Leto - Año VI No. 291 "EL SEMANARIO ESLOVENO" "Uredništvo in upravništvo U. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322 ^Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto S 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno = i W 3 M a « S §3 ,Cena 10 cent. TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 V Kaj se počenja v Evropi V našem listu smo večkrat povdarjali, da je fašizem zgrajen na oboroženi sili kapitalističnega individualizma, ki ima edini namen drsati ljudstvo v suženjstvu ter ga tako izkoriščati za svoje zasebne svrhe. Vojske ne želi noben narod, pač pa tisti, ki se upajo na račun vojne okoristiti. Kdor je toorda še v dvomih, naj malo pomisli v kakšno mizerjo je pahnila narode zadnja svetovna vojna. Okorištili so se z jijo le nekateri posamezniki. Evropske države so več ali manj izrazita fa- v. , , Slstična tvorba. Najbolj jasno pa to prikazujeta Nemčija in Italija, da je tudi med njima Pinogo razlike. Pisali smo tudi, da se fašizem sistematično Pripravlja za vojno. Prvi znaki vojne nevarnosti se že prikazujejo. Nemški fašizem je povzročil, da sta se Francia in Italija pobotali, ki sta si bili doslej nepoboljšljivi nasprotnici. Francija in Italija sta ves čas po vojni srdito bili za vpliv v po-donavju ter na Balkanu. Največje gospodarje koncesije je odnesla Francija. Italija pa •le ostala s praznimi blagajnami. Mussolini. je mislil, da bi s Hitlerjem kaj Pridobil, pa se je grdo zmotil. Kot je italijanski fašizem samo italijanski, je ravno tako tudi nemški samo nemški in če si oba prilaščata Pravice za lov na enem in istem kraju je naivno, da se bosta nekega dne pošteno stepla. Francija je hitro izračunala, da ji to po-e®t.je obeh fašističnih držav lahko mnogo škofje, prav nič se ni obotavljala, z enim očesom Je nekoliko pomižala in z drugim pogledala tja. na Sever in že ni bil več ruski komunizem 'ako pošasten, celo človeški je postal in je kai 'finalu imel odmerjen prostor v Družbi narodov. Pojav Rusije v mednarodni javnosti je bilo V(>Ukega pomena za mir. Nemčija se je hotela za vsako ceno oborožiti 'P Franciji ni kazalo drugega, ali se takoj spusti z njo v boj dokler še ni preveč močna, al¡ pa vprašati Rusijo, če bi hotela stopiti njo v zvezo. Sedaj ko je imela Francija močno zavezni-e° za hrbtom Nemčije, ni bila več v strahu pred Pjo. Stremljenje nemškega fašizma je, da spravi nemško poreklo pod svoje okrilje. Saar je dobila od Francije in to čisto legalnim po-totn ljudskega glasovanja. Sedaj pa se sistematično pripravlja za priključitev Avstrije, 1 lahko mirne vesti rečemo, da če bi dali ljud-volilno pravico, da bi se izreklo za Nem- Cl-1°, kar je po naravnem zakonu tudi pravilno. *ata rn ei»u pa še Italija in Francija odločno upi- ter sta sklenili, da storita vse, da se to lle bo zgodilo, kalijo in Francijo pa vežejo še drugi dale- kosežnejši nagibi. Ne Italija in ne Francija nimata izven svojih mej nikakega teritorija na katerem bi živeli ljudje njihovega porekla. Ni pa tako Nemčija, V Saaru živijo Nemci in v Avstriji tudi, torej ima Nemčija naravne pravice postati tako velika kot je obsežen teritorij na katerem živijo Nemci, brez da bi se ozirala, če je drugim tako prav ali ne. Ampak v Evropi je še drugi narod, ki dela velike skrbi tudi germanom in še večje pa la-tincem in to smo Slovani. Cevi, ki so jih imeli germani in latinci speljane v slovanske dežele, potom katerih so srkali mastne dobičke, so jih pričeli slednji mašiti. Iz Rusije ne priteče nič več iz drugih slovanskih držav pa tudi vedno manj. Ampak to še ni vse. Glavna Slovanska sila se predvideva v tem, da se bolj in bolj zlivamo v eno celoto. Zaenkrat samo duševno, ker kulturno in gospodarsko nas še vedno držijo s silo na razen. Večno pa to ne bo trajalo. Germani in latinci sami bodo prisilili s svojim političnim in gospodarskim pritiskom na te dežele, da se bodo zvezale z vzhodnimi Slovani. Sicer nihče ne predvideva slovanske enote v komunizmu kot kaki politični stranki, in še manj v kakem fašizmu, pač pa v okvirju socialnih pravic za vse ljudi ki stremijo po izobrazbi ter gospodarskim razvojem. Mussolini je pričakoval, da se mu bo z umorom Jug. kralja vsaj deloma obnesel načrt, pa se mu ni. Jugoslavija se ni razbila kot je pričakoval in marsikdo je bil presenečen ko je celo moskovska vlada izjavila, da je pripravljena govoriti tudi s topovi, če bi ne bilo drugače, kadar se gre za naravne pravice svojih plemenskih bratov. Tako je Mussolini prav povsod s svojo zvijačno politiko pogorel. V Avstriji ga preganja Hitlerjev vpliv in iz avtonomne republike Hrvatske in Slovenije tudi ni ratalo nič kot si je bil zamislil Mussolini, da bi bila pod italijanskim pokroviteljstvom "svobodna". Ni kazalo drugega kot se obrniti v Afriko. Tam se bodo morda še kaj dali ustrahovati in izkoriščati, da imamo mi zelo malo upanja, kajti japonska industrija je v Abesiniji močno zasidrana, ki jo gotovo ne bodo hoteli kar tako odstopiti. Mi rečemo simo, gorje afri-kancem sedaj ko so evropski kapitalisti poželjivo vrgli oko nanje. Gorje pa tudi tistimi evropskim mladeničem, ki bodo morali za tuje koristi prelivati kri. Vkliub velikanskemu porazu v podonavju se Mussolini še ni odpovedal intrigam. Pričel je delati za povrnitev Hiibsburžanov na Avstro-osrerski prestol. Kakor pri nreišnii politični , taktiki, ga tudi pri tei r>ored-stavnilri so re iziavili, da bi r\omom'lo novra-tek Habsburžanov na nvtrijski nre^tnl. vn-ino. Jugoslavija se je pričela vsled prijateljstva Italije in Francije malo bolj prijazno ozirati v Nemčijo. Ampak tudi tu ne bo izhoda. Zgodovina nam je jasen dokaz, da so nas imeli germani skozi dolga stoletja samo za hlapce. Čas se čudovito naglo vrti in lahko mirne vesti pribijemo, da naša socialna, gospodarska, kulturna in narodna rešitev je edino v zvezi vsega Slovanstva. Vsi znaki kažejo, da bo Slovanstvo tisio, ki bo pokazalo v bolje razmere in tako kakor sebi tudi drugim narodom. Krvavi spopadi v Jugoslaviji Brzojavljajo, da je v takozvanih prečanskiK krajih Jugoslavije, to je v deželah, ki so spa-do krvavih spopadov med kmeti in orožni-dale