zunanji strani oken uporabljamo za zaščito predvsem žaluzije, navojnice, lesena pol-kna in toplotno izolirana pol-kna. Odnosi med toplotnimi prehodnostmi oken brez teh elementov in oken, pri katerih so ti elementi nameščeni in zaprti, so sledeči: - okno ±>rez nočne zaščite: ko=3W/m2K - okno z žaluzijo: kž=2,7 W/m2K - okno z navojnico: kn=2,0 W/m2K - okno z lesenim polknom: klp=l,7W/m2K - okno s toplotno izoliranim polknom in rego ed okenskim okvirom in polknom. pri regi 3 mm je ktp = 1,4 W/m2K pri regi 2 mm je ktp = 1,2 W/m2K - okna s toplotno izolirnim polknom in zatesnjeno rego med okenskim okvirom in polknom: rega je 0 mm ktp = 0,7 W/m2K Iz tega zaključimo, da z uporabo žaluzij zmanjšamo toplotne izgube skozi okna za 10%, z uporabo lesenih polken 40%, z dobro toplotno izolacijo in dobro prilegajočimi polkni celo 75%, glede na okno brez teh priprav -100% izgube. Z notranjimi elementi zaščite lahko te lastnosti Še izboljšamo. Če na notranji strani okna, ki ima zaprto navojnico, obesimo še zaveso, potem se glede na samo okno brez notranje in zunanje zaščite (100% toplotne izgube) izgube zmanjšajo na 55 -64%. Medsebojni odnosi so: - dvojna zasteklitev brez zaščite: k= 3 W/m2K (100%. izguba) - dvojna zasteklitev + zavesa: k= 2,2 W/mzK (75% izgube) - dvojna zasteklitev + navoj-nica ali polkno: k= 1,9 W/m2K (65% izgube) Namestitev notranjih zaščit v znatni meri vpliva na razpore- - okno z dolgo zaveso pred radiatorjem in brez police: 140% - okno z zaveso do police: 90% - okno z zunanjo navojnico in brez okenske police: 80% - okno z zaveso, zunanja na-vojnica do police: 70% Vendar moramo biti pri izbiri zaščite in njihovem kombiniranj previdni, ker preusmerjanje toplotnega zraka od okna povzroči zmanjšanje toplotnih izgub, vendar istočasno povzroči zmanjšanje njihove površinske temperature. Posledice: kondenzacija na zasteklitvi, okvirju in polici po- Lovcl lovske družine Kamnik vabijo vse občane, ne samo lovce, na prvomajski lovski golaž od 5. ure naprej pri lovski koči v Palovčah. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli lovci In harmonikarji!! Akcija pregleda varnostnih ventilov in razteznih posod Sekcija instalaterjev - energetikov pri Območni obrtni zbornici Kamnik organizira brezplačni pregled varnostnih ventilov in razteznih posod v vaših kurilnicah. Pregled bo potekal v četrtek, 9. maja, s pričetkom ob 8. uri. Za pregled se dogovorite po tel. 831-517 na dan akcije. Pregled bo vseboval ogled, preizkus in nasvet. Akcija ima preventivno-svetovalni značaj, zato pričakujemo vaš klic. V primeru dodatnih vprašanj o ogrevalnem sistemu pa se boste dogovorili za obisk v energetsko svetovalni pisarni. ditev toplote, ki prihaja od toplotnih teles. Kakšne so toplotne izgube glede na različne položaje zavese in notranje okenske police? - okno brez zavese in police : 100% vzroči plesen ter propad materialov. Energetsko svetovalna pisarna Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 831-470, odprto vsak torek od 17. do 20. ure. TOZD KAOLIN ČRNA V REDNI LIKVIDACIJI, Cankarjeva 3,1241 KAMNIK, odproda na javni dražbi poslovni objekt v Potoku v Črni pri Kamniku. Objekt ima 249,81 m2 uporabne površine in sodi po opredelitvi v prvo skupino - individualna komunalna raba. Ima urejeno vodovodno omrežje, kanalizacijo - greznica, telefon. Izklicna cena je 8.069.484,00 SIT. Ogled zgradbe je mogoč do 9. maja od 8. do 12. ure. Ponudbe za odkup pošljite do 9. maja. Licitacija bo 14. maja ob 11. uri v prostorih zgradbe - Potok v črni pri Kamniku. Ponudniki lahko sodelujejo na dražbi, če do začetka dražbe položijo varščino v višini 10% od izklicne cene v gotovini pri blagajni ponudnika ali na žiro račun 50140-690-13768. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji, in fizične osebe s slovenskim državljanstvom. Udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo položeno varščino brez obresti vrnili v petih dneh po končani dražbi. Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi, sicer plačana varščina zapade in obveznosti plačila davka na promet nepremičnin, sestavo kupoprodajne pogodbe in zemljiškoknjižnega postopka. Jezikovna hladnost in nepravilnost Ko pobiramo poŠto iz domačega nabiralnika, se nekaterih pisem razveselimo, nekatera nas razjezijo, spet druga spravijo v skrbi. Vse pa je odvisno od vsebine sporočil in tudi od tega, kako je kaj napisano. Tudi to je zelo pomembno. Pisma, ki nam jih pošlje sodišče, so navadno manj razveseljiva. Pogosto nas vabijo k neprijetnim stvarem. Le redko se zgodi, da dobimo bogato dediščino ali kaj podobnega. Res je, da je pravo skrajno razumska veda, da je tudi jezik te vede tak,pa vendarle... Pred dnevi sem dobila vabilo za zapuščinsko razpravo na okrajnem sodišču v Kamniku. Bila sem presenečena, saj je napisano v nekakšni »za-morščini«. Saj veste, v indija-naricah in podobni literaturi so junaki govorili takole: »Jaz videti beli mož.« Tudi na kamniškem sodišču ne vedo ali pa ne priznavajo, da se slovenske besede prilagajajo stavku s sklanjanjem, spreganjem. Osnovno besedilo vabila je obrazec. Vanj se vstavijo konkretni podatki: datumi, imena, ura, naslov ipd. Besedilo obrazca je takole: V zapuščinski zadevi po dne...... umrlem-i...... po poklicu......iz......bo zapuščinska obravnava dne... ob... uri pri tem sodišču, v sobi št.... Povabljeni ste na razpravo kot... Pokojni-ca je - ni zapustil-a oporoko-e. Vanj so na sodišču vstavili podatke in potem je nastalo takole skrpucalo (podatki so izmišljeni): V zapuščinski zadevi po 10.12. 1995 umrlem-i Kovač Marija po poklicu upokojenka iz Steletova ulica 6, Kamnik, bo zapuščinska obravnava... Že sam uradno pripravljen obrazec, ki ga potem izpolni sodišče, ima celo vrsto čudnih reši- tev oziroma napak. Kako naj se na primer prilagajata spolu ali sklonu besedi: umrlem-i, oporoko-e? Če je ženska, se bere umrlemi, če je moški pa umrlem") Kako pa se upošteva sklon besede oporoko-e, če je povedek zanikan? Je potem treba prebrati: ni zapustil-a oporokoe? Pravilno prilagajanje bi omogočil takle osnovni zapis: umrl-em/i in oporok-o/e. Izpolnjevalec obrazca bi moral pravilno različico označiti, pa je ni. Najbolj groba napaka besedila, ki ga razpošilja sodišče, pa je brez dvoma nesklanjanje imen. Zakaj ne bi preprosto zapisali:po dne (...) umrli Mariji Kovač (ime se v slovenščini piše pred priimkom), po poklicu upokojenka, iz Steletove ulice 6 itd. Glede na natančnost, ki bi morala biti lastnost sodišča je tudi vprašanje, ali je upokojenec poklic. Mislim, da ne. Treba bi bilo napisati učiteljica v pokoju, delavka v pokoju ipd. Pravilno besedilo bi bilo tudi bolj prijazno. Zakaj ne bi prestopili praga uradne togosti? MARJETA HUMAR Letni koncert pevk Solidarnosti S pesmijo v pomlad Ženski pevski zbor Solidarnost ima letos nad seboj spet moško roko. Zaradi ponovnega materinstva prof. Olge Štele so pevke k sodelovanju nagovorile prof. Janeza Klobčarja, kajti škoda bi bilo izpustiti celo pevsko sezono. znovali občinski praznik, zapele Adamičevo pesem Kazen z besedilom Rudolfa Maistra. Program koncerta je vodila in povezovala Manja Žebaljec. VERA MEJAČ Ženski pevski zbor Solidarnost že enaindvajseto leto pomaga krojiti pevsko podobo našega mesta Kamnika. V letošnji sezoni jih po dolgih letih spet vodi moška roka; njihov umetniški vodja je prof. Janez Klobčar. V Razstavišču Veronika so pevke Solidarnosti 12. aprila prepevale na letnem koncertu. V goste so povabile pevce Tu-njiškega okteta, ki prepevajo že enajsto leto, vodi pa jih prof. Ana Štele. V program letošnjega koncerta so pevke v spomin na našega rojaka, pesnika in generala Rudolfa Maistra, v čigar spomin smo letos prvič pra- Gostom večera, pevcem Tunjiškega okteta, in zborovodkinji prof. Ani Štele seje zahvalila predsednica ŽePZ Solidarnost Zdenka Petek. Zgubljeni koraki 11 Po lanskoletni uspešni uprizoritvi Hiengove drame Izgubljeni sin je gledališka skupina SŠRM pod vodstvom Marje Kodra tudi letos pripravila dramo, tokrat absurdno dramo francoskega avtorja J. C. Lombarda Zgubljeni koraki, ki govori o zakoncih srednjih let, ki skušata odpotovati iz enoličnega življenja: Tanja Potočnik, Rok Kosec, Mateja Ocepek, Mitja Miheiič, Grega Rebolj, Miha Ahlin, Anita Djuraševič, Katka Kenk, Andreja Slapar, Marko Burja, Irina Kvseleff, Simon Kokalj, Uroš Vengušt, Anže Korošec, Rok Milek, Alenka Bile Kljub preprosti sceni jim je uspelo pričarati pravo gledališko vzdušje, tudi s pomočjo glasbe, ki jo je posebej za to priložnost napisal Rok Spruk. Dijaki so igro lepo sprejeli in s tem poplačali trud, ki so ga naši mladi igralci skozi celo leto pridno posvečali tej igri. MONIKA ROZMAN Literarni večer vZUIM-u V sredo, 3. aprila, smo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik prisluhnili literarnemu večeru z naslovom Luči počasi legajo na obraze. Dijaki in učitelji so predstavili pesmi Luke Prosnika, dijaka 2. letnika Srednje šole ZUIM-a, program Podjetniško poslovanje. Luka Prosnik je doma iz Maribora. Pesmi objavlja v literarni reviji Dialogi. Izdal je več samostojnih pesniških zbirk. Njegova poezija je osebnoizpovedna lirika, prevladujeta bivanjska in ljubezenska tematika, pesmi pa izpovedujejo njegova čustva, razpoloženja in misli. Objavljamo eno od njegovih pesmi. Mrak pada na zemljo po hišah, žlebovih dežne kaplje pojejo. Razmišljujoč prečkam prometnico namenoma stopam v same blatne, spolzko mokre luže. Na avtobusni postaji se zazrem v nebesne oči, iskreno ti povem, da modro si lesketajoč biser noči, ki mi daje moči. VERA MEJAČ Matična knjižnica Kamnik Literarni in likovni nagradni natečaj V naši knjižnici smo po šolah razposlali pobudo za literarni in likovni nagradni natečaj. Določili smo naslove - ločeno za predmetno in razredno stopnjo. Vsi naslovi naj bi otroke spodbujali k razmisleku o knjigi na tak ali drugačen način, tudi z domišljijo. Veseli smo odziva vseh osnovnošolcev, veseli smo tudi tega, da so se odzvale nekatere učiteljice z izdelki, ki so nastali pri različnih projektnih delih. Predvsem zato, ker nam vsi ti prispevki z otroško pristnostjo in igrivostjo odstirajo pogled v svet naših mladih bralcev. Najboljše prispevke smo nagradili, imena nagrajencev pa smo objavili v prejšnji številki občana. Naj bo ta prispevek namenjen 23. aprilu, dnevu, ki je namenjen knjigi. Temu dogodku posvečamo tudi prispevek ene od nagrajenk Karmen Kunej. Mi, knjižničarji, smo seveda z vsem srcem predani vlogi in poslanstvu knjižnic in knjižnih sporočil. Če bi še enkrat spregovorili o knjigah, bi se ponavljali. Zato bo Karmen s svojo domišljijsko zgodbico veliko bolj prepričljiva, saj pravi, da knjižni listi zbledijo, sporočilo pa nikdar! Naj bo to naše voščilo ob 23. aprilu, dnevu knjige! BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Jaz sem stara knjiga in pripovedujem vam mojo zgodbo Minilo je mnogo, mnogo veselih in tudi žalostnih let od takrat, ko sta me v knjigarni kupila dedek in babica. Položila sta me v košaro in odnesla iz mesta po neki samo- tni poti na podeželje. Iz košare sem ves čas opazovala zapuščeno okolje. Kar naenkrat se je skozi goste veje nekaj zasvetlikalo. Začudeno sem pogledala in veste, kaj sem videla? Zagledala sem ogromno vilo. O, pa ne tisto vilo iz pravljic, ampak nekakšen grad. Ko sta stopila pred vhod, je dedek pritisnil na velikanski gumb in vrata so se kar sama odprla. Začela sta se pogovarjati v čudnem jeziku. Razbrala sem, da me bosta položila na polico v sobi. In res. Popoldne sem opazovala, kje in kako se bom dan za dnem dolgočasila. Ko sem takole premišljevala, so se odprle duri. Vstopila je babica, me vzela v roke in se zleknila na ležalnik. Nekaj časa me je opazovala. Bila je zelo prijazna z menoj in ko sem že skoraj zaspala, me je odprla in začela brati. Ko je obrnila zadnji list, se ji je v očeh zalesketala solza. Začutila sem, da to ni bila solza žalosti, temveč solza sreče, ki ji je kanila iz oči. Spala sem že, ko me je položila v naročje in zaspala. Prišlo je jutro. Iz spanca sem se prebudila pozno dopoldan. Nisem bila več v babičinem naročju, temveč na polici. Popoldne sta v sobo prišla babica in dedek. Sedla sta na ležalnik in se pogovarjala o meni. Babica je zaupala dedku, da sem zanjo najlepša knjiga. Prebral me je še dedek in pripomnil: »Želim in tudi upam, ko naju ne bo več, da bo to knjigo prebrala tudi najina vnukinja, vnuk, pravnuki-nja in pravnuk, kajti ta knjiga je vredna več kot zlato.« Dan za dnem sta me negovala, brisala prah z mene in tudi večkrat na dan brala. Vzljubila sta me. Želela sta si, da ostanem vedno tako ohranjena. Ko sta dedek in ba- bica umrla, sem umrla tudi jaz. Prišla je neka roka, me položila v škatlo in odnesla na temno, zaprašeno podstrešje. Skoraj vsak večer sem jokala za babico in dedkom. Minevali so dnevi, tedni in leta. Po sedmih letih pa so se zopet odprla podstrešna vrata. Med vrati je stala majhna deklica. Brskala je po starih predmetih in zagledala mene. Bila sem že vsa strgana in moje črke na listih so že zbledele. Obrisala mi je prah in me opazovala. Deklica mi je bila zelo všeč in vedela sem, da je to vnukinja babice in dedka. Tudi v njej je bilo veliko prijaznosti in topline. Zaprla je podstrešne duri in me na skrivaj odnesla v njeno sobo. Deklica me je vsak večer v postelji na skrivaj brala. Ko pa je prišla do zadnje strani, je prebrala posvetilo, ki sta ga napisala dedek in babica, ne da bi jaz vedela. Pisalo je: VNUK ali VNUKINJA Verjemi nama, da je knjiga na svetu vredna več kot zlato in zato te prosiva, da je nikoli ne zavržeš. TVOJA BABICA IN DEDEK Ko je to prebrala, je skočila iz postelje, odhitela v kuhinjo k materi in ji rekla: »Mami, poglej, kaj sta mi dedek in babica zapustila,« Mami je bila prijetno presenečena. Za vedno sem ostala na polici, deklica pa je skrbela zame. Pa ne samo vnukinja, tudi pravnuki-nja in tako naprej... Listi so zbledeli, platnice so se postarale, črke pa nosijo isto sporočilo kot pred mnogo leti. Knjiga je prijatelj, ki nikoli ne razočara - je prijatelj duše. KARMEN KUNEJ 6. c. razred O.Š.TOMA BREJCA Renata Jančič razstavljala v Piranu Skupnost Italijanov Piran Giuseppe Tartini in avtorica razstave Renata Jančič so od 1. do 10. aprila v dvorani Fresk v Tartinijevi hiši v Piranu organizirali prvo samostojno razstavo raznolikih oljnih paste-lov Kamničanke Renate Jančič. Svobodno umetnico - slikarko Renato Jančič sta na otvoritvi, 1. aprila, predstavila sekretar skupnosti Italijanov Piran Fulvia Zualič in likovna kritičarka Nives Marvin. Otvoritveno slovesnost je glasbeno popestril pianist Martin Konja-jev. Poleg župana občine Piran Franka Fičurja, tajnika občine Kamnik Ivana Pristovnika in direktorja Splošne plovbe Piran, založnika kataloga, so se prireditve udeležili številni ljubitelji likovne umetnosti, med njimi tudi znani primorski akademski slikar Zvest Appolo-nio. Taka srečanja omogočajo medsebojna spoznavanja in sodelovanja. Renata Jančič se je rodila 20. 8. 