pod Avstro-Ogrsko na več krajih prišlo štvom. Posebno v Sibinju v bližini Bos. Broda, je prišlo do tragičnih scen. Minoli torek je orož-ništvo aretiralo nekaj kmetov ki so z vzkliki proti državi manifestirali. Vsled te aretacije so se duhovi tembolj razburili in zahtevali, da se aretiranci iznuste, kar ni hotelo orožništvo pristati. Navalili so vodjeni po nekem katoliškem duhovniku z imenom Mihajlo Plaslcovič na orožniško postajo kjer je nek kmet z revolverjem' v roki skočil na dotičnega poveljnika. Orožništvo ga je ustrelilo, nakar se je pričelo splošno streljanje, kateerga tragičen izid je bil da je 7 kmetov ostalo na bojišču in več drugih je bilo ranjenih. V sredo se je zopet v tej bližini odigral drugi spopad, ki je zopet zahteval nekaj žrtev. V Podgorici v Črnigori se je vršil tudi krvav spopad vsled ustreljen j a enega dijaka kjer .je bilo tudi par mrtvih in nekaj ranjenih. Javljajo tudi iz drugih krajev manjše spopade. Gori imenovani duhovnik, ki je zbežal, v Zagreb je bil tam aretiran. Pripisujejo vse te izgrede dejstvu, da je sedanja vlada odpravila prejšnjo strogost m pustila prebivalstvu več prostosti o priliki skorajšnje volilne agitacije, ki pa na žalost, se je začela voditi z balkanskimi metodami in to je naislje in demagogija. Največ za obsojati pa je nastop onega duhovnika, ki je pravzaprav odgovoren za te tragične nesmiselne žrtve. Podali so se na lice mesta, da proučijo in ublažijo razjarjeni ljudski duh, notranji minister Popovič, ter nekaj višjih uradnikov tega ministerstva. Regent Pavel je topogledno sledeče izjavil nekemu novinarju: "Če narod ima toliko potrpljenja, da čaka do meseca maja, sem prepričan, da bo vsem dana možnost se udeležiti volitvam. Vlada te države ne odvisi več, od volje ali muh dveh ali treh oseb. Vsi bodo imeli enake pravice k vladanju, če narod ostane združen in močan. S^mo zato je Regentski svet odobril nove volitve za mesec maj. Sem prepričan, da. bodo Hrvati in Slovenci dobili popolno svobodo, če ostanejo združeni s Srbi, ter da ne stremijo za tem se ločiti ali pa se podati pod kako tujo vladavino. Nadvse pa mi- slim, da je blaznost se posluževati ubijalnih krogel za doseči njih cilj." Moramo popolnoma odobravati trezne besede Regenta, ki gotovo ne vsebujejo nobeno sovražnost proti nobenemu, so le usmerjene v čuvanju edinosti skupne države Jugoslavije. Tudi moramo z veseljem beelžiti, da ni prišlo v Sloveniji do takih izgredov, kar je svetel dokaz naše naprednosti in uvidevnosti, ter da se ne puščajo Slovenci zaslepiti od neodgovornih elementov, ki izkoriščajo znatno lahkovernost hrvaškega življa, ki se pušča zavajati v brezmiselne oborožene spopade, ki žalibog tembolj poglobijo mržnjo med jugoslovanskimi plemeni. Saj mi tu v inozemstvu predobro vidimo in znamo kam je vse to naperjeno in kdo je oni, ki vse te izgrede in sovražnost med našimi plemeni povzroča in podžiga in to žalibog nočejo videti in čuti lahkoverni Hrvatje, lci prav silijo v tujčev jarem, gnani od brezvestiiežev in pla.čancev kakih imperialističnih megalomanov in lačnih dežel in denarja gnjilih potomcev Črnorumene bivše avstrijske dinastije. Ne. vidijo Hrvati naše gorje v zasužnjenem Primorju, kjer so njih bratje še bolj poteptani in zaničevani kot mi, ja jim je to svetel dokaz kaj bi jih čakalo pod istim jarmom. Na Hrvaškem v okraju Brod so se kmetje dvignili proti obalstem. Kot poročajo je bilo v enem spopadu 22 mrtvih in mnogo ranjenih še več pa aretiranih. * * * Na drugem kraju se je zbralo skupaj veliko število manifestantov, ki so protestirali proti velikim davkom ter so benem pričeli razbivati napise iz vseli javnih poslopij. To pot so orož niki aretirali 800 manifestantov. V drugem spopadu poročajo, da je bilo po novno 7 ljudi mrtvih. Beograjska vlada je poslala na lice mesta posebno komisijo, ki naj ukrene vse potrebno, d>i se zopet vzpostavi red in mir. VojaštVo je zasedlo Brod ter je vsak vhod v mesto zabranjen. Te pobune niso nikaka organizirana poteza temeveč je samo izbruh nahujskanih kmetov od raznih neodgovornih elementov. ** * Nas izseljence bo zelo veeslilo kadar se bo Jugoslavija osvobodila tujega kapitala, ki np-šeše ljudstvo samo izkorišča, ter ubralo pot na podlagi socialnih pravic vsega naroda. Ljudstvo, ki je od tujega ali domačega kapitala izmozgano je državi samo v ogromno breme, v mednarodnem pogledu pa brezpo membni tvor. Nekaj visokih izobražencev še ne predstavljajo stopnjo narodne izobrazbe, kakor tud' nekaj bogatašev ne pomeni narodnega blagostanja. Kdor dela za podvig narodne celote je iskren in zaveden Jugoslovan, vsi drugi p.s so samo koritarji. Slednji si osvajajo monopol Ju-goslovanstva, drugi pa ki se v resnici tri'dijo za ljudsko blaginjo ter pri tem mnogokrat celo stradajo, so zaznamovani kot protijugoslova-ni i nto samo zato ker nočejo služiti njihovim interesom. Ker imajo ti, zavajalci dovoli denarja, imajo v rokah silno orožje, časopisje, potom katerega mamijo ljudi za svoje svrhe. Žalibog, da jim le preveč nasede. Posaarje že v nemških rokah Ob polnoči od torka na sredo so nemške finančne straže zasedle mejo med Posaarjem in Francijo, s te mje takorekoč ta dežela prišla po dnemško oblast, vsaj v kolikor se to carine tiče. Pri tej priliki so obdržali veliko slav-nost v okraju Breme d'Or pri kateri je prisostvovala navdušena množica. Več oddelkov inozemskih čet so že zapustili Posaarje in se vrnili v svoje države. Prebivalstvo Posaarja je v zadnjih dneh veliko blaga nakupilo v Franciji vsled skorajšnje carinske zapore. HAUPTMANN AUELIRAL Iiauptmann je vložil proti obsodbi rekurz, kar je povzročilo, da je morala sodnija. izvršitev obsodbe, ki je bila namenjena za 18. marca preložiti. Pregledovanje Hauptmannovega procesa se bo pričelo 28 t. m. Država bo morala dati tiskati vse spise procesa, vsled napovedi uboštva Hauptmanna. Zbudilo je pozornost, da ni več med branilci bivši glavni branilec Reily, katerega je Iiauptmann odklonil, baje ker ni delal soglasno z drugimi branilci. Rekurz so podnesli odvetniki Fisher in Pope. Spreten odgovor Nemčije Znano je, da pri sklenitvi francosko-angle-škega zračnega pakta v Londonu se je povabila tudi Nemčija, da pristopi k temu paktu, kakor tudi k nameravanemu vzhodnemu paktu in k dogovoru o nedotakljivosti Avstrije. Očivi- Naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem otvoril lastno delavnico za popravljanji vsakovrstnih ur. Toplo se priporoča vsem Vladimir Gomišček Ulica TRIUNVIRATO 1467 zraven Do-rrego, Chacarita, Buenos Aires. ^mmmmammmmmmmmmmmsmmmBKmt Veliki zavod "RAMOS MEJIA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. I GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. . Naš zavod s svojimi modernimi napravami In z izvrstnimi SPECIALISTI^ je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko In mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 I Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 j dpo se je Nemčijo hotelo ukloniti v to mrežo dogovorov in jo pirvezati v voz skupne fran-cosko-angleške evropske politike. Nemčija je precej dni kolebala in po svojih neoficijelnih virih, puščala razne verzije v svet o riačinu kako bo odgovorila. Nakar je v petek prejšnjega tedna poklical nemški minister zunanjih zadev von Neurath, angleškega poslanika v Berlinu Pliippsa in mu izročil odgovor, šele nekaj ur pozneje pa je bil tist: odgovor izročen francoskemu poslaniku. Ta poteza katera ni povsem v skladu z diploma-tičnimi običaji, ker bi se morali odgovori izročiti obema poslanikoma istočasno, je zbudila precejšnjo pozornost. Odgovor sam je bil tudi tako sestavljen, da je bolj ugajal Angliji nego Franciji, kar je viden namen Nemčije, se direktno in samo z Anglijo pogajati, tembolj ker se gre za zadevo ki Anglijo jaleo skrbi, to je zračna sigurnost, največ vsled velike nevarnosti za mesto London pri eventuelnem zračnem napadu. Nemčija s to potezo, dela na to, da bi sklenila dogovor samo z Anglijo brez Francije, pustivši vse druge dogovore, ki bolj interesirajo Francijo za poznejše čase. Spreten nemški diplomatski manever je prinesel zopet zmešnjavo v evropsko politiko, v kolikor bo imel uspeha odvisi sedaj od angleških vodilnih krogov, ki pa se bodo brez dvoma morali ozirati na notranjepolitični položaj Anglije, ki stoji tik pred volilno lcampanijo, v kateri bodo laboripti vse sile napeli da vržejo sedanjo vlado. Laboristi pa brezdvoma so odločni nasprotniki hitlerske Nemčije. Rusija pokroviteljica malih narodov Po oddanem nemškem odgovoru Angliji in Franciji je šele v torek zavzela Rusija svoje stališče v tem vprašanju, ter dala svoje mnenje potom svojega odposlanika v Londonu, Ivana Maiski, ki je imel govor v društvu za Zvezo narodov. Izjavil je da nemški odgovor ne prinaša za-željeno stabilizacijo v evropski politiki, ter je s tem mir še vedno ogrožen. Povdarial je posebno, da ako se tudi vzhodne velevla^ti domenijo na podlagi zračnega pakta, bo ta pakt imel malo veljave, ako se ne vzporedno sklene Vzhodni pakt, katerega Nemčija ovira na vse načine. * Naglašal je tudi denstvo, da je Nemčija v svojem odgovoru popolnoma izpustila vsako namigavanje na zaključene dogovore v Rimu in Londonu, kar ima za ozadje neko hotenje prinesti zmešnjavo v evropsko ravnotežje. H koncu govora je povdarjal pomen manjših držav, ki se ne sme nikakor prezirati, kakor se to dogaja v zadnjih časih od strani velesil, kar se z drucrimi besedami lahko pove, da se je postavila Rusija kot zagovornica in razumljivo pokroviteljica malih narodov. V boljše razumevanje teh besed Maisklja, se mora človek predočiti razmerje ki lahko nastane med Francijo in Rusijo, katera prva je obljubila da predno se potrdi bilo koji pakt, se mora skleniti takozvani Vzhodni pakt. Sklenitev zračnega pakta kakor ga danes ponu.1^ Nemčija samo Angliji, oziroma tudi v zvezi z Francijo; prinese zaseboj automatično opustitev vojaških obvez, ki jih je morala NemČJ.1» prevzeti v versaljski mirovni pogodbi, s tem seveda zopetno oborožitev Nemčije, kar hi Povzročilo, cla bi se morale toliko Francija kakor Rusija znatno bolj oborožiti. Toda tudi neka druga nevarnost preti Franci in celi evropski politiki. Vsled poteze Nemčije in če Nemčija vztraja na svojem starcu in se ji posreči pridobiti za svojo stališče Anglijo, se bo videla Francija primorana se 0(lločiti, ali na stran Anglije ¡¡li na 0110 Rusije, kar bo seveda prineslo zaseboj popolnoma drugačno preobrazitev evropske politične konste-lacije. italijanske priprave v Somaliji Dosedaj je javljeno, da so odšli v Somalijo 3W)0 mož milicije, 750 mož pionirjev, 400 delavcev specijalistov ter nekaj posameznih ofi-Clrjev in vojaških zdravnikov. Tekom prihodnjega tedna bo pa vkrcana ena divizija brocea 15.000 mož. Vse te čete, posebno pa one milicije so naj-več za to določene, da pripravijo v oni deželi "talna šotorišča, ceste in druge naprave, kat^-re morajo biti pripravljene za sprejeti večjo vojaštva, ker je razumljivo da par sto tisoč mož bi ne moglo, operirati v onih pustih brez teh predpriprav, istočasno se pa vodijo pogajanja v glavnem * toestu Abesinije Addis Abeba, da se spor reši &a miroljuben način. Italija pa nikakor noče Sprejeti proti predloga Abesinije, katera prediga, da bi vsaka prizadetih držav plačala odškodnino drugi, za mrtve in ranjene, in po Nevtralni razsodbi ona, ki je spoznana za kri-vo bi vrnila od druge plačano odškodnino. Ita-~ '•ja dosedaj odklanja ta način ureditve spora, Posebno pa, da bi se poklicalo druge k razsodbi. Tembolj se jezijo Italijani ker Abesi-hija se ne pusti prav nič ustrašiti od italijanskih vojaških priprav. II Važen odlok najvišjega sodišča v Zjedinjenih državah Sev. Amerike Izrek tega sodišča v pravdi, ali sme Izvršilna oblast (vlada), menjat določbe, ki jih je l^'evzela kaka druga vlada ali ki so zajamče-tle po konstituciji, odpraviti; je izpadel v prid ^'ade Roosevelta. šlo se je za odpravo plačil v 2|ati vrednosti, kakor so se glasile gotove ak-ali državni papirj}, ta najvišji sod je dal «av Rooseveltovem naziranju in je razvelja-V,K klauzulo plačljivo v zlatu. To dejstvo bo seveda imelo svetovni pomen, bo znatno olajšalo plačilna bremena dolž-riIkov Zj. držav. Istočasno bo uplivalo na raz-mednarodne trgovine, katera se bo vršila zHatno manj ñapetem finančnem trgu. odredba je ugodno uplivala tudi na borz-1 ^g z vrednostnimi papirji, ki so znatno po-°cili izjemoma oni državni. ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI ^ntifašistično glasilo "Giustizia e liberta", vj l2^aja v Parizu piše na uvodnem mestu dolg ^ Qek, bi komentira sporazum med Italijo in kočijo. H koncu članka piše zelo duhovito ^ Bilanca je zelo mršava. Ono kar je ¿rii!to — če je tudi tega kaj — pripada bolj ja i! magiji kot politiki sedanjega časa. Osta-Vs Latmosfe-ra"» ki je sporazumno stvorjena. A io ve, da je "atmosfera" najbolj iluzo-111 najbolj spremenljiv element tega sveta. OKNO V SVET La Paz. Bolivijski poveljnik Penaranda javlja, da sq njemu podrejene čete odbile vse dosedanje napade paraguajskih čet v okolišu mesta Villa Montes. Dosedanje zgube Paraguaj-cev pri akcijah okoli Villa Montes cenijo Bo-livijanci na 5000, med temi 2000 mrtvih, vse to v zadnjih 10 dneh. Paraguajci so na silno ljut način napadali bolivijske postojanke, toda jih je ogenj strojnic kar pokosil. Vlada veliki smrad pred postojankami, ki ga povzročajo nepokopana trupla mrtvih Paraguajcev. Dunaj. Združile so se vse ustanove ki imajo isti cilj in delokrog delovanja, namreč legi-timistično gibanje oziroma vpostavitev Habs-buržanov. Združena organizacija, ki bo nosila ime "Železni obroč", šteje baje 400.000 članov. Rim. Mussolini je dal prvi udarec z pikonom, ki ima rušiti več starih stavb, na katerem mestu bo sezidana palača Littorio, novi sedež vseh fašističnih centralnih organizacij. Dunaj. Predsednik avstr. ministrov Schusch-nigg in min. zun. del Berger so dospeli v Pariz na potu v London. Avstrijski ministri po vsej priliki bodo razpravljali, o določbah fran-cosko-italjanslcega-angleškega dogovora glede nedotakljivosti avstrijskega teritorja in naj-brže tudi glede upostavitve Habsburžanov. Berlin. Včeraj med 22 in 24 uro so se vršilo v Berlinu vaje, v obrambo proti namišljenemu zračnemu napadu. Od 22 do 23 ure je bilo mesto v poltemi medtem ko od 23 do 24 so ugasnili na splošno vse luči. Hitler je obolel v grlu, leči ga Dr. Sauer-bruch. Berlin. Obglavljena Benita pl. Berg je bi- IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 —- Bs. Aires la v sredo ob 11 zjutraj pokopana v aristokratskem pokopališču kraj cerkve cesarja Viljema. So prisostvovali pogrebu samo 12 družinskih članov kateri so nosili krasen venec belih cvetlic, brez napisa. Nobeden ni govoril in tudi zvonovi niso zvonili- Na gomili niso postavli nobenega napisa. Rim. Veliki rabin za Italijo, Angel Sacer-doti je bil v sredo svečanostno pokopan. Predsednik židovske komuniteta Sereni je držal posmrtni govor, pri katerem je hvalil Duce-ja, za izvanredno prijaznost napram Judom v Italiji. Prisostvovali so odposlaniki vlade, mesta, ia&isi,ovaii.e sirarnce, ueiegati vojaštva in velika množica Judov iz cele Italije. Ljubljana. Poročajo potniki iz Avstrije, da se v obmejnili krajin vzdolž italijanske meje prebivalstvo razburja, vsled gotovih priprav m premikanja italijanskih čet v bližini teh mej. iJo.sebno pristasi nacijev vidijo v teh pripravah zakotne namene italijanskih krogov. .Faris. Zopet se mnogo govori o iznajdbi poljskega kemika Dumbovski, kateri trdi, da je našel način izdelali umetno zlato. Finančniki so se začeli loviti s tem vprašanjem, kateri napovedujejo katastrofalne spremembe v vrednosti raznega denarja ki temelji na zlatu, ker je razumljivo, da bi vrednost zlata silno padla in ž njo ves denar ki ima kritje v zlatu. Toda Dunibovski izjavlja, da pri svojih poizkusih je iznašel tudi smrtonosni žarek, ki vse zažge, kamor je vržen. To bi bil električni žarek z močjo od 20 tisoč voltov. Najjači žarki, ki jih pošiljajo v svet današnje radiosta-nice nimajo dosti čez 20 voltov. Pariš. Zdravnik Dr. Revelis, trdi da je našel bakcil ki povzroča kanker. Dosedaj se je bilo mnenja, da ta strašna bolezen ni povzročena po bakcilih, vsled tega se vrši med učenjaki na francoski akademiji znanosti, ljuta debata za in proti trditvi Dr. Revelisa. S0E30E I0E30 . O D o P V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. F. Quiroga 1275 DOCK SUD o Atelje MARKO RADALJ =30EX0E== D O- !0£30X 30E3U VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANGO HOLANDES Pridite osebno ali p-1, nam pišite — da se boste perpričali. _Uradu jemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. DRUŠTVENE VESTI ssaosi o £QI5XGCZ£EE30£ lonoc IOBOI 10E30I Odborova seja se bo vršila v nedeljo ob 2 uri popoldne. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, je prisotnost vseh obvezna. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE V nedeljo dne 2. rmrca vsi na veliko pustno prireditev, ki jo vprizori Slovensko prosvetno društvo z jako pestrim vzporedom. Nikdo naj ne zamudi te prilike. Torej na svidenje v ulici Acevedo 1353. (Čitajte društveni oglas) Kam pa na pustni torek Nikamor drugam kakor na veselo domačo zabavo, ki jo bo priredilo Slovensko prosvetno društvo I. v svojih prostorih ul. Añasco 2322. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. DOMAČE VEST! IŠČE SE Leopoldo Marušič (Drevkin) doma iz Opa-tjegasela. Če je živ ali mrtev bi rada znala njegova mati, ki ji je zadnjikrat pisal iz Colonia Sesana, Est. Rafaela Pcia. Sta. Fé. Če bo dotični čital te vrstice naj piše svoji materi, da ne bo v skrbeh zanj. Če pa bi kdo drugi kaj vedel o njem naj sporoči našemu uredništvu ali pa na sledeči naslov: Franc Pahor, J. B. Alberdi 232. Bs. Aires. KDOR bi želc-l slovenski orkester za svadbo itd., itd. prav poceni, naj vpraša na naše uredništvo. MALA POŠTA Vipavka: Mi že vemo kako je tista reč, pa če ne pošljete ničesar za tiskovni sklad ne bo tega nihče zvedel. DRUŠTVENA KNJIŽNICA 501. Señor de la guerra (spisal M. Delly) 501. Señor d ela guerra (spisal M. Delly) 502. Tarzan y león de oro (sp. Natal R.) 503. El hijo de Tarzan (spis. Natal R.) 504. El regreso de Tarzan (spis. Natal R.) 505. Acuellas mujeres (spis. Humberto N.) 506. Antología del tango (spisal Fr. Canaro) 507. Salčina (spisal M. P.) 508. Koledar (Goriške Mohorjeve Dr. za 1.1931) 509. Koledar (Goriške Matice za leto 1934) 510. Svetoletni oKledar (Gor. M. Dr. za 1. 