1966 v Ljubljani, osnovno šolo je obiskovala v Kamniku in končala srednjo tehniško šolo v Ljubljani leta 1982. Od 1989 do 1992 je živela v Belgiji, kjer je imela več samostojnih razstav. Sodelovala je na mednarodni razstavi sodobne umetnosti v Bruslju leta 1990, kjer so ji dodelili naslov International Art. Njene slike se nahajajo tudi v muzeju Royal Museum Offine Art. Živi in dela v Portorožu. Naslednja razstava te umetnice bo predvidoma maja v galeriji Casino Metropol v Portorožu. VERA MEJAČ Ivan Pristovnik, tajnik občine Kamnik, je ob otvoritvi razstave nazdravil Renati Jančič, slikarki iz Kamnika. Na podlagi 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. 1. RS, št. 75/94) in 9. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Matična knjižnica Kamnik (Ur. 1. RS, št. 23/91, 39/93 in 47/95), 23. člena Statuta Matične knjižnice Kamnik (št. 02101-17/96-4) Občinski svet občine Kamnik Komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA MATIČNE KNJIŽNICE KAMNIK Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje: - da ima visoko strokovno izobrazbo humanistične ali družboslovne smeri; - najmanj 5 let delovne dobe; - organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidat mora predložiti program dela knjižnice. Mandat direktorja traja pet let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in programom dela kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Občinski svet občine Kamnik, Komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja, Glavni trg 24, Kamnik s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo obveščeni v osmih dneh po sprejemu sklepa o izbiri in imenovanju na Občinskem svetu občine Kamnik. O dneh preteklih burnih, oj dolga je povest (2) Zdaj so se začeli težki časi. Domačini so pripovedovali, kako so bolgarski »osvoboditelji« prodrli preko K6ga (sv. Bolfenk na K6gu), jim pregledovali hiše in vinske kleti. »Toti prćkleti Bugari« so se jezili Prleki. V slabem spominu so jim ostali tudi rde-čarmejski »osvoboditelji« v Prek-murju. Nekateri izmed njih so celo stare ženice posiljevali. Trava je bila poteptana zaradi vojaških vozil in konjskih kopit. Voda ni bila pitna. Težave so se vrstile. Prosvetni delavci smo prejemali »srednje« živilske karte. Ker smo bili s šolskim delom preobremenjeni, je največkrat zmanjkalo časa, da bi se lahko postavili v vrste pred trgovino. Na zelo pogostih sestankih so nam nekoč »dali vedeti«, da ko bo dovolj tečajnikov, nas, predvojne učiteljske, generacije ne bodo več potrebovali. Lepa tolažba! Ljudje so tečajnice imenovali »šneizi-drce«. Razširila se je anekdota, da je tečajnica na Ptuju učila učence, da ima ura sto minut. Bolj ko so učenci trdili, da jih ima šestdeset, bolj je bila ona huda. Izvenšolske akcije so bile na dnevnem redu: pobiranje žira za olje, zbiranje krompirja, nošenje opeke za gradnjo zadružnega doma, zbiranje starih slovenskih, zlasti Mohorjevih knjig. Te so ljudje skrivali pred Nemci, a v naši ljudski knjižnici jih nismo nikoli videli. Partizanske zgodbe pa niso bile vsem všeč. Pri akciji popis živine sem naredila prekršek, zaradi katerega bi morala na razgovor na ljutomersko občino. Ubogi ženici sem namreč edino kravico dala v rubriko teliček, da bi bila manj oškodovana. Ker je imel prosvetni referent večjo oblast kot šolski inšpektor Meško, je slednji odšel v Ljubljano v drugo službo. Bil je pravičen in je pravilno ovrednotil učiteljevo delo. Da bi se lahko poglobili v boljševistične metode, je vsak učitelj prejel knjigo VKP (b) - Vsezve-zna komunistična partija boljševi-kov. Ker nisem vstopila v »celico«, mi je tov. Vinko Kogovšek zagrozil, da bom to še »čutila«. In sem res krepko čutila! Apel odgovornim v občini Kamnik venska vlada že odzvala s sprejemom »zapovedi« za večji nadzor uporabe pesticidov, naslavljamo odgovornim v državi Sloveniji naslednjo peticijo Zbrani občani Kamnika smo na srečanju 2. aprila 19%, ki so ga organizirali Zeleni Slovenije - Občinski odbor Kamnik, prisluhnili dr. Marti CIRAJ (o kemičnih sredstvih za varstvo rastlin in njihovi pravilni uporabi) in Anamariji Slabe (o popolni biološki pridelavi hrane in ekološkem kmetijstvu). Zaskrbljeni nad stanjem v Sloveniji ter seznanjeni z javnimi opozorili strokovnjakov, na katera se je slovenska vlada že odzvala s sprejemom sedmih »zapovedi« za večji nadzor uporabe pesticidov, naslavljamo odgovornim v občini Kamnik naslednjo peticijo: Da bi lahko občani Kamnika mirno kupovali in uživali sadje in zelenjavo, bi radi dokaze, da to ni zastrupljeno preko dovoljenih meja! Zato želimo, da v občinskem časopisu KAMNIŠKI OBČAN redno objavljate rezultate preiskanih vzorcev sadja, zelenjave in drugih živil, ki naj se jemljejo neposredno na stojnicah, na trgu in policah trgovin! Ne pozabite, gre za zdravje Kamničanov! Apel odgovornim v državi Sloveniji! Zbrani občani Kamnika smo na srečanju 2. aprila 1996 v Kamniku, ki smo prisluhnili dr. Marti CIRAJ (o kemičnih sredstvih za varstvo rastlin in njihovi pravilni uporabi) in Anamariji SLABE (o popolni biološki pridelavi hrane in ekološkem kmetijstvu), ter seznanjeni z javnimi opozorili strokovnjakov, na katera se je naša slo- Za zdravje ljudi gre! Za zdravje naroda! Kaj ljudje jedo? V kolikšni meri je hrana zastrupljena z raznimi kemikalijami? Zahtevamo, da se ustvarijo pogoji za strokovni nadzor in nasvet: laboratoriji, strokovnjaki, denar za raziskave in kontrole! Dovolj usposobljenih inšpektorjev, ki bodo svoje delo opravljali nepristransko in bodo ljudem na voljo za svetovanje in posredovanje dejanskih informacij! Sadje, zelenjava in druga živila bi morala biti večkrat pregledana in vzorci bi se morali jemati neposredno s stojnic in s polic trgovin! Predvsem pa bi moralo biti uvoženo sadje, zelenjava in ostalo pregledano že na meji, da bi ne uvažali neustreznega blaga ter bi s tem zaščitili domačega proizvajalca Kontrola pa naj bo dosledna tudi do slednjega! To je apel naroda, ki je v stiski zaradi vse večje zastrupljenosti - zaradi vse večjega števila obolenj (rak, elergije in druge bolezni), ki so posledica vseh mogočih kemikalij, ki jih vsebujejo sodobna živila! Zato podpisniki podpiramo ekološki razvoj kmetijstva in podpiramo sprejeta vladna stališča za strokovno delo in nadzor nad uporabo kemijskih sredstev, predvsem pa od nje zahtevamo, da bo sprejeta stališča tudi izvajala! Podpisniki peticije: (podpisi v uredništvu) _Kamnik, 2. april 1996 Na krajevni občini so me določili za odbornika. Občinski tajnik je med vojno zelo »hajlal«, kot so temu rekli. Zaradi njega, ki je bil skoraj nepismen, se nisem hotela udeleževati sej. To mi je prineslo črno točko. Ko sem že odšla iz teh krajev, so mi sporočili, da se je ta človek smrtno ponesrečil s kolesom na nekem ovinku. Rekli so, da je bila to pravična kazen, ker se je v svetinjski cerkvi nalašč »ponemaril«. V jeseni 1945. leta so v naših učilnicah še viseli križi. A kmalu je prišlo obvestilo, da jih je treba odstraniti. Ker se je šolska snažilka temu uprla, jih je ponoči odnesel »škrat«. Dobili smo veliko parol, ki so morale viseti v učilnicah in po hodnikih, na katerih je pisalo: Živel Stalin. Nekateri učenci so od odraslih zvedeli, da je dal Stalin pobiti na milijone svojih ljudi. Kmalu so izginile te nezaželene parole in nadomestile sojihTitove slike, ki so ostale. V tistem času so s prisilo potisnili kmete v zadruge. Nekateri so molili, drugi pa so preklinjali komuniste. Kmetijski referent, doma z Miklavža, je zagrozil: »Hudičevo težko bo, a prisilili jih bomo v zadruge!« Od tedaj ni bilo več slišati petja v času bratve in klopotci so utihnili. Zgodilo se je, da sem šla v poznih večernih urah, ko sem končala delo in mi je v želodcu zaradi lakote »krulilo«, h kakšnim znancem na pogovor. Pa sem bila zatožena, da hodim h »kulakom« na večerje. Življenje je teklo dalje, menjavalo se je dobro in slabo. Po svojih najboljših močeh sem skušala vsem rodovom učencev, ki so mi bili zaupani, vcepiti čut za poštenost ter veselje do življenja. V uteho mi je njihovo priznanje, da sem jih pravično ocenjevala. Za zaključek malo za šalo, malo zares: izstopila sem z vlaka, ki je pripeljal na postajo Ivankovci -pol ure hoda od tu so Svetinje. Na postaji me je ugledal učenec prve generacije Štefan Rižnar, sedaj že možzdružino.V pričo vseh navzočih mi je smeje zaklical: »Kajne, kako sem bil poreden, ko sem še drgnil klop v vašem razredu!« »No zdaj, ko imaš dobro in pametno ženo, si ukročen« sem rekla. Smeje sva si po tolikih letih segla v roke in si zaupala vsak svoje te- žave. Pogovor sva zaključila s Prešernom: »Mladost, vendar po tvoji temni zarji srce bridko vzdihuje: Bog te obvari!« TEREZIJA ŠKORJAK ISKRICE Oj, kam bi del... Na to vprašanje so občinski možje v proračunskidebatižupanu večkrat odgovorili. Kje bi vzel? »Tuhtanje« o tem pa so prepustim kar njemu... Pogrebcu Kamniškega občana Ko si 1. aprila sredi Kamnika pokopa val Občana, si pozabil, da še velja: Kdor drugemu jamo koplje... (pO O rodoljubih »Takega rodoljuba, kot je bil Rudolf Maister, bi potrebovali tudi danes...« je dejal Milan Kučan na proslavi kamniškega občinskega praznika. »Saj ga imamo, a so ga odstavili, kot nekoč generala Maistra. ,.«je dejal neznani Slovenec ob obletnici Depale vasi. AV Malo za Salo malo zares General Maister in njegova pravica Pa smo tam! V Delu smo 28.3.1996 na strani 6 lahko prebrali prispevek g. Miroslava Plasonika iz Maribora z naslovom »General Maister in njegova pravica«. V članku med drugim ugotavlja, da je »SNS določila izvedbo referenduma o prazniku mesta Maribor«. Ugotavlja, da vsa dejstva govorijo v prid 23. novembru, ko je general Maister tudi de facto priključil dele severozahodne Slovenije k matici, kot prazniku mesta Maribora. Tako bosta imeli že dve slovenski mesti, Kamnik in Maribor, svoj občinski praznik, posvečen Rudolfu Maistru. Če pa že bo tako, predlagam, da razglasimo »Maistrov dan« za državni praznik, da ne bo nevoščljivosti, še posebno, če bo v Mariboru referendum sprejet. V Mariboru bodo sprejemali takšno odločitev z referendumom, v Kamniku pa so občinski praznik določili kar vrli občinarji sami. Pa še nekaj! Maribor je general Maister osvobodil, v Kamniku pa se je le rodil in z mestom nikoli ni imel več kaj posebno skupnegal Ker imamo v Kamniku sedaj že dva spomenika, postavljena generalu in pesniku Maistru, dve njegovi spominski plošči (!), eno na rojstni, drugo v občinski hiši, po njem smo poimenovali srednješolski center in eno od glavnih ulic v mestu. Sedaj pa še občinski praznik, predlagam, da v najboljši boljševistični tradiciji t poimenujemo mesto Kamnik v Maistrovo. Merodajnim pa na uho: Čimprej uredite razpadajočo Maistrovo rojstno hišo na Šutni in spominsko sobo v njej. Z Maistrovo zibelko, se ve! Pa boe ne daj, da bi ta zapis prebrali Mariborčani! DUŠAN LIPOVEC Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja Širitev in razvoj šole v Komendi V predzadnji številki Kamniškega občana pod gornjim naslovom g. Zarnik obravnava moje ravnanje ob sprejemanju občinskega proračuna v lanskem letu. Za pravilno razumevanje tega članka moram dodati svoj komentar, čeprav mi je pisanje po časopisu, kaj kdo je in česa ni naredil, nesmiselno in tuje. Prav tako se ne mislim vmešavati v določene zdrahe, kar je bil morda namen prej navedenega članka. V bodoče na podobne članke ne mislim odgovarjati. Z g. Špenkom sva vložila amandma, da se morebitna sredstva, namenjena izgradnji telovadnice v Komendi, namenijo za obnovo Kina Dom Kamnik. Najin amandma je bil odgovor na predhodni amandma LDS, da se sredstva, namenjena izdelavi načrtov za šolo Moste, namenijo obnovi dogovorjen terminski plan za pridobitev vse potrebne dokumentacije za pričetek dograditve šole v Mostah v letu 1996. To se pozneje ni zgodilo, čeprav smo s Špenkom in predsednikom KS Moste g. Štebetom storili vse, kar smo mogli. Organizirali smo vrsto sestankov in posvetovanj od KS, občine, Razvojnega zavoda do Ministrstva za šolstvo. Očitno je šola v Mostah tudi v lanskem letu postala žrtev določenega lobija, kot že večkrat do sedaj. Nekateri se že dolgo vrtijo okoli občine in zato znajo uveljaviti svoj interes. Zato toliko variant o katerih piše Zarnik. Moščani svojo šolo imamo in podpiramo razvoj popolne osnovne šole v Komendi tako, da bi iz podružnične postala samostojna. Vendar pa tudi pričakujemo, da bodo Komendčani brez fige v žepu podprli izgradnjo manjkajočih šolskih prostorov v Mostah. Vse kaže, da bo prav šola v Mostah pokazala, kakšno sodelovanje s Komendo je v bodočnosti možno. Svetujem pa vsem, naj se s šolo v Mostah ne igrajo več. Res je, da sem tudi podpisal amandma, s katerim naj bi se sredstva, namenjena ekslibrisu zmanjšala. To sem storil zato, ker sem s skupino svetnikov, ki so menili, da ob splošnem pomanjkanju denarja ni potrebno, da bi bila sredstva za ekslibris večja kot v preteklem letu, dosegel dogovor, da bi ti svetniki glasovali proti amandmaju Zamika oziroma LDS... Kar se tiče ekslibrisa, se je pozneje pokazalo, da se ta ni kot običajno dogajal v Mostah, pač pa na podružnični šoli v Kamniku, torej na dveh lokacijah, kar nedvomno poveča stroške. VINKO OVIJAČ Poskrbimo za svoje okolje (II) Pod tem naslovom g. Pristovnik, tajnik županata, poziva občane k skrbi za red, čistočo in varnost. Opozarja na odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik, ki ga nihče ne spoštuje in žuga s Komunalno nadzorno službo, ki ne deluje. Ker opažamo, da je spoštovanje odlokov in predpisov v Kamniku v obratnem sorazmerju s številčnostjo županata, pozivamo župana, oba podžupana in seveda tajnika k sledečim ukrepom: poskrbite za sprejetje odloka o občinski redarski službi, kot je bilo dogovorjeno na seji sveta, in postavite na dolžnost vodjo te službe, za kar imate konsenz vseh občinskih dejavnikov in k čemur se je g. župan tudi javno obvezal. Izgovore in pravljice hvaležno odklanjamo. Slovenska Nacionalna Desnica OO Kamnik Dodatek nadaljevanki o dogodkih »leta 1945« (3) Zmeda zaradi zastav V prvi polovici maja 1945, ko smo Kamničani pričakovali prihod že urejenih enot partizanov in redne Titove armade, je nastopila v mestu kar velika negotovost in razburjenje zaradi zastav. Večina meščanov je namreč želela razobesiti slovenske in ne samo jugoslovanske zastave. Govorilo se je, da mora biti na vsaki zastavi rdeča zvezda, ker ta pomeni simbol nove Jugoslavije. Drugače pomeni to kraljevo, domobransko ali celo ustaško zastavo. Največ nesporazumov je bilo glede slovenske, ker gresta rdeča in modra barva le slabo skupaj (o kakšni rumenozlati obrobi zvezde ni imel pojma še nihče). Meni je dala mama nalogo, da sem razrezal vso nemško zastavo v peterokrake zvezde (v dveh velikostih). Ona pa je našo veliko staro zazstavo, ki smo jo imeli skrito celo vojno, predelala v slovensko. Zvezdo je po posvetu s sosedami našila v sredino belega polja vendar na spodnji konec zastave. To je povzročilo dodatne komentarje. Na zgradbi občine takrat ni visela še nobena zastava. Spominjam se, da je prišel v hišo nek partizanski komandant (menda vojaški poveljnik okraja Kamnik) in zahteval, da se ta zastava popravi, ker j« bila tudi največja v mestu. Rekel je, da mora biti zvezda v sredini zastave, tako kot jo ima jugoslovanska. Mi smo potem naredili in obvestili kar dve taki zastavi (dve hiši). Vendar kritike še niso ponehale, češ da slovenske zastave niso primerne zaradi enotnosti jugoslovanske države. Spominjam se, da je nekdo zaradi tega zelo prestrašil našo sosedo gospo Pucelj, ženo znanega zdravnika. Odločil pa je naš ata: »Mi ne bomo nič več spreminjali, saj so šli naši partizani v boj s slovensko zastavo!