1931) 511. Misijonski Koledar (izd. D. K. M. 1931) 512. Koledar (Gor. M. Dr. za leto 1932) 513. Ljubi moj domek (sp. Martina Seljak) 514. Živi ogenj (izdala G. M. D.) 515. Delavci (spisal Slavko Savinšek) 516. El estudiante Egipcio (csp. J. C. Rovira) 517. Čudežno oko (spisal Damir Feigel) 618. Ali je spolna vzgoja potrebna (sp. F. Derg. 519. Sanguis Nartyrum (spisal L. Bertrand) 520. Aškerčeva Čitanka (spisal Ivan Pripatelj) 521. Plebajius Joannes (spisal Ivan Pregelj) 522. Srbske nar. pesmi (spisal Alojz Gradnik) 523. Pravica (spisal Franc Bevk) 524. Zbirka domačih zdravil (spisal Dr. Hribar) 525. Naša zelenjak (spisal Andrej Skuli) 626. Koliko je Slov. na Koroškem (M. Hrovatin SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. AÑASCO 2322 BUENOS AIRES VABI NA o Pustno Prireditev ki so bo vršila dne 2. Marca v veliki gledališki dvorani CENTRO ARMENIO, Calle Acevedo 1353 Začetek točno ob 21 uri. IOE30 S o V s p o r e d 1) I. Laharnar: "Pri zibelki", mešan zbor. 2) D. Jenko: "Kojakom" moški zbor iz Villa Devoto 3) F. Ferjančič: "Sijaj sončice" moški zbor iz Villa Devoto. 4) Ipavec: "Oblaček", moški zbor 5) N. N.: "Dekle med rožami", moški oktet. 6) O. Dev.: "Štajerska", moški oktet 7) Obupani pijanec, Kuplet 8) Pustni norec, Kuplet 9) "Čevljar v bolnišnici", burka v treh dejanjih. PO KONČANEM SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES DO JUTRA. Svira vsem že dobro znani orkester Vse prijatelje našega prosvetnega društva vabimo da se v obilnem številu odzovejo. ODBOR 0E30I tocaos ¡onoi I0E30I IOEC 30C30E MOHORSKE KNJIGE Kateri so naročili Mohorske knjige za leto 1935, jih dobe lahko pri gosptfdu Francu Lalt-nerju, in sicer vsak dan ob uradnih urah v njegovem uradu v Banco Germánico (jugoslovanski oddelek), ob nedeljah pa na njegovem domu: Warnes 2215, dep. 2, poleg postaje La Paternal. Vsak naročnik prejme petero knjig: koledar za leto 1935; dr. Jos. Mal, Zgodovina slovenskega naroda (dvanajsta knjiga); Ivan Zoreč, Stiski svobodnjak; Bogomir Magajna, Graničarji; dr. Franc Kovačič, Anton Martin Slomšek (prvi del). Knjige so zelo lepe, jih bo brez dvoma vesel vsak naročnik, in so več vredne, kakor je veljala naročnina. Isti gospod Franc Lakner sprejema tudi naročnino za Mohorske knjige 1936. Naročnina $ 4.50 m|n. Izdala pa bo družba prihodnje leto: Koledar leto 1936; Zorečevo povest Stiski tlačan (nadaljevanje letošnjega Stiškega svobodnjaka) ; Zgodovina slovenskega naroda (trinajsta knjiga, najnovejša doba); Weiserjevo povest Vatomika, in drugi, zaključni del Slomškovega življenjepisa izpod peresa dr. Franceta Kovačiča. Proti posebnemu doplačilu Din. 21.— ($ 2,50) si naročite lahko poučno knjigo Naši zobje, za isto novo doplačilo Rožencvetove Pravljice, za Din. 33.— ($ 4.—) Haluschkov roman Sin dveh očetov in za novih Din 27,— ($ 3.—) Kunčičeve mladinske pesmice Mlada njiva. Pripominjamo, da smo lansko leto poslali imena naročnikov prekasno, zato jih ni v koledarju. Da bodo prihodnje leto 1936 natisnjena v koledarju tudi imena cenjenih naročnikov iz Južne Amerike, je zadnji čas za priglasitev nepreklicno in zaključno dne 4. marca 1935. Na naročila brez plačane naročnine se ni mogoče ozirati. ¡ XOCSC0 PRIJATELJEM LEPUEGA IN PODUČNE^ BRANJA! Priporočamo našim cenjenim naročnikom ^ bravcem, da si po mogočnosti naročijo našo domačo revijo "Mladiko" ki jo že dolgo vrsto let izdaja naša največja književna založba horjeva družba" v Celju. "Mladika" je eden od sedanjih časopisov enkrat najbolj na višku. Njena vsebina, ki podajamo tukaj nam jamči da je res prv°" vrstna, ki nudi vsem račno branje in vsakd" bo našel notri kaj za sebe, kar ga bo za vedfl0 priklenilo nase. Lepa poljana^ leposlovni del, prinaša del® priljubljenih pesnikov in pripovednikov. Tu<^ humorja ne bo manjkalo. Pisana trata, bo prinašala razne opise na^ Slovenskih prestolic. Razne dogodivščine ^ ocene književnih del. Dom in družina, prinaša niz člankov o ^ v družini, športu in drugo kar se tiče žen 19 deklet. Gospodinjstvo opisuje Štefanija Hu^6' kova, kuharico pa Marija Remčeva.. Zabava in šala, poleg ugank je tudi pre^ mično in bo prišel vsakdo na svoj račun. Slike so tudi skrbno izbrane od naših ^' boijš)h slikarjev in fotografov. Modna priloga, je zelo vestno prirejena ^ prinaša različne kroje za fine in pripr°ste obleke kakor tudi vezanja. Ob koncu leta ako daste celi letnik vezfttl imate lepo knjigo od 400 strani, ki je b°st6 prav gotovo vesel. (J Naroča se naravnost pri Upravi "Mladike v Celju, Jugoslavija. Iz prijaznosti sprejel* naročnino tudi g. Franc Lakner, Warnes 221 ■ Buenos Aires. — Letna naročnina za Amerik Dolar. 2.40, ali Din. 120.—. (Naročite). Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A-(Bs. Aires) ARGENTINSKE VESTÍ STRAŠNA EKSPLOZIJA V ROSARIJU Minoli pondeljek v nekem skladišču žita, obsegajoč dve kvadri je eksplodiral stroj v sušilnici, ki je istočasno povzročil velikanski po-¿ar in uničenje vsega blaga, ki se je nahajal v Skladišču, okoli 70.000 ton. V skladišču je delalo normalno 129 delavcev od katerih je dosedaj 7 mrtvih in 62 ranjenih. Vse javne oblasti in privatniki so sodelovali pri dajanju tem nesrečnežem prvo pomoč. Ognjegasei so z velikim trudom in z požrtvovalnostjo gasili. škoda se ceni na 2 milijona pesov od katere svote je samo pol milijona zavarovanega. Oblasti sumijo da je eksplozija en akt sa- ' botaže ter so uvedle strogo preiskavo. BITKA MED HAMPO V bližnjem 6 de Septiembre, je delovala tajna igralnica, ako se more imenovati' tajno prisotnost 300 ljudi v eni hiši. Igralo se je vse vrste hazardnih iger, ki so prepovedane. Okoli 23. ure v torek so nenadoma vdrli v to hišo tri osebe ki so pričele se prepirati z gospodarjem te igralnice, kmalu so zabliskali revolverji nakar se je vršila pravcata bitka, ki je povzročila velikansko zmedo med udeleženci, kateri so začeli bežati na vse strani. Ostali so mrtvo zadeti trije, medtem ko se ne zna za ranjence. TRI LETNICA VLADANJA GEN. JUSTO V sredo je bilo tri leta od kadar je prevzel predsedništvo države gen. Justo. Pri tej priliki je tukajšnji velelist "La Prensa", prinesel zanimiv uvodnik v katerem analizira, to triletno dobo vladanja generala Justo. Izvleček tega članka se glasi: Na sredi poti. — Po izvršeni tri letni dobi sedanje administracije, imamo vlado ki ni ne konstitucionelni sistem predsedovanja običajen v Argentini in v večini južnoameriških držav, ne parlamentarni sistem evropskih dežel; imamo nepravilno vlado ministrov, ki zapostavljajo na drugo stopnjo Izvršilno oblast in Kongres. Se nahajamo v polnem protirednem delovanju institucij in to je grenka resnica, katero pripoznajo in razumevajo še ti najbolj priprosti državljani. ** Veliki večerni list "Critica", se izraža pa povsem nasprotno, ter hvali dosedanje delovanje predsednika Justa, ki je z polnim uvidevanjem Pustil na stran, uribursko zapuščino, to je reforma konstitucije v fašističnem smislu. Povdarja ta list, da ta prva doba, je bila več doba poizkusov dopeljati državo k redu in političnemu miru, v okvirju demokratičnih načel. Navaja list v dokaz volitve v provinci Tu-euman, katere so se vršile v redu in s strogo lepristranostjo. NAPADENA V DVIGALU Dva spretna tatova, ki se jim je pa njih spretnost slabo obnesla sta v sredo zvečer poskusila z dosedaj popolnoma novim načinom napadanja. Videč, da se z napadi na moške pa samotnih ulicah bore malo "zasluži", ker nekateri nimajo denarja drugi pa, ki ga imajo ga raje doma puščajo sta prišla na novo misel, ki v resnici ni baš najslabša le če se ne naleti na prehud odpor. Zato sta napovila sklenila poskusiti svoje srečo pri nežnem spolu in tako tudi naredila. Okoli 9h zvečer sta se postavila pred hiše v ul. C. Pellegrini 744 in mirno čakala kdaj pride kaj za njiju "primernega". Kmalu je prišla tja 32 letna Germaine Miclienet) ki v omenjeni hiši sta še onadva vstopila in vprašala ženske v katere nadstropje želi, rekla' jima je, da v tretje nakar sta pritisnila na označeni gumb, ko so pa bili med drugim in tretjim nadstropjem sta nenadoma skočila nanjo in ji strgala iz rok torbico in lisičjo kožo, ki jo je imela okoli vratu, seveda nista z njo preveč nežno ravnala, ter sta mislec, da je onesve-ščena prišedši v drugo nadstropje hitro odprla vrata dvigala in stekla po stopnicah navzdol. Ženska, ki se je očividno samo napravila one-sveščeno, je začela na ves glas vpiti na pomoč, na vratih stoječi vratar je klice slišal in skoro nato videl oba neznanca ko sta v diru zapuščala hišo, stekel je za njima v družbi napadene ženske, ki si je že opomogla in prispela z dvigalom v vežo. Po kratkem zasledovanju sta dohitela na križišču ulic Suipacha in Viamonte enega, kjeg ga je tam stoječi stražnik aretiral. Aretirani je 31 letni M. Garciia, ki pa odločno taji, da bi bil on napadalec in pravi, da sploh ne pozna dotičnega katerega so zasledovali. i Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383 JAN KACIN: V CORDOBI Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brisček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto ¡B|118 ÜH i Na kolodvoru nas so sprejeli, brata Kurinčič Franc in Jože ter Anton Mozetič in Karlo Gregorič, ki so vsi člani 8.K.D. "Iskra". Odvedli so nas v neko slovensko gostilno nasproti kolodvora, ki smo si s hladnim cordobskim pivom splahnili prali j)0 grlu. Takoj nato smo se odpeljali na dom Karla Grogoriča kjer nam je njegova postrežljiva žena pripravila večerjo. Komaj smo odložili žlice so iz društvene sobe zado-neli lepo ubrani akordi tamburašev. Čutil sem, da nam je to kot društveni pozdrav. Stopil sem v društveno sobo ter pozdravil vsakega posebej. Mislil som, da so sami domači, pa se je izkazalo, da je eden član Ljudskega odra iz B. A. ki jo prispel z nami, in smo se šele tu dobili ter so mi je predstavil za Vladimir ja Bro-zigar. Pogovarjali smo se o tem in onem dokler ni prišel čas za misliti tudi na počitek. Kurinčičevi so odšli k svojim vaščanom prenočevat, jaz pa sem ostal pri gostoljubni Gregoričevi družini. Drugi dan jo bila nedelja. Napotili smo se najprvo k Jožetu Kurinčiču, ki ima na kraju mesta Cordobe v Pueblo San Martin lepo liišo s krogljiščem zraven. Jaz sem takoj opazil, da bi bilo drugače vse prav lepo in dobro, samo se povsod pozna, da manjka skrbne ženske roke. Jože je kmalu uganil moje misli in mi je bridko potožil, da nima nobenega upanja, da bi moglo biti kaj kmalu drugače ker v Cordobi je ve liko pomanjkanje slovenskih deklet, druge da mu pa kar nič ne dišijo. Meni je prav potiho pošepetal na uho, da naj mu jaz kako skomandiram iz B. A. Seveda sem mu moral potožiti, da imam pri naših dekletih zelo malo kredita in bi tako moja posredovanja prav nič no zalegla, da je najbolje, če pride sam som in ni vrag, da bi kateri ne odnesel srca, no in ko bi enkrat imel žensko srce bi tudi "olicet" ne bila daleč. Kot ini je obljubil, bo upošteval moj nasvet. Od Kurinčiča se nas je odpravila cela družba k sosedu Evaristu Marego, ki je rodom Furlan, vendar zelo dobro obvladuje slovenščino, kar trdi njegova žena, ki jo Slovenka, da je to njena zasluga. Naj bo kakor hoče Evaristo je vesel in družaben človek kakor malo takih. V naravni, zeleni lopi nam je postavil mizo, na njo vina ter kozarcev, ki da bo pridno romali od mize pa do naših ust, so bili ves čas polni, Njegova vrla žena pa nas je postregla s sladko- potico kakoršne vsaj jaz že dolgo nisem jedel. Zraven za hišo so zorele lepe breskve, ki so se kmalu zapeljivo pojavile na naši mizi. Iz hiše se je prikazala brhko dekle, ki ji je ime Vasilija in je sestra od gospodinje, ter je prisedla k naši mizi. Kar nas je, ki še vedno upamo na sladki zakonski jarem, so ob navzočnosti kakega dekleta vedno skušamo delati interosantne s tem da si potipamo ovratnico če je v redu in če so lasje kot morajo biti lepo spravljeni. Največkrat to naše prizadevanje nič no zaleže in tako so mi zdi, da smo se tudi to pot zastonj trudili delati zanimive. Počasi smo se odpravili k gospej Genovefi, ki nam je pripravila okusno kosilo. Co nisem pozabil je gospa Genovefa doma iz Kobarida nje mož pa iz Fur-lanije. Društvo S.K.D. "Iskra" je imelo popoldne dramatične vaje za