« Sicer pa so imele mnoge zastave v našem mestu tedaj tudi šesterokrake zvezde in to celo zelo majhne, slovenskih je bila približno polovica. Dodajam še dejstvo, ki ni dosti znano, da je nemški okupator pod okraj Kamnik vključil poleg Domžal, Moravč in Vodic tudi Litijo. Zato je dogradil tudi novo zgradbo za sedež tega okraja (Kreisleitung Stein in Oberkrain). V zvezi z zastavami bi omenil še incident na Glavnem trgu v Kamniku, ki sem ga sam opazoval z okna 1. nadstropja domače hiše, verjetno 7. maja 1945. Na balkonu Hvaletove hiše (sedaj Maleševa galerija), ki ga sedaj ni več - na tem mestu se nasproti pivskega paviljona nahaja izvesek METULJ - so bile obese na vrvi kot perilo štiri zavezniške zastave, vsaka dolga približno 100 cm. Naredil jih je nek podnajemnik, stanujoč v tej hiši, ki je bil menda uradnik na pošti, iz kvalitetnega karton papirja. Bile so lepo izrisane in barvne: ameriška, angleška, sovjetska in francoska. Z vzhodne strani, od Tuhinja, pa so stalno prihajali begunci, večinoma razne vojaške skupine. Tako so se nenadoma pojavili čudni vozovi s konjsko vprego, na njih pa so sedeli vojaki na zabojih, zraven pa so na konjih jezdili oficirji. Menda so bili to Ukrajinci vojaki generala Vlasova ali Kozaki. Kakšnih 20 voz se je ustavilo v središču mesta in eden je zapeljal prav pod balkon. En vojak je stopil na zaboj na vozu in se hotel zavihteti preko železne ograje balkona.Takrat pa je prijezdil oficir na konju in mu nekaj zaklical. Oficir je vzel v roke brzostrelko in začel streljati v te zastave iz razdalje le približno 6 m navzgor. Popolnoma je razcefral sovjetsko zastavo, francoske pa ni prav nič poškodoval: Čez Kakšne pol ure so vsi ti vozovi izginili v smeri proti Kranju. . Zanimive podrobnosti Dogodek iz leta 1945, ki je najbolj vplival na moje prepričanje in pa odnos do nove družbene ureditve, sem na kratko že opisal v svojem prispevku pod »Pisma, mnenje, odmevi« v Kamniškem občanu z dne 20. 4. 1995. Vendar se počutim dolžnega podati še neke podrobnosti. To so bile trume ljudi, ki sojih vodili skozi Kamnik oboroženci z rdečo zvezdo na čepici ali kapi proti severu, vendar nikoli nazaj proti jugu. Moral sem se prepričati, kaj se dogaja z njimi, ker nikakor nisem mogel verjeti, da jih čaka poboj v Kamniški Bistrici. Vse te nesrečne begunce, med katerimi so bili v ogromni večini ženske in otroci in ki sem jih videl od blizu hoditi v bedni procesiji mimo naše domače hiše. Moške so vozili zvezane na kamionih v isto smer, vendar ne tako pogosto kot civiliste. Najbolj mi je ostalo v spominu počasno premikanje kakšnih 300 kmečkih ljudi iz Srbije, ki sta jih vodila dva pravoslavna popa, oblečena v črni talar do peta s črnimi gumbi spredaj v eni vrsti. Na glavi sta imela značilno visoko črno pokrivalo, okoli vratu obešen dolg rožni venec, ki sta ga držala tudi v roki in molila na glas - ljudje so pa odgovarjali oz. ponavljali njihove besede. Zanimivo je to, da sem slišal v domači hiši kakšen mesec dni kasneje, t. j. julija 1945, govoriti, da visi na neki smreki na Kopiščih v bližni svežih množičnih grobov neki velik rožni venec. Seveda sem šel ob neki priložnosti z drugimi to pogledat. Pred kratkim mi je to isto povedal ing. France Knaflič (sin bivšega lastnika usnjarne), ki si ga je tedaj ogledal čisto od blizu. Ta rožni venec je imel šest delov kroglic in ne samo pet, kot jih ima katoliški. Poleg tega sem izvedel, da je že pred leti nekdo prinesel kamniškim frančiškanom v dar takšen velik rožni venec. Lepo bi bilo, da kakšen mladi Kamničan vse te stvari preveri in napiše o tem v naš časopis. Dodam naj še'da sem bil sam priča še drugih mimohodov nesrečnih civilnih beguncev skozi Kamnik. Večinoma so bile to hrvaške ustaške družine. Spominjam se, ko sem enkrat stal na pločniku pred domačo hišo, da sta nenadoma skočila iz premikajoče se vrste dva fanta moje starosti (15 let) in stekla v ulico proti Žalam (med sedanjo banko LB in mesnico Podgoršek). Za njima sta se pognala dva oborožena stražarja. Ko sem kasneje o tem spraševal vrstnike v mestu, so mi povedali, da so čez kakšne pol ure videli oba stražarja vračati se z Žal, vendar brez obeh ujetnikov. Menda je bilo še nekaj podobnih pobegov, kar je bilo mogoče, ker so bili stražarji dokaj redki - le približno na vsakih 30 m. JERNEJ ŠTELE LJUBLJANA Prijetno presenečenje »LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE«, prav s takim naslovom smo starši prejeli lično izdelana vabila na kulturno prireditev za 25.3.1996 ob 18. uri, ki so jo priredili in s katero so nas presenetili naši otroci 7. č. razreda osnovne šole Marija Vera na Duplici s svojo razredničarko učiteljico matematike in z lektorsko pomočjo učiteljice slovenskega pouka. Program je bil zelo pester in zanimiv, saj je obsegal kar precej točk, od igranja na klarinet, trobento in harmoniko, do igranja igric, ki so bile prisrčno izvedene, vmes pa je bila tudi ena o Butalcih. Pevske točke lepih starih slovenskih pesmi, lepa deklamacija o mami, še posebej pa dobro izvedena plesna točka, so nas res razveselili. Ves program sta povezovali dve njihovi gostji iz osmega razreda. Na koncu prireditve pa so vsem staršem otrok 7. č. razreda in ravnatelju, ki jim je omogočil izdelavo gradiva, ter učiteljici slovenskega pouka za opravljeno lektorsko delo, podarili zelo lično izdelano literarno glasilo z naslovom LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE, s še lepšimi prispevki, ki so obsegali doživljajske, domišljijske spise, obnove, oznake, poročila, intervjuje, pisma, orise, opise. Prispevki so zajemali vsako področje našega življenja z lepo oblikovanimi miselnimi vzorci. Preživeli smo zelo lep večer. Vsi starši smo bili zadovoljni, saj smo zopet ugotovili, da poleg rednih obveznosti v šoli in v raznih krožkih naši otroci vztrajajo, in nas poleg tega lahko razveselijo tudi s kulturnim programom. \ Kamniški OBČAN POGLEDI 25. aprila 1996 9 O porabi in plačilu vode na kmetijah 7 rfl7vni*»m mpct Vnt tnHi vasi i i m ■ Z razvojem mest kot tudi vasi prihaja do pojavov, ki so dobri in koristni ter hkrati nujno potrebni, istočasno pa prinašajo določene probleme. Velik problem nastane pri Širjenju kanalizacijskega omrežja na podeželje. Za kmete in to predvsem za tiste, ki se ukvarjajo z živinorejo, saj je znano, da žival pije vodo - to navajam zato, ker se kanalščina plačuje po porabljeni vodi, je obračun za kanalizacijo prav tako problem. Umnemu kmetu pride na misel, da bi dobro in naravno gnojilo, kot je sečnica ali pa bolj razumljivo povedano gnojnica, porabil na svojih njivah in travnikih. Seveda se je potrebno zavedati, da je pitna voda zaklad, da jo marsikje kupujejo v steklenicah in je nikakor ne moremo primerjati z vodo za namakanje, ki naj bi jo tako kot vodo za industrijo dobivali iz posebnih zajetij. Vsak, ki se kolikor toliko spozna Odgovor Komunalnega podjetja Kamnik Glede pobude člana sveta g. Romšaka o problematiki obračunavanja kanališčine in čiščenja na kmetijah je naše mnenje sledeče: - Po veljavni zakonodaji in Odloku o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in za opravljanje kanalizacijskih storitev pod št. 11/71, Uradni Vestnik, 25. 4. 1996, je v 7. členu točno določeno, da se plačuje kanalščina po porabi vode. - Če bi se zakonodaja spremenila oz. bi spreminjali odlok, bi bilo vsekakor potrebno to pretehtati - ne samo kmetije, tu so še industrija in ostali uporabniki, ki vodo trosijo in je ne odvajajo. - Po veljavni zakonodaji kmetje plačujejo kanalščino po nižji ceni, enako kot je za gospodinjstvo, saj imata industrija in obrt znatno višjo ceno. - Ob eventualnem predlogu je treba predvideti, kako bi se potem pokrivali stroški vzdrževanja in čiščenja, če bi se zmanjšale količine, saj že sedaj s ceno ne pokrivamo stroškov. na kmetovanje in tudi na živinorejo, ve, da krava oziroma odraslo govedo popije do 50 litrov vode na dan ter izloči do 70 kg vode in blata. Še bolj zanimivo je pri perutnini, ki porabi ogromno vode glede na svojo težo, toda izloča samo blato. Ravno zaradi tega, kar sem zgoraj zapisal, sem postavil delegatsko vprašanje ali pobudo, kako rešiti problem obračuna odplak, v kateri sem tudi poudaril, da bi se odgovor lahko objavil v Kamniškem občanu. Z odgovorom, ki sem ga dobil od Ko- Referendum o volilnem sistemu Volilni sistem je zagotovo eno najpomembnejših političnih vprašanj. Socialdemokratska stranka je 23. aprila začela z zbiranjem podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o spremembi volilnega sistema in spremembi ustave. Kamniški očinski odbor SDS je pričel z zbiranjem podpisov v sredo, 24. aprila. Akcija bo potekala do 21. junija. »Socialdemokratska stranka Slovenije podpira voljo in pravico državljanov, da z referendumom odločajo o najpomembnejših vprašanjih. Noben strankarski dogovor ne more in v demokratični državi tudi ne sme nadomestiti volje volivcev. SDS se zavzema za neposredne in poštene volitve poslank in poslancev, kar je mogoče uresničiti samo z dvokrožnim volilnim sistemom, ki omogoča volitve ljudi in ne strankarskih list, daje možnost odpoklica poslanca, zagotavlja enakopravno zastopanost volilnih okrajev, je proti centralizmu, uveljavlja osebno odgovornost poslanca, zavzema se tudi za izvolitev dveh mandatov za Slovence po svetu in je proti delitvi v slovenskem narodu« so zapisali socialdemokrati v priložnostnem gradivu. VERA MEJAČ munalnega podjetja Kamnik, nisem zadovoljen, še težje pa ga bom obrazložil ljudem. Zato sem zaprosil uredništvo Kamniškega občana za objavo odgovora. Morda se bo kdo zamislil in vprašal, kako to deželo, raj pod Triglavom, obdržati tako, kot je bila, obelano z znojem, žulji, molitvijo in kletvijo poštenega slovenskega kmeta. Danes pa naj, tako je občutiti, zemljo gnoji z mineralnimi gnojili, ki onesnažujejo okolje, naš dobri stari gnoj in gnojnica pa naj se umakneta iz rabe. Vendar kam? Na centralno čistilno napravo, ki se utaplja v takšnem in drugačnem dreku, pa naj se še v živalskem. Morda bi potem, ko se bo to vse skupaj pomešalo še z odplakami iz gospodinjstev, industrije in obrti in se oplemenitilo še z raznimi spojinami težkih kovin, odplakami galvan, odpadnim oljem in ne vem še s čim, to lahko prodali kot novo umetno gnojilo. Ime bo še potrebno izbrati, ampak imeli bi vse. Da, vse. Plačano porabo vode po števcu, plačano uporabo kanalizacije in za opravljanje kanalizacijskih storitev po porabljeni vodi. Vidite, su-per stvar. Samo da se plača in plača naj se tudi tisto, kar se ne stori. Službe, ki bi morale bedeti nad nepravilnostjo, pa so tako ali tako preobremenjene. Kmet pa je kmet in naj bo tiho ter naj vse lepo plača. V imenu kamniških kmetov, ki smo odstopili zemljišča, da se lahko naredi, kar je nujno, pa naj bo to kanalizacija, elektrika, telefon, da ne govorimo o cestah, ki še marsikje niso niti odmerjene in odpisane v katastru, pa še vedno plačujemo davek, vas vprašam: do kdaj? Morda se bo jutri, pojutrišnjem vedelo, kako je. Vendar je treba paziti, da ne bo prepozno. JOŽE ROMŠAK kmet in občinski svetnik Ze prvidan akcije zbiranja podpisov so številniKanmičaniz zanimanjem pristopili k stojnici občinskega odbora SDS na Glavnem trgu. Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je na 9. strani v prispevku z naslovom Zakaj? avtorja Franca Uršiča, ki govori o oskrunjenem Libnikovem spomeniku na Vegradu, pri stavljenju besedila v tiskarni nenamerno nastala napaka. Drugi stavek se pravilno glasi: Postavljeno je bilo 9. 6. 1962, ob 20-letnici smrti prvega padlega borca - partizana v našem kraju, pokojnega Jurija Libnika. Zaradi napake se avtorju in bralcem opravičujemo. Uredništvo Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Kamnik ZA NEPOSREDNE IN POŠTENE VOLITVE 1 ZA volitve ljudi. PROTI volitvam strankarskih list možnost odpoklica poslanca. PFtcm^ prestopanju poslancev iz stranke v stranko. enakopravno zastopanost volilnih okrajev. PROTI centralizmu. PROTI večjo preglednost političnega prostora. manipulacijam s satelitskimi strankami. 1 ZA uveljavitev osebne odgovornosti poslanca volilcem. PROTI korupciji. stabilno vlado in močno Opozicijo. PROTI spletkam in zdrahantvu. mm dva mandata za Slovence po svetu. PROTI delitvam v slovenskem narodu. PROTI povolilnemu mesetarjenju vodstev političnih strank. KJE IN KAKO PODPIŠEMO: • Vsak volivec lahko podpise obrazec na Upravni enoti Kamnik (Občina) v času uradnih ur: ponedeljek od 8. do 12. In od 13. do 15. ure, sreda od 8. do 12. In od 13. do 17. ure, petek od 8. do 12. ure. • Vsak volivec lahko podpise po en obrazec podpore za referendum o zakonu o volitvah. Uporabimo obrazec »Podpora volivca* z navedeno oznako zakonodajnega referenduma ZRI009 in geslom »ZA NEPOSREDNE IN POŠTENE VOUTVE POSLANK IN POSLANCEV« • Vsak volivec lahko (hkrati) podpise tudi po en obrazec podpore za začetek postopka za spremembo ustave. Uporabimo obrazec »Podpora volivca« z navedeno oznako začetka postopka za spremembo ustave SUI008 in geslom: »ZA ODPOKLIC POSLANCA« • Originalne obrazce dobimo na stojnici organizatorja - SDS, ki bo pred Občino Kamnik (v primeru slabega vremena v avli). • S seboj moramo vzeti osebni dokument in ga predložiti ob potrditvi obrazca. Kot osebni dokument velja osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje ali vsak drug dokument, ki vsebuje sliko in osebne podatke državljana. • Obrazec izpolnimo doma, podpišemo pa ga samo pred pristojnim delavcem upravne enote. Predhodno podpisani obrazci niso veljavni. • Potrjene obrazce takoj oddamo pooblaščenemu predstavniku SDS (priponka!) ali oddamo osebno oziroma pošljemo (priporočeno) na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11,1000 Ljubljana. Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja »culi cmn Ha en rintoTali trJilz-rt -/nanio in .Acnncti ni lrr,nctniWi\7Mrt nricr,At;ati V »•aTi/rtiii 8r\rtrta \; ITamniV in tnHi utiina Manila rHfC747 Ha r\r\ lactnih mpr r»a no armimuntiratA Vcphinclrp nnmanitliii/nc Veseli smo, da so pokazali toliko znanja in resnosti in se vsem skupaj, ki so omogočili in priredili to prireditev, lepo zahvaljujemo in jih prav prisrčno pozdravljamo! V.Š. Občinski praznik Že dlje časa z zaskrbljenostjo zasledujem politično sceno na Kamniškem. K pisanju pa me je spodbudilo praznovanje občinskega praznika. Po scenariju iz socialističnih časov, se je na raznih banketih mnogo pomembnih ljudi napolnilo želodce v čast in slavo Rudolfu Maistru, obeležile pa so se tudi delovne zmage. Ne vem, zakaj je bilo potrebno povabiti predsednika države. Verjetno zato, ker v času njegovega vladanja Kamnik vedno bolj tone v povprečnost. Hočem povedati, da se še vedno nekdo nekomu hoče prilizovati, predvsem zaradi lastnega interesa. Ker pa ti gospodje poznajo naravo takšnega obnašanja, predlagatelji v zahvalo nič ne dobijo. Posebno poglavje je podeljevanje priznanj. Sam sem že opozarjal: če odlikovanja že morajo biti, naj jih prejmejo ljudje, ki so za Kamnik in njegovo promocijo prispevali z entuziazmom in lastnimi sredstvi, nikakor, pa ne ljudje, ki se kitijo s tujim perjem. Da pa to prejme največji med največjimi v cestnem lobiju, verjetno ob pomoči 10.000 obratov, presega vse meje. Vemo pa, da se ljudje po Tuhinjski dolini, Črni in tudi drugod vozijo po cestah, ki tega imena ne zaslužijo več... Še dobro, da niso posmrtno odlikovali etiopskega suverena, ki je tudi menda enkrat užival neokrnjeno naravo Kamniške Bistrice in v zahvalo odstrelil kapitalnega kozoroga. Šalo na stran. Sicer pa si je velika večina letošnjih nagrajencev to zaslužila. Vse te stvari se lahko dogajajo poziciji slovenske pomladi, ki ji tudi oblast počasi polzi iz rok. Njihova podpora ključnim možem iz opozicije na vitalnih delih oblasti v občini to potrjuje. In kmalu se lahko zgodi, da ta 2/3 večina postane malo glasnejša opozicija županu in LDS. Še vedno pa upam, da se to ne bo zgodilo. Zopet bo potrebno strniti vrste in delati za napredek v kamniški občini in ne za strankarske interese. Nazadnje, kot je nekdo že zapisal, »vladati je treba znati, tudi to je umetnost.« DUŠAN ŠTRAJHAR »Športnemu novinarju« Metodu Močniku Prav zanimiva in pohvale vredna je skrb, ki jo pisec članka »Ob razglasitvi športnika Kamnika« (11. št. KO, 11. 04.1996) goji do usode športnega življenja v Kamniku. Vendar me je žal ob prebiranju omenjenega članka obšla slutnja, da avtor besedila z razlivanjem gnoja na »glavne može na občinski Športni zvezi« ni želel konstruktivno prispevati k razvoju športa v občini. Pa pojdimo lepo po vrsti: 1. Avtor trdi, da smo na Športni zvezi razglasili najboljše športnike občine za preteklo leto, pri tem pa na NEKATERE kratkomalo pozabili. 2. Avtor se sprašuje, ali so najboljši resnično najboljši oz. kam drvi kamniški šport. 3. Avtor trdi, da so bili NEKATERI športniki izločeni, ker nihče ni napisal prijave na kos papirja in ga dostavil na Športno zvezo (istočasno pa ugotavlja, da igra pomembno vlogo pri izboru tudi ustrezno izročilo, ki se večinoma prenaša po kavarniškem in gostilniškem izmenjavanju mnenj). 4. Avtor ob pregledu biltena Kamniški šport ugotovi, da gre za, milo rečeno, slab izdelek in za žalitev NEKATERIH športnikov. 5. Na koncu avtor za še vednojieimenovane NEKATERE športnike trdi, da jih ima na zalogi najmanj ducat. Naj mi bo dovoljeno, da ne odgovorim na čudovite cvetke po izboru avtorja članka, kot so: »eminentni športni birokrati«, »birokrati in VIP znanci« itd., pa ne zato, ker bi se z njim strinjal ali ga poskušal prepričevati o nasprotnem, pač pa zato, ker ravno pomanjkanje kulture pisanja in pripravljenosti na sodelovanje pripelje do takšnih miselnih skrpucal. Spoštovani avtor članka - g. Metod Močnik: osebno (še) nisem imel te možnosti, da bi se seznanil z vami. Po pisanjih v Kamniškem občanu sodeč, pa se pretežno ukvarjate z gorskimi teki, gorskim kolesarjenjem in smučarskimi teki. Naj vam že kar na tem mestu povem, da se na eventualne rzprave v časopisih ne mislim odzivati, ker osebno menim, da bova športu oba bolj koristila, če se bova osebno spoznala in morebitne nejasnosti, ki bodo po prebiranju tega mojega pisanja še ostale, rešila na boljši način. Zato vas seveda vabim na Kajuhovo 12, kjer bova - kot sem že omenil - v dobrobit kamniškega športa lahko dorekla marsikatero športno zadevo. V odgovorih na vaše trditve pa si v nadaljevanju preberite naslednje argumentirane trditve: 1. Ob koncu februarja (datum ni bil najbolj posrečeno izbran in to je tudi edina trditev, kjer se strinjam z vami, vendar imam seveda dovolj objektivnih razlogov, da prireditev ni bila prej) smo v dvorani nad Kavarno Veronika podelili PRIZNANJA ŠZ OBČINE KAMNIK ZA LETO 1995. Torej, g. Močnik - mi nismo razglasili športnika Kamnika za leto 1995 kot to v svoji nevednosti in pomanjkanju informacij ali zaradi osebne užaljenosti trdite Vi. In v čem je razlika? Ogromna! Športna zveza v svojih vrstah združuje nemajhno število klubov in društev in še večje število članov - športnikov. Dovolite nam, g. Močnik, da v okviru lastne športne organizacije, ki zagotovo je najmnožičnejša športna aosicacija v občini Kamnik in tudi edina članica OKS-ZŠZ, da po lastnih kriterijih podeljujemo priznanja Športne zveze Odkar obstaja Športna zveza, si nikdar nismo lastili te pravice, ki nam jo očitate Vi - nikoli nismo razglašali najboljših športnikov občine. Pri samem izboru športnic in športnikov, ki so prejeli priznanja ŠZ, pa so lahko sodelovali vsi športni klubi in društva, ki so člani Športne zveze. Nekateri klubi so predlagali tudi svoje bivše člane, ki zdaj uspešno nastopajo v klubih zunaj Kamnika. Opozoriti moram, da bi ducat vaših predlogov za priznanja ŠZ lahko predlagal katerikoli kamniški športni klub, ki je član ŠZ (npr. KD KIK, katerega član ste). 2. Po podatkih, ki smo jih prejeli od vseh klubov, vam zagotavljam, da so priznanja ŠZ za leto 1995 dobili res najboljši od predlaganih. Ob vsem tem se seveda vedno pojavlja vprašanje: ali so nekateri »najboljši« kot jih imenujete vi, resnično izpadli in zakaj. Ali zaradi »eminentnih športnih birokratov« ali zaradi nesposobnosti in nevestnosti (da ne rečem malomarnosti) predstavnikov določenih klubov? Dobro organizirani klubi svoje najboljše člane oz. članice vedno predlagajo tudi za priznanje ŠZ - slabše organizirani pač ne! 3. Za lažje razumevanje, predvsem pa zaradi argumentirane zavrnitve natolcevanj o kavarniškem in gostilniškem izmenjavanju mnenj, bom na kratko obrazložil postopek pred podelitvijo priznanj. Gre za priznanja za športne dosežke v določenem letu. Po pravilniku velja za vidnejši športni dosežek najmanj tretje mesto na uradnem državnem prvenstvu, vsako leto pa se podelijo praviloma po tri priznanja v treh starostnih kategorijah. Po sklepu predsedstva ŠZ in komisije za kadrovske zadeve, priznanja in odlikovanja pri ŠZ se sproži postopek evidentiranja, po katerem lahko vsi klubi, ki so člani ŠZ, predlagajo kandidate za priznanja. Na podlagi prispelih predlogov strokovna služba in že omenjena komisija pripravita predlog, ki ga obravnava (in potrdi) še predsedstvo ŠZ. Predlogi za priznanja ŠZ gredo skozi celotno proceduro, »birokrati in VIP znanci« ter »kavarniško in gostilniško izmenjavanje mnenj« pa nimajo prav nikakršne teže, če pomislimo da mora biti ob »prijavi na kosu papirja« priložena tudi celotna (s strani panožne strokovne zveze potrjena) dokumentacija o doseženih izidih, na podlagi katerih posamezni športnik kandidira. 4. Nikoli si nismo delali utvar, da bo bilten »Kamniški šport« postal bestseller. Primer, ki ga - g. Močnik -ponujate kot argument za slabo kvaliteto biltena, sodi v tehnično izvedbo, ki smo jo zaupali določeni tiskarni. (Za omenjeni primer sem se prizadeti osebi osebno opravičil - če sva z mislimmi pri isti zadevi). Z niče- mer pa ne argumentirate vsebinske pomanjkljivosti biltena. Je morda tu prisotna užaljenost, ker v biltenu ni podatkov o najmanj ducatu uspešnih športnikov iz vaših vrst, ki jih v biltenu morda nihče ne omenja! Avtorji biltena žal podatkov o njihovih nastopih nismo prejeli, kljub temu da Eurosport občasno spremljamo (če ima g. Močnik v mislih TV program), na Internet pa žal še nismo priključeni. Morda pa bi ustrezne podatke lahko zagotovil katerikoli predstavnik vašega kluba, če je Vam to izpod časti, saj smo verjetno vsi občani Kamnika in bi neposredna osebna informacija verjetno pomenila več kot omenjena »največja informatorja sedanje dobe.« 5. In ob koncu Vam - g. Močnik - predlagam, da si skupaj ogledava ducat vaših predlogov, ki bi si prav tako ali pa še bolj zaslužili priznanja ŠZ. Če bi si podrobneje ogledali bilten »Kamniški šport...«, bi ugotovili, da smo na 63. strani zapisali imena kategoriziranih športnikov iz Kamnika, kijih matični klubi iz takšnih ali drugačnih razlogov niso predlagali za priznanja ŠZ. Če nekoliko primerjamo njihove dosežke iz preteklega leta, bi v moški - članski konkurenci težko našli športnika, ki ima odmevnejše rezultate od prejemnikov priznanj (za osvežitev spomina: Krumpe-star - ekipno 5. mesto na SP, evidentni kandidat za OI; Kregar - ekipno 3. mesto na EP; Humar - preplezana smer v Anapurni). Resnici na ljubo - g. Močnik - so tudi Vaši rezultati v letu 1995 zavidanja vredni, toda glede na že omenjene rezultate nekoliko preskromni (9. mesto na DP v CC in 10. mesto v generalni uvrstitvi slovenskega pokala). Morda bi po vašem mnenju v ožji izbor prišla Vaša klubska kolega (Srdar, Urh). V ženski - članski konkurenci bi Andreja Močnik (ki je verjetno v ožjem sorodstvenem odnosu ž Vami) s svojim rezultatom in kategorizacijo (1. mesto na DP v gorskih tekih) zagotovo prišla v ožji izbor, če bi jo le kdo predlagal. Ona pa je ob Andreji Mali tudi edina, ki bi dejansko lahko prejela priznanje ŠZ za športne dosežke v letu 1995 v članskih konkurencah. Poudariti velja, da so vse dobitnince priznanj (Makoter, Flerin, Pogačnik) kategorizirane športnice in vse tudi stalne državne reprezentantke (tudi državne prvakinje oz. državne rekorderke). Morda bi se našlo mesto za kakšno priznanje v nižjih kategorijah, npr. Rok Sitar, Sebastjan Kern (oba motokros), Maja Šuštar (športno plezanje), vendar ob vseh mogočih preštevanjih nikakor ne morem priti do ducata (po mojem matematičnem predznanju je ducat še vedno 12), zato mi ostale športnike argumentirano naštejte Vi - g. Močnik. Še enkrat poudarjam, da se na replike ne bom odzival v časopisih, morebitne nejasnosti pa lahko vedno urediva dosti bolj elegantno. Pričakujem vas kar na sedežu Športne zveze - Ka-juhova pot 12, Kamnik. OLAF GRBEC Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - Ll Sivnica Največja ledeniška klada (balvan) v Kamniških Alpah v vznožju jugozahodnega pobočja Brane, nmv približno 920 m. V dolini Kamniške Bistrice je pradavni ledenik pustil še eno znamenitost.To je ogromna ledeniška klada, ki ni največja v celo bistriški dolini, ampak verjeto tudi na celem področju kamniških Alp, mogoče pa celo na celem obrobju jugovzhodnih Alp. To je Sivnica. Ime verjetno izvira iz nje same, ker je tako silna, oziroma sili navzgor, poimenoval pa naj bi jo menda Smole, vsaj tako piše Vlasto Kopač v svojem članku o krajevnih imenih v Velika skalna gmota Sirnice sredi gozdnih pobočij Grintovcih. Leži na vznožju jugozahodnega pobočja Brane, vendar jo je verjetno moral ledenik prinesti od drugod, saj bi se morala, če bi se odlomila v Brani, v pobočju, pod katerim sedaj stoji, skotaliti niže. Če bi padla na ledenik, bi jo pa ta verjetno ponesel s seboj in odložil kje niže. Visoka je približno 40 metrov in ima premer čez 30 metrov. Na vrhu je dokaj ravna in poraščena z drevjem, grmovjem in drugo podrastjo. Ob neki priložnosti so na njenem temenu našli kar 8 različnih vrst dreves, ki tam rastejo. Z nje je lep razgled po koncu in na vrhove od Mokrice, Kompo- tele, grebena Kale, Kalške gore do Kokrskega sedla in naprej čez Grintovec, Kogel, na Skuto in Tursko goro. Zaradi svoje pojave je zanimiva tudi za alpiniste in plezalce predvsem takrat, ko je v višavah slabo vreme ali pa ni dobrih razmer. Tu imajo svoje vaje tudi gorski reševalci, saj je ravno prav visoka in previsna za resno vajo. Alpinisti in plezalci so jo preplezali po več smereh, nekaj pa jih imajo še v načrtu. Med njimi je tu tudi prva smer VIL stopnje, ki je bila preplezana v Kamniških Alpah, čeprav je visoka samo slabih 20 metrov. Preplezala sta jo dva Američana leta 1978, ki sta takrat vračala obisk naših plezalcev Severne Amerike. Smer je bila v začetku velik izziv našim alpinistom in plezalcem in Danilo Golob jo je v 80-tih letih preprezal celo v planinskih čevljih -»gojzarjih«. Kaj to pomeni, vedo samo tisti, ki so poskusili plezati tako v plezalni-kih, kakor tudi v gojzarjih. Danes seveda tistim, našim plezalcem, ki plezajo deveto, deseto, enajsto stopnjo, Ameriška smer ne pomeni več nobenega posebnega dosežka. DOSTOP: Od Doma v Kamniški Bistrici gremo po cesti, ki vodi v Konec ali označeni poti, ki vodi na Ko-krsko sedlo. Ko se cesta po približno dveh in pol kilometrin cepi, gre levi krak v Konec, desni pa proti Jermanci, zavijemo po slednjem. Toda ne držimo se ga več kot kakih 50 metrov. Tu zavijemo levo na cesto, kolovoz, ki kmalu pride do hudournika. Pred njim zapustimo cesto in po njegovi desni strani (orografsko levi) krenemo navzgor, dokler se nam na desni ne prikaže med drevjem skalna gmota Sivnice. Naravnost do nje. Od doma v Kamniški Bistrici približno 3/4 ure, od zadnjega križišča 5 do 10 minut. Možno je priti tudi na vrh, kar pa zahteva nekaj lažjega plezanja in posebno pazljivost, kadar so tla mokra ali vlažna. Pa tudi prav vsakemu stopu ali oprimku ne smemo zaupati. Če smo prišli do Sivnice na njenem najnižjem in najbolj previsnem mestu, gremo desno, približno proti vzhodu pod steno in nato navzgor. Tam je od osnovne gmote odpočena manjša, vendar še vedno ogromna skala, ki ustvarja z osnovno skalo nekakšen žleb, kamin. Po zgornji strani te skale splezamo navzgor, prestopimo na osnovno gmoto proti desni in nato še malo levo in že smo na vrhu,5 do 10 minut. Na vrhu moramo paziti, da se ne približamo preveč robu, ker padca čezenj po vsej verjetnosti ne bi preživeli. Dostop do Sivnice ne predstavlja nobenih tehničnih težav, je pa zaradi lažje orientacije in tudi pristopa na vrh, priporočljivo imeti s seboj primernega vodnika (B). Velike skalne klade so že od nekdaj pritegovale človeško pozornost, zato se je kar veliko ljudi ukvarjajo z njimi. Če bi kdo hotel kaj več izvedeti ne samo o Sivnici, ampak tudi o Kamniški Bistrici, naj si le prebere članek Vlasta Kopača »Krajevna imena v Grintovcih« v reviji Gore in ljudje izdane pri PZS, 1946, članka Pavla Kuna-verja »Na groblji Bistriškega ledenika« v planinskem vestniku 1949 in »Kamniška Bistrica« v Kamniškem zborniku II. iz leta 1956 ter pa knjigo Petra Skobr-neta »Sto naravnih znamenitosti Slovenije«, ki jo je izdala Prešernova družba v Ljubljani 1988. B. POLLAK Kamniški alpinisti v zaledenelih slapovih (L) Na Snežnik V nedeljo, zjutraj, 10. marca 1996, smo se zbrali na običajnem zbornem mestu Planinske sekcije Komenda in se z avtobusom odpeljali proti Primorski. Obetat se je krasen dan, čeprav so sem ter tja naletavale snežinke. V Ilirski Bistrici smo zavili proti Sviščakom. Zasnežena in poledenela cesta nas je pripeljala do planinske koče. Sprejela nas je množica pohodnikov 22. zimskega