pustno prireditev. Priznati moram, da je dramatičen odsek izvrsten ki se lahko prav brez skrbi meri s kakoršnim koli iz naših društev v B. A. Izven one dilotantke so vse ženske poročene, ki se polog vsakdanjih družinskih skrbi nesebično žrtvujejo za kulturni razvoj slovensko naselbine v Cordobi. Take žene so vredne vsega priznanja. Medtem ko so bile matere pri dram. vajah so so njih otroci zabavali na "patju". Na večerjo smo šli k Obermanovim, ki so tudi doma s Kobariškega. Na mizo so prišli tolminski štruk-lji ter rumeno pečeni piščanci. Ni treba še posebej praviti, da pijače ni manjkalo. Nisem se e pripravil za jesti, ko pride od sosedne strani mlad fant, ki so mi predstavi za Martina Mo-vern in naročnika Slovenskega tednika. Fant je doma iz metliškega okraja v Sloveniji. Povabil me je, na tretjo parcelo zraven kjer ima svojo hišo, na čašo vina. Ker sem imel namen kolikor mogoče naših rojakov obiskati sem ponudbo Bprejel, dasi so se drugi že pripravljali š večerji, čas pa mi je bil pač pičlo odmerjen. i (Nadaljevanje) Dekliška Sodobna kitajska žena Greda V zadnjih letih se je stališče kitajske žene precej izpremenilo. Vpliv zapadne civilazacije je v zelo omajal temelje stare kitajske družbe in more se celo reči da spada stara kitajska kultura v preteklost. Trenutno gre stremljenje za tem da se dobrine Vzhoda pravilno prepoje z dobrinami Zapada. Kaj bo iz te mešanice nastalo ni mogoče določno predvideti. Težko je za Evropejca razumeti Kitajsko. Mnogi pravijo, da v kitajskem di-užabnem. ustroju ne najdemo prav nič individualnega in vloge osebnosti in da ima boljševizem prav zaradi te kolektivištično usmerjene miselnosti na Kitajskem ugodna tla za razvoj. Vendar to ni povsem točno. Kolektivistična miselnost se nanaša pri Kitajcih le na družino in rodove, in sicer v smislu strogega Konfuciovega nauka. Človek živi od rojstva do smrti v ozkem obzorju, ki mu ga predstavljata družina in rod Prav zaradi tega pripisujejo kitajskemu človeku kolektivištično miselnost, v resnici pa se ta kolektivizem tiče le družine in rodu. Osebno je Kitajec silno skromen in to skromnost znajo mnogi izkoriščati. Kitajski delavec dela 360 dni v letu in pozna v vsem letu le dva praznika novo leto in praznik zmajev. Vzgoja žensk in otrok je povsem v skladu s tem; ozkim življenjem. Le v premožnejših slojih uživajo kitajska dekleta skrbnejšo vzgojo, pod čemer pa je razumeti le umetnost pisanja, branja, preprostega računanja in memoriranja nekaterih mest iz kitajskih klasikov. Obleka kitajske žene se nahaja v prehodnem stanju do evropskega kroja, zlasti v mestih. Na deželi še zmerom prevladuje dolga obleka iz lahkega blaga z značilnimi širokimi rokavi. Na cesti nosi Kitajka dolgo haljo. Boljše situirane žene imajo obleko iz svile in krepa, preproste Kitajke pa iz morre drevesne volne. Tudi Kitajke imajo rade nakit, vendar jim niso prilju bljeni oni dragoceni kamni, ki jih cenijo Evro-pejke. Glavni nakit Kitajke so uhani, dalje prstani, zapestnice in ovratnice. Kitajke se zelo rade šminkajo in mažejo. Svoj obraz poslikajo prav tako, kakor izgledajo obrazi na starih kitajskih slikarijah. Pričeska Kitajk je zelo enostavna, še bolj enostavna kakor pri Japonkah. — Omeniti pa je treba znano okrnitev noge, s Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od Ü do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 čemer hočejo doseči čim manjšo nogo. Vendar je ta čudna navada na severnem Kitajskem pod vplivom zapada že povsem izumrla, dočim jo na jugu najdemo še v obilni meri. Na deželi, pa tudi v mestih je žena prisiljena garati ponekod za vse preživljanje družine. Kitajec se pečá s poljedelstvom približno v taki obliki, kakor se pri nas pečamo z vrtnarstvom. Večina preprostih žena dela na polju, v svilo-reji in na velikih čajnih in bombažnih plantažah. Bolje situirane žene se posvete samo gospodinjstvu, one pa, ki so nagnjene k umetnosti, pa vezenju. Kitajske vezenine so znane po vsem svetu. Industrija je v vrstah kitajske žene ustvarila tudi tip tovarniške delavke, ki pa jih se veda industrijalci grdo izkoriščajo. Delovni čas traja 12—14 ur dnevno. Delavke so tako prisiljene, da tudi del svojega gospodinjstva opravljajo kar v tovarni in tako ni nič čudne ga, če opaziš v kitajski tovarni, da vise na vrv: kosi opranega ženskega perila. Smotru družine in rodu so podvržene tudi za konske zveze. Kitajski zakon se predvsem sklene zato da preskrbi družini moško potomstvo. Ljubezen je za Kitajce samo oseben ne pa ko-lektivističen pojm in zaradi tega tudi nima no- bene vloge. Če žena ne more možu podariti dečka, lahko mož vzame poleg nje še eno ženo m to tem lažje, ker velja na Kitajskem ljubosumnost žene za razvodni razlog. Kitajci poznajo sedem razlogov za razvezo zakona: ljubosumnost, klepetavost, razuzdano življenje, npplodovitost. neozdravljiva bolezen, tatvina in — nepokoi ščina do tasta in tašče. Zakon pa se kljub temu: da je podan kateri od naštetih razlogov, n - more ločiti, če je žena prinesla v zakon lastni premoženje, če so ji umrli starši in če je tn leta žalovala za moževimi starši. V zakonu J1 žena povsem podmena možu, ker tako uči h-011 fueius. Dokler je doma, se mora pokoriti očetu, če tega ni, najstarejšemu bratu, pozneje mozu in če ta um,re, svojemu sinu. Ta že nad 2500 let stara morala je po mnenju Kitajcev najver nejše utelešenje kitajstva. Tej morali pripisu" jejo Kitajci kulturno višino vzliodno-azijski'1 narodov in je zelo verjetno, da se še dolga stoletja ne bo spremenila. Vdova je na Kitajskem stvor, ki je povsem odveč. Ne sme si zaželeti novega zakona. Zopet' na sklenitev zakona velj aza nemoralno, če pa se znova poroči, potem se ji njeni otroci odpo-vedo, izgubi naslov pokojnega moža in izgub-tudi prostor v rodovniku svoje družine. Kul* prednikov je pri Kitajcih močno razvit, če se vdova zopet poroči, potem nima mrtvi sopro? več žene in lahko se zgodi da se kakšno bogato dekle za denar poroči z umrlim in tako zavzame določeno mesto v rodovniku. O D o o D o o D o JOBOES__I0E30C= ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA aonomonoi :osxoi Joyería FEDER ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino S n o o a o Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje (RiSIAltS IHROMPiBllS ra jŠtšs». RELOJ ELEETDN ES MORA EXACTA NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v, hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE S 8 g > ''-Vit .