vzpona na Snežnik. Po kratkem postanku, nataknili smo si kape, rokavice in očala, smo se pogumno spoprijeli s potjo, snegom in vetrom. V koloni smo počasi napredovali, pot skozi gozd nam ni povzročala težav. Ko smo se vzpeli na greben, nas je pozdravila primorska burja, ki je s seboj nosila snežinke in grozila, da z vrhom tudi danes ne bo nič. Mnogi so se obrnili, drugi smo vztrajali. Korak za korakom smo bili bliže vrhu, čeprav so bile snežinke in veter vedno močnejši. Na vrhu stisk rok in topel čaj. Kmalu smo hiteli v dolino, pot je bila lažja, saj nam je pihalo v hrbet. Na Sviščakih nas je pozdravilo sonce. Večina izmed 33 pohodnikov se je prvič srečalo s tako močnim vetrom. Vse hudo je bilo pozabljeno že v avtobusu, kjer smo se odločili, da se udeležimo tudi zimskega vzpona na Porezen. TARA Srečno v gore V Domžalskem domu na Veliki planini je bil v dneh od 11. do 13. aprila letos seminar z naslovom »Srečno v gore«. Udeležilo se ga je 32 vzgojnih delavk in en športni delavec, ki so prišle na Veliko planino iz vseh slovenskih dežel. Iz kamniške občine jih je bilo kar sedem, vse iz vrtcev: Frančiška Grilje, Majda Kranjec, Renata Semprimožnik, Cvetka TiHinarin Mojca Zakrajšek iz kamniškega vrtca, Anka Zamernik iz komendskega vrtca in Marija Železnik iz stranjskega vrtca. Organizator seminarja je bil zavod Republike Slovenije za šolstvo. Izvedli so ga kadri Planinske zveze Slovenije - vodniki iz Domžal oziroma člani GRS iz Kamnika: Mira Ažman, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Borut Peršolja in Bojan Pollak. Na seminarju so bile obdelane naslednje teme: nevarnosti v gorah, GRS orientacija, gibanje v gorskem svetu, osnove prve pomoči, prehrana v gorah, priprava in izvedba izleta (vodenje) in psihologija vodenja. Izmenjano je bilo tudi precej izkušenj, za popestritev je bilo prikazanih tudi veliko diapozitivov z domačih in tujih gora. Žal vreme ni bilo najbolj naklonjeno udeleženkam seminarja, saj je bilo lepo samo eno dopoldne, kije bilo izkoriščeno za praktično delo. Ostali čas so pa nebo prekrivali oblaki, občasno pa je tudi snežilo, posebej še zadnji dan, ko je sestop od doma do gondole potekal v pravem snežnem metežu. S seminarjem so bile udeleženke zelo zadovoljne, kar so povedale v anonimni anketi na koncu. Tudi znanje, pridobljeno ali dopolnjeno na tem seminarju, zaokroženo s seminarsko nalogo, ki jo bodo udeleženke še izdelale, jim bo zelo koristilo pri nadaljnjem delu z otroki, predvsem pri vodenju vgore.pa tudi pri svojih samostojnih obiskih gorskih višav. BOJČ Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, čestitamo vsem delovnim ljudem ob 1. maju. V Franciji so se podirale klasične ledne smeri, v Švici po letu 1920niso imeli tako toplega vremena. Razmere v centralnih Alpah so bile zanič. Pri nas v Sloveniji pa že deset let nismo imeli tako dobrih razmer v slapovih kot letos Ja, tudi po slapovih se pleza, seveda po zaledenelih. Kamničani smo jih to zimo preplezali preko devetdeset. Tako kot smeri v hribih se tudi slapovi ocenjujejo z težavnostno lestvico od štiri do siđem. Pri nas najtežje preplezan slap ČEDCA na Jezerskem je ocenjen s 7-. Kamničani smo plezali slapove ocenjene do 6+, kar pomeni že težko plezarijo. Za plezanje v slapovih je potrebna tudi posebna oprema, kot so dereze, plastični čevlji, dva cepina, vrv, pas, ledni vijaki (kline) in ostalimanjši pripomočki. Ocena slapu je odvisna predvsem od kakovosti in naklonine ledu -slapu. Trd in hkrati krušljiv led je zelo težko plezati in tudi varova- nje v takem slapu je slabo. Zato je nujen del opreme tudi čelada. Če pa je slap mehak in moker, je plezanje pravi užitek. Seveda pa ledne sme biti premehak, ker se lahko slap poruši. Padec z vso opremo, ki jo imaš na sebi, pa je lahko usoden. Najboljši slapovi so v Logarski dolini, kjer jih je tudi največ, sledi ji dolina Tamar, Jezersko, Loška stena, Prisojnik in seveda tudi v Kamniški Bistrici jih imamo kar nekaj. V Logarski dolini smo plezali slapove do 6+ stopnje. Slap z imenom ČAŠA 6/6+, kot najtežji slap v dolini, sta prva ponovila Luke Evans in Klemen Mali. Luke, Klemnov prijatelj, prihaja iz Minnesote, v ZDA. V Sloveniji je ostal en mesec, kjer sta s Klemenom plezala predvsem v hribih. Slap sta ponovila v navezi tudi Marko Prezelj in Robi Po-ličnik, Tomaž Humar pa je slap splezal kar sam - solo ponovitev. SULICO 5/6 sta ponovili navezi M. Prezelj - R. Poličnik in T. Humar - Damjan Kočar. GAJSTNI SLAP 5+/6sta splezala T. Humar - D. Kočar in M. Prezelj - R. Poličnik. DOMAČI SLAP 5 je Tomaž Humar splezal s prijatelji s štajerskega konca. Naredili so prvo ponovitev tega slapu. Splezam so bili tudi skoraj vsi lažji slapovi v dolini. Slap PALENK so plezali Primož Bri-šnik - Rado Nadvešnik in Matej Humar - Aleš Sluga. Slap so plezali tudi tečajniki alpinistične šole. DESNI IN CENTRALNI IVOVEC so plezali M. Humar - A. Sluga, Aleš Holc - Matej Mošnik in Primož Brišnik. KRISTAL sta plezala A. Holc -M. Mošnik, SLAP POD TUNELOM pa M. Humar - A. Sluga. (nadaljevanje prihodnjič) KLEMEN MALI Poslovni prostor za mirno obrt, servisno dejavnost, skladišče oddam v najem. Tel.: 815-351 po 19. uri. Jurčičeva pot in Veliki Snežnik Planinske ture in pohodi v organizaciji Planinskega društva Kamnik so že v polnem teku. Ne glede na zimske in vremenske razmere je obisk vedno zelo številen. Na Jurčičevo pot 2. marca nas je odšlo 70 članov. Hojo smo pričeli na Polževem in zaključili na Muljavi pri Jurčičevi domačiji. Ta pohod je postal tudi za nas že tradicionalen, saj smo se ga udeležili že tretjič. Pohod je organiziran v spomin na pisatelja Josipa Jurčiča. Vreme, ki nam je bilo naklonjeno, je še popestrilo razpoloženje. Tudi sicer je ta vsakoletni pohod lepa priložnost za sprehod v lepem naravnem okolju Dolenjske in hkrati tudi za literarno kramljanje o tako pomembnem literatu, kot je bil Jurčič. Le teden dni kasneje, 9.3., smo planinci iz Kamnika in okolice naskočili Veliki Snežnik, 1796 visok vrh nad Ilirsko Bistrico. Potovali smo z dvema avtobusoma. Vseh nas je bilo več kot 90. Do Sviščakov, 1240 m visoko, smo se pripeljali. Tu je bilo več kot meter snega, a gaz za nadaljevanje poti je bila kar dobro pripravljena. Skoraj vsi smo se napotili proti cilju. Le redki so ostali na izhodišču, pa še ti so obkrožili lep del snežne poti. Že takoj na začetku nas je sprejel veter pa tudi megla je bila na vidiku. Hoja je bila kar primerna, le od polovice dalje, od sedla naprej, je veter postal sunkovitejši. Bilo je kar mrzlo, vse^nas je prepi-halo, čeprav smo se dobro oblekli. Pred zadnjim vzponom so organizatorji napeljali varovalne vrvi, tako smo pohodniki varno prišli do koče, ki kljubuje vetru tik pod vrhom te kopaste gore, najvišje na tem predelu. Zaradi velikega števila pohodnikov, je bila v koči huda gneča. Tega dne se je pohoda udeležilo približno 2400 ljubiteljev gora. V koči smo se zadržali le kratek čas. Le toliko, da smo se ogreli in popili topel čaj. Hitro smo se morah umakniti tistim, ki so prihajali. Močan veter je kočo kar stresal in tulil okrog vogalov, megla pa je bila tako gosta, da je bila vidnost le nekaj metrov. Razgled, po sicer lepi panorami je bil seveda onemogočen. Med vračanjem smo se do sedla spuščali zelo previdno, kasneje, v zavetju gozda, veter ni bil več tako močan, pa tudi vidnost je bila boljša. Organizatorji tega vsakoletnega pohoda so poskrbeli za varno hojo in na posameznih mestih so celo postregli z okrepčilom. Pot proti Sviščakom je postajala težavnejša zaradi snega, ki je bil vedno bolj pršičast in se je mlel pod nogami. Na zaključku smo potrdili naš pohod. Nekateri so prejeli spominske značke, saj so bili na zimskem pohodu že 5-krat, nekaj pa jih je bilo na pohodu že 17-krat po vrsti. Navzdol smo se odpeljali ob pol tretji uri popoldan, se za kratek čas ustavili v Ilirski Bistrici, domov pa smo se vrnili zadovoljni. Doživeli smo pravi zimski pohod z vsemi težavami, vetrom, snegom in meglo, a vse to nam ni pokvarilo razpoloženja. STANE SIMŠIČ Po spustu z vrba Snežnika Kmetijo v Cirkušah, 10 ha - njive in travniki, oddam v najem. Tel.: (061) 711-290. PUBUCUS SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI KAMNIK Ponedeljek, 6. maja: Torek, 7. maja: Četrtek, 9. maja: Petek, 10. maja: Sobota, 11. maja: Ponedeljek, 13. maja: Torek, 14. maja: Četrtek, 16. maja: Petek, 17. maja: Ponedeljek, 20. maja: četrtek, 23. maja: Sobota, 25. maja: Ponedeljek, 27. maja: Torek, 28. maja: KS Komenda, KS Moste KS Podgorje, KS Križ KS šrnarca, KS Volčji potok KS Perovo, KS Novi trg KS Godič, KS Črna, KS Kamniška Bistrica KS Mekinje KS Sela, KS Nevlje KS Motnik, KS Špitalič KS Tuhinj, KS Šmartno KS Srednja vas KS Zaprice KS Kamnik Center KS Tunjice, KS Duplica Prosimo krajane, da pred svojimi zgradbami ob cesti, do 6. ure zjutraj, pripravijo odpadni kosovni material. Kosovne odpadke odlagajte sortirano. '*#* Hkrati vas obveščamo, da bomo odpadke namesto 1. maja odvažali naslednji dan, 2. maja. Prekladalna postaja v Suhadolah bo 27. aprila ter 1. in 2. maja zaprta. *** Želimo vam lepe prvomajske praznike! Kamniški OBČAN ŠPORT 25. aprila 19% 11 Mladinsko državno prvenstvo v vaterpolu Rezultati šahovskega društva Kamnik v letu 1995 23. in 24. marca je bilo v Kranju državno prvenstvvo v vaterpolu za kadete do 17 let. Prvotno je bilo prijavljenih 7 ekip, vendar pa jih je na koncu ostalo le 6, saj je ekipa Celja v zadnjem trenutku odpovedala tekmovanje. Vsaka ekipa je odigrala po 5 tekem. Ena izmed tekmovalnih ekip je bila tudi kamniška. Za ekipo Kamnika so tekmovali: Pilič, Kralj, Justinek, Šenica, Baš, Milek.Tro-bentar, Kambič, Romšak in Ko-vačič. Po odigranih tekmah so bili rezultati naslednji: proti Triglavu je Kamnik izgubil s 3:19, v tekmi s Triglavom II je bil rezultat 1: 19 v korist nasprotnikov, proti ekipi Tivolija je Kamnik izgubil s 5:12, v predzadnji tekmi proti ekipi Kopra je bil rezultat 2:10 za Koper in zadnja tekma z Mariborom se je končala z rezultatom 5:12 za Maribor. V vseh tekmah je največ golov za Kamnik prispeval Baš, takoj za njim pa si po številu zadetkov sledijo Šenica, Kralj, Romšak in Justinek. Kamničani imajo sedaj za seboj že dve odigrani prvenstvi in sicer prvenstvo za dečke do 13 let za dečke do 15 let. Na vseh tekmah se je pokazalo, da še vedno visoko zmaguje ekipa Triglava, vendar ne več z razliko 30 golov, kot je bilo to pred leti. Res je, da je ekipa Kamnika izgubila na vseh tekmah na prvenstvu, da je kot ekipa pri mladincih na dnu lestvice; vendar pa je vseeno potrebno pohvaliti mlade tekmovalce, saj imajo v povprečju 50% manj treninga kot preostale ekipe. Pri tem ne gre pozabiti, da je iz vrst kamniških vaterpolistov kar nekaj kandidatov za slovensko reprezentanco za evropsko prvenstvo, ki bo leta 1997. Kandidati so: Kralj, Šenica, Baš, Romšak. Kamniškim mladim vaterpolistom lahko zaželimo, da bi vztrajno manjšali razlike v rezultatih in da bi se te razlike sčasoma s pridnim delom spremenile tudi v njihovo korist. P. U 5. februarja tega leta je ŠAHOVSKO DRUŠTVO KAMNIK razglasilo rezultate tekmovanj hi-tropoteznih turnirjev kamniških šahistov za leto 1995. Tekmovanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17.30 v prostorih društva na Kolodvorski 5 v Kamniku. V letu 1995 je bilo izvedenih 12 mesečnih tekmovanj, na katerih je sodelovalo 28 šahistov. Povprečna mesečna udeležba na turnirjih je 18 udeležencev. REZULTATI:' prvo mesto in s tem prehodni pokal je osvojil Robi BER-GANT s 338,5 točk, sledijo Albin ŠTRAJHAR 277 točk, Janez GRČAR, 2,63.5 točk, Srečo SITAR 259.5 točk, Cveto LA-NIŠEK 203 točk, Mojmir MAN-DIČ 156 točk, Tone ŠMIDOV-NIK, Franc RAVNIKAR, Lado PODGORŠEK, Vili KEREC itd. Vsak drugi ponedeljek v mesecu, prav tako ob 17.30, pa se igrajo hitropotezni turnirji veteranov. V letu 1995 je bilo izvedenih 12 mesečnih hitropoteznih turnirjev, na katerih je sodelovalo 14 igralcev veteranov (igralci -igralke nad 50 let). REZULTATI v letu 1995: prvo mesto je osvojil Albin ŠTRAJHAR 395 točk; sledijo Veleslalom v Tuhinju Športno društvo Tuhinje je v marcu organiziralo odprto prvenstvo v veleslalomu za več starostnih kategorij. Na startu se je zbralo veliko število tekmovalcev, saj jih je bilo Skupaj kar devetinosemdeset. Veliko je bilo tudi gledalcev, ki so zadovoljni zapuščali »snežni stadion« pod Velikimi hribi. Višinska razlika proge je znašala skoraj sto metrov, postavljenih pa je bilo dvajset vratic, ki so jih tekmovalci premagovali z več ali manj sreče. Posebna zahvala gre prireditelju Športnemu društvu Tuhinj na čelu s prizadevnim predsednikom Zvonetom Kemperlom in drugimi aktivnimi člani, ki so se izkazali že s prireditvami v smučarskih skokih. Odlično so pripravili progo, kljub slabšemu vremenu. Rezultati: deklice do 15 let: 1. Poljanšek Branka (Laze) 41.07, 2. Hribar Manca (Tuhinj) 45.23, 3. Žagar Nika (Črna) 47.26 dekleta nad 15 let: 1. Flerin Mojca (Nevlje) 32.37, 2. Prepa-dnik Sonja (Cirkuse) 42.97 dečki do 12 let: 1. Nadvešnik David (Črna) 32.23,2. Bajde Ambrož (Tuhinj) 33.25,3. Bajde Žiga (Laze) 36.64. dečki 12-15 let: 1. Žagar Matic (Črna) 31.27,2. Nadvešnik Tadej (Črna) 31.99, 3. Bajde Sebastjan (Laze) 32.04. moški 15-20 let: 1. Poljanšek Robert (Tuhinj) 29. 18, 2. Lu-kan Tomaž (Češnjice) 31.41, 3. Poljanšek Lazar (Laze) 32.16 moški 20-30 let: 1. Kern Primož (Črna) 27.05, 2. Pirš Janez (Tuhinj) 27.47, 3. Hribar Robi (Uze) 28.01 moški 30-40 let: 1. Arko Jože (Stebhevek) 27.88, 2. Žagar Dušan (Črna) 28.17,3. Drolc Marjan (Tuhinj) 28.25 moški 40-50 let: 1. Sedušak Brane (Tunjice) 27.87, 2. Zaje Lojze (Kamnik) 29.79, 3. Bajde Stane (Laze) 30.97. BRIGITA SENOŽETNIK AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. In od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Lado PODGORŠEK 259.5 točk, Franc RAVNIKAR 238.5 točk, Marjan OGRINEC 232.5 točk, Stane NAJGER, Fanc HUMAR, Anton BOŽIČ, Pavla KOŠIR, Nedeljko SLADIC, Franc KEREC itd. Vsi najboljši šahisti so bih nagrajeni s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali sponzorji TITAN KAMNIK, SVILA-NIT Kamnik, SKB Domžale - Kamnik, URKO Kamnik, KE-MOSTIK Kamnik in drugi, katerim se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo in si želimo še nadaljnje sodelovanje. Vse ljubitelje šaha pa vabimo v ponedeljek ob 17.30 v šahovske prostore na Kolodvorski 5 v Kamniku. Predsednik ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA Kamnik Albin Štrajhar Zimovanje v Cerknem Kamniški vaterpolisti nismo samo ljubitelji vode, radi imamo tudi smučanje. Tako smo se že drugo leo zapored odpravili na zimovanje v Cerkno. Na zimovanju nismo bili samo vaterpolisti, z nami so bili tudi naši prijatelji, ki si želijo zabave v vodi in na snegu, in, seveda, dobro družbo. Za vaterpoliste je bil dan kar naporen, saj so imeli pred odhodom na smučišče od 7. do 8.30 ure še trening. Potem smo pozajtrkovali in ob 10. uri smo se že peljali proti vrhu s sedežnico Počivalo. Tisti, ki niso znali smučati, so se te veščine učili z vaditeljem smučanja Gašperjem, ostali pa so se skupaj z Daretom veselo podili po smučiščih Črnega vrha. Smučali nismo prvi dan, ko je v nižinah deževalo, na smučišču pa močno snežilo. Zato pa je bila smuka vse ostale dni odlična, z obilico sonca. Ko smo se že malo izpopolnili v smučanju, smo v četrtek organizirali tekmo v slalomu. Tekmovali smo v štirih skupinah: veteranski, do 14 let, nad 14 let in dekleta. Pri dekletih je bila najboljša Maša Kambič, v skupini do 14 let je dominirat Luka Nucič, ki je imel najboljši čas v skupni uvrstitvi, nad 14 let je bil nepremagljiv Matjaž Vovk, pri veteranih pa Gašper. Četrtek je bil dan tekmovanj - zvečer smo se pomerili še v plavanju. Sestavili smo dve štafeti: vaterpolisti proti ostalim. Vaterpolisti so zmagali v vseh variantah, saj je bila dolžina 50 m za nekatere predolga, kljub Daretovi pomoči. D. H. Nogometni Derbi Kamničanom Prvenstvena tekma 2. pomladanskega kroga, 23. 3.1996, Stadion prijateljstva v Mekinjah, vreme hladno, teren travnat, gledalcev 200. NK Kamnik: Vinkovič, Ogri-nec, Lozančič D., Tonin, Bekrič, Slevec, Novak, Balut, Lozančič L., Vugrinec, Koželj; subst.: Ve-ladžič, Modrijan, Gradišek, Ko-privec; NK FLOK KOMENDA: Iglic, Hribar, Žinič, Zorman, D. Petrov, Lipovšek, Pene, Pilič, Zorman P, Rems, Kosirnik; subst.: Špenko, Mišja, Kešpert, Kerma vner, Trivič. STRELCI: 1:0, Novak (66., llm,) 1:1, Pilič (73), 2:1, Ogrinec (84). Ozračje pred občinskim derbijem ekip, ki merita na visoko uvrstitev, je bilo ogreto že dneve pred tekmo. Igralci in navijači obeh taborov so izražali optimistične napovedi, trenutki pred tekmo pa so kazali znamenja treme in napetosti. V uvodnih minutah so se prvi zbrali Kamničani, uredili vrste in nekajkrat iz daljave nevarno streljali na vrata zelo zanesljivega vratarja gostov. Gostje so v prvem polčasu igrali zelo rezervirano, s poudarjenim nadzorom sredine igrišča. Modro-beli so prevladovali, a niso dosegli želene prednosti. V drugem polčasu je trener domačega moštva Poljanšek izvršil korekcijo igre po bočnih položajih, igro je odprla tudi Komenda. Prelomni trenutek srečanja je bila enajstmetrovka in vodstvo za Kamnik v 66. minuti. Po prejetem golu so komendski »vitezi« silovito napadli. Izkušena domača obramba ni znala izbiti žoge iz svojega kazenskega prostora in pritiska ni bilo mogoče zdržati. Enajstmetrovka za goste. Vratar Vinkovič je tudi tokrat gledalcem postregel z desertom - uhranjeno enajstmetrovko, toda v nadaljevanju akcije je Pilič hladnokrvno poslal žogo v mrežo, 1:1. Od tedaj dalje so igralci obeh ekip, ob podpori bučnega gle-dalstva, uprizorili pravi ognjemet akcij. Lahka konjenica »vitezov« in težka artilerija modro-belih sta odigrala igro na vse ali nič in ko-mendska obramba je postopoma pričela pešati. V 84. minuti je kot grom udarilo v njihovo trdnjavo. Projektil Aleksandra Ogrinca je razparal njihovo mrežo. Novo vodstvo Kamničanov in tako je bilo do konca. 2:1 za Kamnik. Derbi je zadovoljil. Domači samozavestnejši, raznovrstnejši, spretnejši. Gostje taktično zreli, v presing igri prepričljivi, a nesposobni izkoristiti prednost hitro- sti. Obe ekipi kondicijsko dobri, z dobro uporabo celotne igralne površine, toda s preglobokima formacijama. Razdalja med libe-rom in prednjim napadalcem je prevelika, verjetno zaradi hitrostnih razlik med akterji. Sodniki dobri, organizacija zelo dobra, gledalci korektni. Predsednik NK Kamnik, Mi-ladin Lalovič: »Zmaga je dober znak za nadaljevanje. Športna in fair igra. Tako moramo naprej«. Predsednik NK Kamnik, Mi-ladin Lalovič »Zmaga je dober znak za nadaljevanje. Športna in fair igra.Tako moramo naprej.« Predstavnik NK FLOK KOMENDA Franc Semeja: »Čestitamo zmagovalcu. Bili smo nepazljivi in prejeli gol.« JUNAK TEKME: kamniški trener Janko Poljanšek. Motiviranega Vugrinca je postavil za komandanta obrambe in ta je vlogo opravil odlično. Uravnotežil je mladost in izkušnje, vkom-poniral težje in lažje igralce. Premagal kompleks domačega terena. TRAGIK TEKME: branilec gostov Robert Kešpert, študent, vzoren športnik, napravil je dva (ne)potrebna prekrška, enajstmetrovko, rumeni in rdeči karton in - out. Smola. MM Lepi uspehi kamniških plavalcev v pokritih bazenih Tako kot člani, mladinci, kadeti, dečki in deklice so imeli svoje zimsko državno prvenstvo tudi najmlajši, to je kategorija mlajših dečkov in deklic, ki so tekmovali na zimskem ekipnem prvenstvu Slovenije in sicer v soboto, 23. marca ter teden dni kasneje, 30. marca 1996, obakrat v Kopru. Na tem tekmovanju je sodelovalo kar 16 plavalnih klubov iz vse Slovenije. Najmočnejše ekipe so imele tudi do 30 tekmovalcev. V zgornjo polovico sodelujočih ekip pa se. je le z devetimi, a zelo prizadevnimi in uspešnimi plavaki uspelo uvrstiti tudi mali ekipi Kamničanov. Uvrstili so se na odlično 7. mesto in sicer za precej številčnejšimi ekipami Radovljice, Ljubljane, Ilirije, Olim-pije, Branika in Kužinarja, a pred ekipo Kranja, kar šteje za še poseben uspeh. Za ekipo Kamnika so nastopili Petra Jeras, Tamara Piki, Sandra Zore, Anka Kalan, Peter Hribar, David Novak, Anže Baloh, Jan Sokošek in Nejc Perko. Za nji- hovo pripravljenost sta v pripravljalnem obdobju skrbeli predvsem prizadevni trenerki najmlajših, to sta Alenka Pire in Srebra Milenkovič. Sodelujoči so med drugimi dosegli naslednje vidne uvrstitve: 50 m prsno - 8. mesto Petra Jeras; 100 m hrbtno -3. mesto David Novak, 10. mesto Petra Jeras; 100 m mešano - 9. mesto Peter Hribar, 9. mesto Petra Jeras, 16. mesto Tamara Piki; 4 x 50 m kravi - 9. mesto ekipa Kamnika; 50 m kravi -11. mesto Peter Hribar, 11. mesto Petra Jeras; 100 m prsno - 10. mesto Petra Jeras; 4 x 50 m delfin - 5. mesto ekipa Kamnika; 50 m hrbtno - 7. mesto Peter Hribar, 15. mesto David Novak, 6. mesto Tamara Piki, 8. mesto Petra Jeras; 100 m delfin - 5. mesto Petra Jeras, 14. mesto Tamara Piki, 19. mesto David Novak; 200 m kravi -10. mesto David Novak, 18. mesto Peter Hribar, 11. mesto Petra Jeras; 4 t 50 m prsno - 11. mesto ekipa Kamnika; 50 m delfin - 15. mesto Peter Hribar, 18. mesto David Novak, 10. me- sto Petra Jeras, 17. mesto Tamara Piki; 100 m kravi - 3. mesto Peter Hribar, 15. mesto David Novak, 12. mesto Petra Jeras, 16. mesto Tamara Piki; 4 x 50 m mešano -9. mesto ekipa Kamnika Poudarim naj, da je v vsaki disciplini nastopilo povprečno po 40 plavalk in okoli 70 plavalcev. Od 29. do 31. marca 1996 je plavalec Vojko Jončeski, član PK Kamnik, nastopil za mladinsko reprezentanco Slovenije na velikem mednarodnem mitingu v italijanskem TRENTU in dosegel izvrsten uspeh s 3. mestom na 50 m kravi s časom 24,86 in 6. mesto na 100 m kravi s časom 54,81. V času od 12. do 14. aprila 1996 pa se bodo člani PK Kamnik in sicer Vojko Jončeski, Luka Prodnik, Anja Rnjak in Petra Gor-jup udeležili izredno močnega mednarodnega mitinga v Luxem-burgu. Želimo jim veliko dobrih uvrstitev in športne sreče. Za konec naj še omenim, da bo PK Kamnik 24. in 25. maja 1996 organizator privlačne prireditve in sicer državnega šprinterskega prvenstva, na katerega se že zavzeto pripravljamo. MOJCA Šahovska novica Kamniški šahisti smo se pridružili proslavam ob novem občinskem prazniku, 29. marcu, ter priredili odprti nagradni hitropotezni šahovski turnir in ga poimenovali po generalu Rudolfu Maistru. Zmagal je Bojan Hribar iz Mengša z 19 točkami, drugo mesto je dosegel Robi Bergant iz Kamnika, tretje pa Vlado Kohek iz Komende itd. Po sklepu izvršnega odbora Šahovskega društa Kamnik naj bi to tekmovanje postalo tradicionalno. Ob primernem sponzorstvu bi se lahko primerjal s šahovskimi turnirji v drugih slovenskih turističnih krajih. Ob tej priložnosti smo v klubskih prostorih v Kolodvorski ulici 5 v Kamniku izobesili portret Josipa Ogrinca (1844-18799), slovenskega pisatelja, začetnika slovenskega šahovskega novinarstva in šahovskega izrazoslovja. Vodil je tudi prvo slovensko šahovsko rubriko v slovenskem Glasniku v Celovcu 1869. MARJAN OGRINEC Mlajši mladinci uspešni na Štajerskem Končal se je že 3. državni turnir v streljanju z zračnim orožjem za mlajše mladinke in mladince, ki je potekal v Murski Soboti. Mladi kamniški strelci so se vrnili s tremi kolajnami: zlato pri mladincih s puško, srebro pri mladincih s pištolo in bron pri mladinkah s puško. Najuspešnejši pri mladincih s puško je bil Damjan Burja, ki je s 380 krogi osvojil prvo mesto, 2. mesto Zoran Uzelac - Olimpija (376), 3. mesto Peter Fridl - Kruno (374), 4. mesto Miha Radej - Kamnik (374), 5. mesto Anže Žurbi-Kamnik (363). Ekipno so mladinci zasedli prvo mesto s 1117 krogi. Pri mlajših mladinkah je bil vrstni red naslednji: 1. Stolnik (380), 2. Zibert (378), 3. Sitar-Kamnik (377), 4. Mlakar-Kamnik (366). Turnirja se nista udeležili dve miajši mladinki zaradi nastopa na mednarodnem tekmovanju v MUnchnu. Ekipno je bila ekipa mladink drugouvrščena pred ekipo Olimpije. V streljanju z zračno pištolo je Martin Pogačnik osvojil drugo mesto s 366 krogi za Marinčkom - Olimpija (368) in pred Porokom - Ptuj (353). Bojana Bombač in Vesna Zore sta ta čas nastopali na mednarodnem strelskem turnirju v MUnchnu. Tekmovanje je potekalo tri dni, najboljši uvrstitvi, ki sta ju dosegli, pa sta 30. mesto Vesne Zore s 380 krogi in 36. mesto Bojane Bombač s 376 krogi. S tem nastopom sta Vesna za pet, Bojana pa za 9 krogov zgrešili normo za nastop na EP. Vsekakor se pozna, da so se kriterijske norme od lanskih dvignile za nekaj krogov. URŠA POGAČNIK Mamut spet uspešen V nedeljo, 10. 3. 1996, se je v športni dvorani Tabor v Mariboru končal dvoranski del sezone za lokostrelce. Ti se sedaj selijo na zunanje terene, kar prinaša streljanje na daljše razdalje. Prva pomembnejša tekma na zunanjem terenu bo že 1. maja v Radencih. Zaradi trenutnih vremenskih razmer pri nas se člani LD MAMUT urijo v streljanju na Primorskem, kjer so temperature višje. Prve priprave so bile v okviru priprav slovenske mladinske reprezentance v sredim marca v Gorici. Člani LD Mamut so so na teh pripravah pokazali, da se jim verjetno obeta uspešna sezona še naprej. Ob koncu dvoranske sezone sta bili za člane LD Mamut najpomembnejši dve tekmi: državno prvenstvo za člane in članice v Kranju in mladinsko državno prvenstvo v Mariboru. Državno prvenstvo za članice in člane se je odvijalo v Kranju v soboto, 2. marca, in v nedeljo, 3. marca. Na tem tekmovanju se vsako leto zbere vrh slovenskega lokostrelstva zato lahko rečem, da je tekma resnično potekala v napetem vzdušju, saj so bili na njej tudi vsi olimpijski kandidati. V soboto so najprej streljali kvalifikacije. Člani LD Mamut so dosegli izredno lepe rezultate. Prvo mesto pri ženskah absolutno je dosegla TejaMakoters546krogi, takoj za njo pa' je bila Tamara Sheikha s 541 krogi. Obe sta se uvrstili v nedeljski finale. Pri moških goli lok je bil na 5. mestu Andrej Petek s 493 krogi, na 9. mestu Boris Jemec s 471 krogi, 13. mesto pa je s 411 krogi pristre-ljal Maks Makoter. Vsi so se uvrstili v finale. V skupini moški prosto je drugo mesto zasedel Matej Krumpestar s 571 krogi, na 12. mestu je bil Rok Zore s534krogi, na 19 mestu je bil Klemen Rogelj s 516 krogi in na 23. mestu Rok Jesenšek s 488 krogi. V finale sta se uvrstila le Matej Krumpestar in Rok Zore. V nedeljo, 3. marca, je potekal finale, streljali so na izločanje. Pri ženskah prosto sta obe predstavnici LD Mamut potrdili svoja mesta. Teja Makoter si je naslov državne prvakinje pri-streljala z dvema zmagama v izločilnih dvobojih, na drugem mestu pa je bila Tamara Sheikha z eno zmago in porazom proti Teji Makoter. Pri moških prosto je Mateju Krumpestariu naslov državnega prvaka ušel le za eno točko; šele po dodatnih strelih ga je za las premagal kolega iz olimpijske reprezentance Samo Medved. Vendar pa je tudi drugo mesto ob tako veliki konkurenci tudi izredno lep uspeh. Zadnja tekma v dvorani pa je bila 10. marca v športni dvorani Tabor v Mariboru. To tekmovanje je veljalo tudi za državno prvenstvo za mlajše kategorije. V skupini kadetinje prosto je prvo mesto in s tem naslov mladinske državne prvakinje dosegla Tamara Sheikha s 517 krogi. Pri mladincih prosto je bil na 5. mestu Klemen Rogelj s 514 krogi. Pri kadetih prosto je drugo mesto pripadlo Roku Toretu s 539 krogi, Rok Jesenšek je dosegel 5. mesto s 486 krogi, 7. mesto je pripadlo Sandiju Sheikhau s 477 " krogi in 14. mesto je zasedel Matej Kaplja s 403 krogi. Pri deklicah goli lok je drugo mesto zasedla Maša Kambič s 347krogi. Prvi del sezone je končan, prvi rezultati na zunanjih terenih pa že kažejo, da se LD Mamut obetajo podobni in še boljši rezultati tudi v prihodnosti. PETRA UDOVČ 12 25. aprila 1996 DOMA IN PO SVETU - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Film Jezus tudi v Sloveniji Slovenski kinematografi so pred veliko nočjo začeli predvajati film, ki so ga doslej prevedli v največ jezikov in ga je videlo največ gledalcev. Njegov naslov je preprost, iz ene same besede, vendar najbolj poveden: Jezus. Kaj več tudi ni potrebno, saj gre za najpomembnejšo zgodovinsko osebo - Jezusa Kristusa, boga in človeka. Premiera celovečernega igranega filma je bila 28. marca ob 20. uri v ljubljanskem kinu Komuna. Nanjo so bili povabljeni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, produkcijska hiša Duhovni filmi (Inspirational Films) iz ZDA in ljubljanski kinematografi, ogledala pa si jo je tudi vrsta pomembnih slovenskih osebnosti. Pred začetkom predvajanja filma je spregovoril tudi novi slovenski minister za kulturo dr. Janez Dular, za njim pa predstavnika ameriške distribucijske hiše in mesta Atlanta, kjer bodo letos olimpijske igre. Prvi Američan (poleg njiju so bili v dvorani tudi člani ameriške gospodarske delegacije, ki je v teh dneh obiskala Slovenijo) je opozoril zlasti na velike napore, ki so jih producenti vložili v film (pet let izredno natančnih raziskav in priprav na snemanje samo, sodelovanje raziskovalcev, arheologov, zgodovinarjev in teologov, natančna izdelava lončenih posod, orodja in oblačil iz Jezusovega časa...). Drugi je zlasti prepričal s svojim odnosom do Jezusa. Povedal je, daje prežel vse njegovo življenje, ga osvojil z nedopovedljivo močjo, ga spremenil do dna biti, da mu sledi z vsem srcem, vso močjo in življenjem. Boljše pridige, čeprav po ameriško odprte in obarvane, si človek ni mogel želeti. To je bilo pravo pričevanje za Jezusa, za njegov nauk in življenje iz njega, kakršnega Komuna verjetno še ni doživela. Razen mogoče kdaj prej in tokrat na filmskem platnu! Posebej so nas presenetile besede, da je zanj večje doživetje začetek predvajanja filma Jezus v Sloveniji kot pa že sedaj tako opevane olimpijske igre v ameriški Atlanti. Človek mu celo verjame, prav posebej, če pomisli, kako hudo je komunizem desetletja pustošil po lepi slovenski deželi, danes pa nič manj liberalizem. Zato je še toliko pomembnejši dogodek, kakršen je začetek predvajanja filma Jezus v Sloveniji in to v najbolj primernem času - pred veliko nočjo. »Želeli smo narediti dramatičen dokumentarni film o resničnem človeku, kije živel pred 2000 leti,« pojasnjuje Paul Eshleman, direktor svetovne distribucije filma Jezus. »Hoteli smo dobiti film, ki bi gledalcem posredoval občutek, da bolje razumejo tega človeka, ki je spremenil tok zgodovine ter še danes spreminja življenja - tistega, ki je bog in človek obenem, Jezusa iz Nazareta.