> 8 D O OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO DARILO BO VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH 8 8 OBOI IOEXOI :omoi I0E7.0E IOEJOC ........iSS 28 S UIP A C H A CLINICA DENTAL DE PLATA Dr. Carlos Ch. Lalanne Speci,ialni aparati za per-krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno, foracije paladarja. Zlate Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2379 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija \ slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: PRIMORSKE VESTI FAŠISTI DEMONSTRIRAJO PROTI FAŠIZMU Protifašistične demonstracije — fašistov v Zagradu Gorica, 18. januarja 1935. — Do pomembnili ^®Hionstracij, ki so jih priredili in se jih tudi beležili fašisti sami proti režimu, je prišlo j'red dvema tednoma v Gradšču in Zagradu. aradi neznanega vzroka so zaprli neko tovar-in je pri tem prišlo večje število delavcev ^ zaslužek. Zaradi tega je prišlo do velikih ^monstracij, katerih so se udeležili, kar je ze zanimivo, pred vsem člani fašističnih mla-pskih organizacij, avanguardisti, itd. Ker so fašistični predstojniki bali kaznovati svoje l'®ne, so zato demonstrante poklicali v fašjo, jim je tajnik ukazal, da morajo vrniti uni-Poleg tega so se trudili, da bi kolikor ^°goče prikrili vso zadevo pred javnostjo. ške paroplovne družbe ustaviti promet. Spomenica pravi med drugim: "Leta 1933. je vlada v skrbeh zaradi prevelikega pojemanja prometa tovornih ladij in da omogoči brodolastnikom čim večjo plovbo ter tako omeji brezposelnost, dovolila posebno plovno nagrado v znesku 70 milijonov lir. Leta 1934 je bila ta nagrada znižena od 70 na 50 milijonov lir, kar predstavlja vsekakor nezadostno vsoto; če je vlada ne bo dopolnila (na prejšnjo višino), bo treba paroplovbo omejiti najmanj za 15 do 20 odstotkov. Paroplovne družbe so pred časom predložile zahtevo po integralni obnovitvi nagrade za leto 193Š, a kljub vsem korakom, ki jih je podvzela naša federacija smo že preko prve polovice decembra, ne da bi dosegli omenjeno obnovitev. Z napetostjo pričakujemo dopolnitve nagrade že za leto 1934. in enako nagrado tudi za leto 1935., ker bi bili sicer, eč se to ne zgodi, prisiljeni ustaviti promet". Boljšega in kompetentnejšega komentarja iu obenem demantija k fašističnim vestem o po-pred dnevi tako na široko pisali tržaški in tu-večanju prometa v tržaški luki ki so o njem di drugi italijanski listi, bi pač nihče drugi ne mogel dati, kakor je to storil odlični predstav nik italijanske trgovske mornarice Anton Co-sulich. FAŠISTOVSKI MLEKARSKI TEČAJ V TOLMINU Tolmin, 20. januarja 1935. Pred kratkim so borili v Tolminu tečaj za okoliške mlekarje, ^'oritvi so prisostvovali zastopniki vseh o-a'sti; slavnostnim otvoritvenim govorom sta Hili dve strokovni predavanji v italijanščini. ot zgleda, polagajo danes fašistične oblasti na 0 gospodarsko panogo, ki je bila svojčas pri zelo razvita in podlaga tolminskega gospostva veliko pažnjo. Vendar pa s tem ne bo več mnogo pomagali, saj je moral kmet sko- ni Polovico svoje živine prodati da krije dav-6 'a je v vedni nevarnosti, da bo tudi zadnjo jj^o moral žrtvovati v ta namen. Imeli smo ^ilne mlekarske zadruge, ki so jih vodili sa-| naši ljudje, pa so nam jih s svojimi metodi popolnoma uničili. S tečaji in z besedami atles ne bodo opravili ničesar več. C°SULICH ZAHTEVA O DVLADE 90 MIL. LIR C« se to ne zgodi, bodo tržaške paroplovne družbe prisiljene ustaviti promet ■ffst, 20 januarja. Te dni je zasedal v Tr-'tii * Pokrajinski svet korporacijskega gospodar-Va za tržaško pokrajino. Zasedanju je predaval tržaški prefekt Tiengo, ki je imel dalj-govor o nič kaj rožnatem gospodarskem polo- JU Trsta }n okolice. Ob tej priliki je lastnik i. a,)e tržaške paroplovne družbe Anton Cosu-Cli • . predložil prefektu spomenico, v kateri ga ^ Naprosil za nujno rešitev v spomenici nave-zahtev, ker bodo morale sicer vse trža- CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18. VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI Slovenska gostilna Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za krogi je in keglje Vsako nedeljo ples Svira dobro izvežban kvartet Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 Afinos Aires U. T. 59 - 2382 Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; nuaternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršne koli bolezni, po nizkih cen ali. Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15 —21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO >t o Q o o D o IOE I0E30E IOBO M O Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN nd ravnik boln. Alvear Pregled od 3—8. Otroške in notranje bolezni. ZOBOZDRAVNICA Pregled od 3—6. Avda. San Martin 2219 U. T. 59, Paternal 1632 n N o =30E30 6 o S DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravi ¡enje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. Q OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9 D o Slovenska gostilna uri Veselem Štajercu Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje pod streho. Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba. Prvovrstna domača kuhinja in pijača po zmernih cenah. Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov » in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 I Restavrant "O S O R1 0" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prer-očiščo po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL D o Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgo\ornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-]¿::ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — AN ALISE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi. S tem korietite samim sebi in listu obenem. dabofadjjA con Icló ničfofeb maíe/Loó fifuruoA: LifiuLo-finxy y ¡w/amaMo/gé^ !joMm