« Film je pri gledalcih doživel tako velik obisk in odmev zaradi svoje verodostojnosti, natančnosti in smisla za podrobnosti. Osnova dogajanju je bil Lukov evangelij. Snemali so v Izraelu. Prav posebej skrbno so pred njim iskali primerne igralce. Zlasti tistega, ki bi igral glavno vlogo. To so zaupali Brianu Deaconu, članu uglednega Kraljevega Shakespearovega gledališča. Izbrali so ga med stotinami igralcev zaradi tega, ker je znal tako preprosto, vendar spoštljivo podati zgodbo o Jezusu, kakršno nam je zapustil evangelist Luka. Film v človeku resnično zapusti globok vtis. Seveda ne smemo ostati le pri »filmskem« Jezusu, > pri imenitno posnetih in odigranih vlogah in filmskih prizorih, živahnem in pestrem orientalskem ambientu Jezusovega časa, marveč se prebiti do srčike sporočila filma. Ta je: Jezus je moje Glavni trg 23, - pri Občini EDINI PRAVI SERVIS • odprto tudi ob sobotah 9.00-12.00 • veliko prostega in zanimivega dela • mednarodne dijaške/študentske izkaznice • boni za pizzerijo Murka Naročanje napotnic po tel.: 817-058 Po novem tudi v SŠRM JQl Kamnik OBISCI NAS ALI POKLIČI Pri vpisu potrebuješ sama o dijaško aH Studentsko Izkaznico (lahko Indeks ali potrdilo o solanju^jLJK, W< KO ŽEPNINA NI DOVOLJ... tel. 817 058 Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) vam nudi po zelo ugodnih cenah: Jupol (25 kg) 2770 SIT, Belton (41) 2800 SIT, Beltop (41) 3.990 SIT, Nitro razračik) (1 1) 280 SIT, pleskarske lestve A 5KL 7.150 SIT, Tesarol 0,75 940 SIT, vodo brusni papir 55 SIT, gašeno apno uležano (1 kg) 39 SIT, zid. zajemalke 600 SIT, samokolnica LIV 5.900 SIT, žaga lokarica 620 SIT, žeblji 100 mm 140 SIT, Alko vrtna kosilnica 28.800 SIT, ahi lestev 4 KL 5.900 SIT, WC školjke 4.700 SIT, WC deska 950 SIT, armatura za kop. kad Armal 15.780 SIT, čudežna krpa 1.800 SIT, sekira Krmelj 1.550 SIT, jedilni pribor za 6 oseb 2.600 SIT, 5-delna posoda RP 14.800 SIT, garnitura krožnikov 2.700 SIT, PVC korita za rože 50 cm 410 SIT, likalna miza 2600 SIT, radio ura 2500 SIT, zalivalka 10 1 620 SIT, otroško kolo 5.350 SIT, koš za perilo 2450 SIT, omela PVC 4)0 SIT, 101 steklenica 1.000 SIT, likalnik na paro 5.200 SIT, kristal kozarci od 6.180 SIT dalje, skodelice za kavo gr. 1.300 SIT, stenske ure 1.950 SIT_ Pri nas kupljena darila aranžiramo brezplačno! Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroka Čestitamo za prvomajske praznike! Homar d.o.o. trgovina Veriga se priporočal življenje. Tako je pred skoraj polno dvorano kina Komuna izjavil Američan iz Atlante, to iz-pričujmo tudi vsi verni ljudje. Jezus živi v meni in jaz v Njem, sva eno. Jezus je moj Brat, Učitelj, Svetovalec, moje Vse. Kako je film nagovoril vsakogar izmed nas, smo lahko napisali na list v brošuri z besedilom Lukovega evangelija, ki smo jo dobili pri vhodu v dvorano. List z zapisanimi vtisi smo iztrgali iz knjižice in ga oddali. Naše besede bodo prevedli v angleščino in posredovali producentom filma. Tudi to je ena izmed oblik sodelovanja med ZDA in Slovenijo; mogoče še najčistejša! Gospodarsko ubira svoja pota. Film pa bo tudi svoja. Pri vsakem posamezniku. Največ bo imel od njega tisti, ki se bo resnično odprl Jezusovi besedi, zgledu, življenju. Prenekaterega gledalca bo motila sinhronizacija filma v slovenščino - prvi tovrstni projekt - ko besede svetopisemskih oseb izgovarjajo znani slovenski igralci in igralke. Tistemu, ki bi se mu to zgodilo, svetujem, naj se ne ustavlja pri njih, marveč pri Jezusu samem. Doživel bo srečanje s pravim Kristusom, kot ga je marsikdo izmed nas prek »filmskega«. Jezus je večen, kot je tudi. večno veljavno in odrešilno njegovo veselo oznanilo (evangelij). To naj nam prav posebej spregovori in nas prežari v tem času velikih milosti. JOŽE PAVLIC Domače in priseljeno prebivalstvo V tem ali onem naselju komendske fare, v okviru katere so krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ, s štirinajstimi naselji, slišimo sem in tja za mnoge ljudi neprijetno besedo: »priseljenci«, »prišleki«, »pritepenci« itd. Pri tem pa ne pomislimo, da je to lahko tudi eden od naših družinskih članov - zakonec, torej oče ali mati, stari oče ali stara mati. Veliko priseljencev živi v tem prostoru deset in več let, kar po lepem starem ljudskem izročilu pomeni, da so po tem času že postali enakopravni člani danega ljudskega ognjišča, ki ga v osnovi predstavlja domače (avtohtono) prebivalstvo, torej prebivalstvo, ki od rojstva Živi v domačem kraju. V zvezi s priseljenci se zaplete tudi tedaj, ko gre za njihove otroke, ki so se že rodili v novem kraju: zaplete pa se lahko celo tedaj, ko se je nekdo preselil iz enega kraja v drugega, še zlasti, če gre za drugo krajevno skupnost: iz Most v Komendo, iz Komende v Moste, s Križa v Komendo ali iz Komende na Križ. Če pa že upoštevamo to tako imenovano tradicionalno držo, pa ni prav, če mečemo v isti koš vse priseljence! Pred kratkim je prebivalec iz Bosne, ki je prišel kot otrok - sirota po drugi svetovni vojni na Komendsko, izjavil: »Presneti prišleki, kar komandirali bi nas radi«. Podatki nam povedo, da spadajo imenovane tri krajevne skupnosti med tista območja v Sloveniji, kamor se je po drugi svetovni vojni priselilo blizu dvatisoč ljudi, kar predstavlja nekaj manj kot polovico vsega prebivalstva v komendski fari leta 1991, kije štelo 4032 ljudi. Sicer pa ima rast števila prebivalstva z imi-griranim (priseljenim) delom ljudi več dobrih lastnosti:pomlajuje prebivalstvo, ga bogati s spoznanji, prinaša kapital, sproža energijo, daje nove pobude za različne aktivnosti..., tako se oboji bogate, kar je najbolj zanesljiv kazalec, da bodo ljudje tudi v bodoče solidno živeli. Priseljencev torej ne odvračajmo, veselimo se jih! Znan je rek, ki pravi: »Raznolikost prinaša bogastvo«. Procentualno je bil delež priseljenega prebivalstva ob popisu 31. 3. 1991 v KS Komenda 55,2%, v KS Moste 38,0% in v KS Križ 11,8%. Med posameznimi naselji se je največ ljudi priselilo v Komendo, 66,1%; sledijo Suhadole z 49,6%, Gmajnica z 49,0%, Gora s 47,0%, Križ s 46,9%, Mlaka s 45,2%, Moste s 43,8%,Podborštz 41,4%, Žeje s 40,7%, Potok s 40,5, Breg z 38,7%, Komendska Dobrava s 37,8%, Klane s 35,0% in Nasovče 33,3% priseljenci. Po drugi svetovni vojni se je torej največ ljudi priselilo v Komendo, 66,1 %, in najmanj v Nasovče 33,3%, medtem ko so Moste s 43,8% skoraj za 5% pod povprečjem vseh štirinajst naselij, ki znaša 48,7%. Zanimivo je, da se je doslej tuje prebivalstvo, z izjemo Suha-dol, najbolj naseljevalo v vasi, ki ležijo na blagem pobočju ihnjiških dobrav (na Gmajnici, na Gori, na Križu, na Mlaki in na Podborštu) in ne v tistem delu ravnine, kjer je zemlja najbolj kvalitetna. Sicer pa je naravni prirastek v Sloveniji izredno nizek, med evropskimi državami celo med najnižjimi. Statistični podatki, ki temeljijo na Statističnem letopisu Republike Slovenije 1995, povedo, da je znašal koeficient (razlika med živo-rojenimi in umrlimi) na 1000 prebivalcev v letu 19911,1 dve leti pozneje, leta 1993, pa celo -0,1, kar pomeni, da je umrlo več ljudi, kot se je rodilo živorojenih otrok. Glede na izredno nizko rodnost Slovencev (tudi v komendski fari in v občini Kamnik), se priseljenih ljudi veselimo, ne tamajmo nad njimi, saj bodo le v sožitju tudi v nedoločljivi prihodnosti v pomoč. DR. MARKO ŽEROVNIK Ozonske luknje ogrožajo naše življenje V zadnjem času se bodisi doma ali bodisi v kakšnem lokalu na toplem pogosto »razplamti« poleg vsakdanjih problemov tudi pogovor o ozonskih luknjah in njihovi škodljivosti. Toda prepričan sem, da jih le malo ve, zakaj so sončni žarki postali nevarnejši kot prejšnja leta, ko smo se še lahko posebno poleti na soncu brezskrbno »cvrli« na plažah ob morju, jezerih ali na pragu planinskih koč. Problematika varstva zraka Vsi vemo, da je zrak mešanica plinov, da je najbolj nujen naravni vir za življenje, saj človek brez zraka zdrži le nekaj minut, brez vode 3 do 4 dni, brez hrane pa še veliko dlje. V svetovnem merilu onesnaženost zraka že resno ogroža tudi tiste »industrijsko odročne« kraje, saj se onesnažen zrak zaradirotizacije zemlje in vetrov »seli« iz onesnaženih industrijskih središč in velemest. Onesnaženost zraka niso več samo lokalni problemi. Sedaj dosegajo že meddržavne razsežnosti. Žal je delovanje onesnaženega zraka univerzalno, saj vptiva ne samo na zdravje ljudi in na njihovo počutje, vpliva tudi na razvoj rastlinskega in živalskega sveta, skratka na vso živo narava Onesnaženost zraka ne selekcionira žrtve in zato prizadene vse ljudi, tako revne kot tudi bogate, izobražene in neuke. Zato mora biti skrb za čist zrak skrb nas vseh. Čepra v je bilo o tem že veliko zapisanega in čeprav ne bi rad tega ponavljal, vseeno nekaj besed o osnovnih značilnostih zraka ne bi bilo odveč. Za življenje je primeren na- mreč le tisti zrak, ki vsebuje sestavine plinov samo v naravnem razmerju! Zrak ima svojo težo (na vsak cm zemeljske površine pritiska 1,033 kg zraka). Tega pritiska ne občutimo, kerje zračni pritisk izenačen z notranjim pritiskom v organizmu. Zračni tlak se spreminja s spremembo višine, ki lahko povzroči fiziološke spremembe na telesu. Ob nagli spremembi lahko povzroči celo smrt (potapljači). Zrak je posrednik za zvok, lahko pa tudi vzrok za hrup. Zrak je medij za emisije in imisije, ki jih z svojim delovanjem povzroča človek. Emisija je oddajanje škodljivih snovi glede na njihovo agregatno stanje v ozračje. Imisija pa je občasno ali trajno vračanje emitiranih snovi v njihovem agregatnem stanju v prizemne plasti ozračja. Z emisijo označujemo onesnaževanje zraka, z imisijo pa onesnaženost zraka. Znano je, da nas obdaja več zračnih plasti. Prva in najvažnejša za vremenska dogajanja je TROPOSFERA. To je plast, ki sega približno do U km od tal in je različna, saj je je nad ekvatorjem 17 km, nad poloma pa le 8 km. Za troposfero je značilno, da temperatura pada za približno 6,5 stopinj Celzija na km višine. Prav to pa je vzrok, da se v troposferi zrak vedno »meša«. Pri dvigu toplega zraka se dvigujejo tudi vodne pare. Glavna ižparevanja so nad oceani in morji ter večjimi jezeri predvsem v toplejših predelih. Ti para se potem kondenzira v kaplje, te pa tvorijo megle, oblake in se vračajo nazaj v obliki padavin. Povečana oblačnost kot posledica segrevanja ozračja povzroča, da se vodne pare srečujejo s kemičnimi primesmi, kijih je človek hote ali nehote izpustil v zrak. Tako se v padavinah pojavljajo sulfati, nitrati, karbonati vseh vrst. U strupi, združeni v vodnih kapljicah, povzročajo kislost pada vin, ki povzročajo veliko propadanje gozdov, jezer. Strupi se kopičijo in premnogi predeli tudi v naši državi so zaradi toksičnosti oziroma človekove brezbrižnosti že sedaj in bodo tudi še naprej dolgo ostali smrtno nevarni. Kljub sanaciji takih mest, ki pa so običajno dobro skrita, bodo še dolgo ogrožala človekovo zdravje ter floro in fauno. V troposferi je prisotna še ultravijolična svetloba, ki je potrebna za biološke pojave in uravnavanje življenja na zemlji. Ultravijolična svetloba je del sončnega spektra, ki ga sestavljajo za prosto oko nevidni valovi in ti dosegajo dolžino 3 do 4 mikrone. Pri vstopu v zemeljsko atmosfero vsebuje sončna svetloba 8% ultravijoličnih žarkov, ko pa ti žarki dosežejo zemeljska tla, jo ima sončna svetloba samo še 4%,pa še to le tam, kjer padajo sončni žarki pra voko-tno na zemljišče. Seveda ta podatek velja za predele, kjer ni oblačnosti. Ostanek teh žarkov absorbira - vsrka plast ozona, kije v višini 20 km nad nami. To se dogaja v stratosferi, ki sega tudi do 50 km visoko nad nami. Temperatura je tu nekaj časa stalna, nato pa naglo narašča. Gla vna plast ozona je v višini nekako 20 km nad nami. Ozonska plast (nad ekvatorjem je znatno tanjša) nas varuje pred premočnim delovanjem sončnega spektra. Ultravijolična svetloba ima kemične svetlobne in celo električne učinke, zato jih uporabljamo zelo koristno tudi v medicini. Mimogrede: pod njihovim vplivom nastaja celo vitamin D. Vendar je prevelika doza teh žarkov nevarna za zdravje ljudi, še posebno za kožo, kije žarčenju teh žarkov najbolj izpostavljena. (nadaljevanje prihodnjič) JOŽE JELEN Za Zeleno zvezo pri SLS AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - semena vrtnin In poljščin - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo In purane - ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SIT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg) - umetna gnojila - na zalogi sončnice In proso za ptičjo hrano Cene za krmila so tovarniška VSA ŽITA ZMEUEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. CALC I T d. d. Stahovica 15 Občanom Kamnika čestitamo ob prazniku dela, L maju. PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE I TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 MALI OGLASI: Domače salame prodam. Tel.: (064) 421-283. Parcele za vrtove oddam v najem. Tel.: 815-351. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Viličar Indos diesel 2500 kg prodam. Tel.: (064) 421-283. Garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku najamem. Tel.: 814-772. Urejen poslovni prostor v središču Kamnika, 40 m2, oddam s 1. junijem. Tel.: 812-036 v dopoldanskem času. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861 ARBORETUM VOLČJI POTOK VABI SUPER CENA SALVIJE SAMO 60,00 SIT (OMEJENA KOLIČINA) V VRTNARIJO KAMNIK - NEKDANJA VRTNARIJA KOČNE (tel.:061 814-307, odprto od 7.00 -17.00 ure, v soboto od 8.00 -13.00 ure) izredno ugodna in pestra ponudba lončnic, VSAK TOREK LONČNICE 10% CENEJE! BOGATA IZBIRA BALKONSKIH OKRASNIH RASTLIN IN ENOLETNIC SADIKE ZELENJAVE V PRODAJNI CENTER ARBORETUM, odprt vsak dan od 8.00 do 16.00 ure, v soboto od 8.00 do 14.00 ure, nedelja od 12.00 do 17.00 ure. tel.:061811-117 713-660 flt RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI IIP CENTER *žg>H Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, WINDOWS,WORD FOR WINDOWS EXCEL (20 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO—_ ČEATTTAMO OB DELAV&KEM DDAZNIKU. L MAJU. OBENEM VAS VABIMO. DA M SEJEM H OO 25- 4, PO 10. H 10 SUPER CEN V OPREMI MENGEŠ - MOTORNA ROTACIJSKA KOSILNICA GUTBROD 51/S 25.900 SIT - REZALNI STROJ SR 604 5.990 SIT - SESEKLJALNIK S 201 8.990 SIT - GRT RP POSODE, 12-DELNA 16.990 SIT - GRT PVC SKLED, 5-DELNA 499 SIT - KABELSKA ROLETA 25M PPL 3x1,5 5.990 SIT - ELEKTRIČNI PODALJŠEK 3 DELNI - 3 M 659 SIT - VIDEO KASETE RAKS E 180 599 SIT - WC GARNITURA (METLICA S PODSTAVKOM) 299 SIT - VRTNE ROKAVICE 136 SIT Cene veljajo do odprodaje blaga. UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI PRODAJA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI PRI NAS JE NEMOGOČE RES MOGOČE!!! 737-006, kovinOtehna 14 25. aprila 19% OGLASI Kamniški OBČAN kOčna AKCIJSKA PRODAJA do 11 maja! OLJE RAST. SONČNI CVET, 1 I 159,90 SIT ŠPAGETI CERES, 0,5 kg 92,90 SIT NAPOLITANKE COCO. 450 g 226,30 SIT PARADIŽNIKOVA MEZGA, 130 g 83,70 SIT MILKA mlečna čok., 100 g 111,50 SIT KAVA LOKA mleta, 100 g 119,00 SIT KUMARICE ETA, 650 g 226,80 SIT POMARANČNI SIRUP VITAL, 1,5 I 366,00 SIT VINO BELO NAMIZNO, 1 I . 194,00 SIT NIVEA SOFT krema, 200 ml 459,60 SIT VVEISSER RIESE, 2,4 kg 549,00 SIT LEDENI ČAJ gozdni sadeži, 0,33 I 57,00 SIT ASEF tekoče min. gnoj., 500 ml 282,50 SIT JETRNA PAŠTETA, 50 g 66,50 SIT TUNA V OLJU, 185 g 122,00 SIT SARDINA Z ZELENJAVO, 125 g 87,00 SIT PE ELEKTRO-ŠPORT (teL 831-436) AKCIJSKA PRODAJA KOLES »ROG« do & maja * ugodni plačilni pogoji * 7% popust pri plačilu na 3 čeke * 7% + 5% popust pri plačilu z gotovino DEŽURSTVO V MAJU IN JUNUU: dežurni bosta BAKOVNIK (tel.: 811-500) in MOSTE (tel.: 841-138) ob sobotah od 7. do 19.30, ob nedeljah od 8. do 11. ure. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Ljubljana POSLOVNA ENOTA DOMŽALE-KAMNIK PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK, Maistrova 18 Telefon: 817-110, 817-056, faks: 831-261 Cenjene stranke obveščamo, da na našem predstavništvu v Kamniku s 7. aprilom uvajamo dežurno cenilno službo za vse škodne primere, vsak ponedeljek od 8. do 10. ure in vsako sredo od 14. do 76. ure. Obenem vsem občanom in našim poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku dela, 1. maju. □ PONI d.o. o. Križ 24, Komenda tel.: 841-113 mobitel: 0609-633-943 Poletje prihaja In z njim tudi vročina. Pohlajevanje poslovnih prostorov, pisarn, lokalov in bivalnih prostorov vam izvedemo s klima aparati priznanih firm. ************************** V uk vabimo učenca za montažo prezračevanja in klima sistemov. Vsem občanom želimo prijetne prvomajske praznike. ^WJEANS Fužine 6, Kamnik -5%, -10%, -20% ŠE VEDNO VELJA! in gradimo w z Metalko Vse za gradnjo in obnovo hiše ali stanovanja - posebna ponudba do H. maja! oljni gorilnik BALTUR SPARK 3-SP 18 KVV............................................. 51.990 SIT radiator KIG-KORADO 22-600-1200................................................... 13.990 SIT el. grelnik vode GORENJE TIKITG - 80 I............................................... 17.990 SIT enoročna armatura za kopalno kad UNITAS art. 0035........................... 9.990 SIT mešalec za beton UV 120 1................................................................... 43.990 SIT samokolnica UV.................................................................................... 5.190 SIT zidarska žlica 18 cm............................................................................. 990 SIT el. vodnik PPR 3x1.51, meter................................................................ 49 SIT splakovalnik JADRAN, beli.................................................................... 3.290 SIT kopalna kad za vzidavo SONATA 170 cm............................................ 21.990 SIT švedske enobarvne WC deske KAN....................................................... 4.490 SIT sanitarna garnitura CLIZIA (umivalnik, podstavek, WC ikoljko, bide), bela........... 30.160 SIT lepilo za tapete METVLAN normal 125 g Henkel-Zlatarog................................ 290 SIT alu. trodelna lestev ALPOS, 9,4 m......................................................... 42.990 SIT podstrešne lesene stopnice ELLES, 120x70 cm........................................ 21.090 SIT strešno okno KOVINOPLASTIKA LOŽ, 78x118 cm z založijo in obrobo......... 39.090 SIT keramične ploščice SMOV: talne art. 43004, kvaliteta A, 1 m2....................... 1.770 SIT zidne art. 83200, kvaliteta A 1 m2...................... 1.390 SIT talne - GRES, kvaliteta A, 1 m2.............................. 1.535 SIT keramične ploščice GORENJE: talne ELBA S, kvaliteta K, 1 m2......................... 1.390 SIT zidne BLED 328, kvaliteta A, 1 m2................... 1.560 SIT stekleni zidaki VfTRABLOK prozorni................................................. 290 SIT barvni.................................................... 530 SIT S kartico Metalke Trgovine še ceneje! 11/4/11 >/| BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Šutna 37, tel. 061/811-555 TRGOVINA Slovenska trgovina * tradicija CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. PEUGEOT ROBEX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax- 727-319 NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 z abs om, servo VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERUSKI OPREMI. Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Ugodni plačilni pogoji: kredit D ali T + 4% do 11% glede na višino kredita. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI tltM m * mmm srn*, mm m mmmmm mmm m uviv el i&ai-ia ««»»»,„„ .„„„„w trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812- NOVO: akumulatorji ATSA po ugodnih cenah • prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo pooblaščeni servis VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah svetila SATURNUS avtokozmetlka SONAX, STP, JOHNSON, PAUUNA, ARMORRALL motoma Olja CASTROL, VALVOLINE, ELF, AGIP, PROTON svečke: CHAMPION, BOSCH Oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM hladilna tekočina - antlfrlz, vitrex avtoprevleke In avtotepihi TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL dodatna oprema protivlomna zaScita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBILISER -naprava proti kraji vašega avtomobila • avtoradiji In avtozvocnikl za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC Ves kupljen material tudi strokovno vgradimo v lastnem servisu! servis: Markovo 1a, KAMNIK, tel./faks: 817-220 mobitel: 0609/636-556 Vsem našim kupcem in drugim občanom čestitamo ob prazniku dela. LADA <3£> PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOLIRANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUDI STARO ZA NOVO! tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fa* 737 313 Obveščamo vse uporabnike proizvodov Golden, ki mogoče nimate več svojega dobavitelja, da lahko vse izdelke naročite po tel.: 831-398 in dostavili vam jih bomo na dom. 3t£klarstvo SQboslikarstvo Nudimo: - stavbno zasteklitev - termopan stekla, medeninasti dodatki, vitrine - pleskanje oken in vrat, barvanje ograj, demit fasade in druge storitve Volčji potok 40/b, Radomlje, tel.: 814-372, 371-053 KEMIČNA ČISTILNICA Odprta je nova kemična čistilnica, v kateri čistimo in vzdržujemo vaša oblačila, (o) Če nas pokličete po telefonu, pridemo po oblačila na vaš dom in vam jih očiščena _ _ _ _ _ _ _ tudi dostavimol IT 001/832 809 Metka ULČAR s.p., Soteska 61, KAMNIK gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJA!! • pralni stroj PS 906, barvni TV In glasbeni stolpi gotovinski popust 15%, na dva ali tri čeke 10% popust, na 4 ali 5 čekov 5% popust • sušilec perila 36.158,50 SIT • pralni stroj PS 909 73:046 SIT Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. NOVO! NOVO! Cenjene stranke obveščamo, da opravljamo servisna popravila hladilno zamrzovalnih aparatov, pralnih strojev, štedilnikov In malih gospodinjskih aparatov. Naročila sprejemamo v naši prodajalni aH Servis Železnik Miro s.p., Nevlje 19, tel.: 831-494. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacij. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder 1 ~u 1 JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel (084) 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin Na zalogi kombinirani bojlerjl. Prazen je naš dom, prazno vse, ni veC tvojega smehljaja, le trud tvojih rok in lep spomin nate nam ostaja. ZAHVALA 5. marca 1996 je kruta usoda iz nase družine nepričakovano in mnogo prezgodaj iztrgala ljubega moža in atija MILANA PLUTA Hvaležni smo vsem, ki ste v naši žalosti z nami delili bolečino, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani, iskrena hvala g. župniku za mašno daritev. Cerkvenemu pevskemu zboru France Gačnik iz Stranj in Janezu Krtu za zaigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milica, hčerki Barbara in Krna Kamnik, marec 1996 Pomlad na vrt je tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni, ostale so pridnih rok sledi in spoznanje kruto, da te več ni. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata in strica MILANA RAMŠAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter za številno spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo kolektivom Komunalnega podjetja Kamnik, ETE, Kamnik, ZD Kamnik in Slovenski knjigi, Ljubljana. Hvala tudi pevcem in g. župnikoma za opravljen obred. Vsi njegovi april 1996 Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta REZKA URANK AR z Duplice, Jakopičeva 13 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem iz Stola in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Kliničnega centra - oddelek za bolezni srca in ožilja za skrbno zdravljenje. Hvala tudi g. župniku, pevcem, izvajalcu Tišine in govorniku. Žalujoči: hčerka Fani z možem Ivanom, sestra Mirni z družino in drugo sorodstvo april 1996 Praznina, moreča samota, povsod, kjer te išče srce. A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke ZAHVALA • V 84. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek, pradedek in stric JAKOB DROLC iz Okroga 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Damjani Plešnar-Cvirn in patronažni službi za skrb in nego. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem Lire za ganljivo petje, GD Spitalič, Komunalnemu podjetju Kamnik in govornikoma za izrečene lepe besede v slovo. Žalujoči vsi njegovi Okrog, Laze, Mekinje, Duplica, Preserje, april 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, svakinje in tete ANICE HUMAR iz Domžal po domače Debevčeve Anice z Vodic nad Kamnikom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, zlasti šolskim sestram iz Domžal, sostanovalcem z ul. Simona Jenka 12 ter članom UNZ iz Domžal za izkazano pomoč. Hvala duhovnikom za besede tolažbe, spremstvo na njeni zadnji poti ter cerkveni pogreb. Hvala pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Hvaležni sorodniki april 1996 , Ob slovesu naše drage mami in babi NADE DOLENC rojene Debevec se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej za izraženo sožalje, prelepo cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Dušanu Staretu za nesebično pomoč ob vsaki uri, patru Franciju Pivcu in gospodu Franciju Trstenjaku - glavnemu uredniku radia Ognjišče - za lep pogrebni obred, pevcem Lire in vsem, ki ste jo v takem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Njene: Nataša, Dika in Mojca Kamnik, april 1996 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, še vedno si med nami ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše plemenite žene, mamice, mame, sestre, tete in svakinje JOŽICE ZAKOVSEK se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nudili pomoč in tolažbo, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala sosedom, sodelavcem in osebju Zdravstvenega doma Kamnik. Mož Julij, hči Mirjana z družino, sin Srečko z družino in vsi drugi njeni Kamnik, Ljubljana, april 1996 Mimo mama je zaspala, solze lijejo iz oči; žalost v srcu je ostala, solza se ne posuši. ZAHVALA V 87. letu je zaspala naša mama, babica, prababica in tašča JOŽEFA SPRUK p. d. Mlakarjeva mama z Gozda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečene besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažni sestri Miji, p. Miroslavu za lep pogrebni obred, pevcem in organistki, izvajalcu Tišine in govorniku za lepe besede slovesa. Hvala tudi njeni snahi Mileni za požrtvovalno in skrbno nego med njeno dolgo in hudo boleznijo. Žalujoči vsi njeni Gozd, Kališe, Krivčevo, Kamnik, Ljubljana, VVitzhelden, april 1996 16 25. aprila 19% Kamniški OBČAN NAPREDEK DOMŽALE Ugodna prodaja pohištva v Napredkovem salonu v Domžalah Izboljšali smo ponudbo sobnega in kuhinjskega pohištva ter prodajne pogoje • kredit do 24 mesecev - ugodna obrestna mera, 10% polog • možnost plačila ob naročilu samo 50% vrednosti, ostalo ob dobavi • nakup na odloženo plačilo na 4 obroke, brez obresti • po želji izmere na domu • brezplačna dostava do 20 km in prepričajte se! Želimo vam lepo prvomajsko praznovanje! RAZPRODAJA pisarniških stolov iz opuščenih programov. Ugodne cenel Interier Kamnik Korenova cesta 3 Duplica pri Kamniku Tel.: (061) 814 830 faks: (061) 814 035 STOL Nove podobe prostorov Vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Pridružujemo se čestitkam ob prvomajskem praznovanju. Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404) Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! AHAČIČ SERVIS ITRGOVINA gorenje Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 Akcijska prodaja na gotovino! - pralni stroj 906 X 57.700 SIT - sušilci perila 36.158 SIT - električni štedilnik, šir. 50 cm 31.655 SIT - hladilnik z zamrzovalnikom, višina 160 cm 43.456 SIT - barvni TV Gorenje od 47.000 SIT naprej - kuhinjska korita in nape Prodaja na do 10 enakih obrokov brez obresti! Na zalogi celoten program Gorenje! Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 : 61225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ografne elemente - tlakovce, plošče, robnike' - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAO 20.000 SIT Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8.-15.30 Lepi pomladni dnevi so najbolj razveselili kmete, ki so pričeli s pripravo njiv za spomladansko setev in sajenje. VERA MEJAČ Bomo še dolgo čakali na ureditev doslej neizrabljenega velikega prostora pri bakovniški postaji za parkirišče, med tem ko so Groharjeva in okoliške ulice zatrpane z avtomobili? Pobuda svetnika Franca Orešnika je še kako utemeljena! (FS) VVN TRGOVINA \ I K' A M N I K tel. 831-703 Greste za praznike v toplice? Oglasite se v trgovini Mery, kjer imamo največjo izbiro ženskih, moških in otroških kopalk. Imamo tudi lepe spalne srajce in pižame, bogato izbiro spodnjega perila za ženske, moške in otroke in Se in Se... Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Lepe prvomajske praznike vam želimo! trgovina AJDA^^j^ Kamnik, Ljubljanska 42 (nasproti tovarne Stol) tel.: 813-892 DELOVNI ČAS: PONEDELJEK-PETEK: 7.30-lft30 SOBOTA: 7.30-17.00 NEDELJA: 8.00-12.00 V soboto, 27. aprila, bo trgovina odprta od 7.30 do 14. ure, v četrtek, 2. maja, od 8. do 12. ure. Stalne akcijske cene In pestra izbiral NOVO!! * nakup možen tudi z boni * upokojencem priznamo 5% popust v času od 30. aprila do 6. maja. Želimo wm lepe f tunike lit te ftifettlanu it nakupi IZDELOVANJE TEKSTILNIH WOBLOG ZA STOPNICE } Dragica BRUMEN a KAMNIK, MARKOVO 4 C obloge se lepijo z obojestranskim lepilnim trakom primerne so za notranje In zunanje stopnice vseh vrt materialov čiščenje je enostavno - topla voda z detergentom Informacije po telefonu: (061) 832-175 Režemo in obrobljamo preproge po meri! Popravljamo tudi STARE preproge.