ALMIRA Glasilo delovne organizacije .Almira — Radovljica 'Letnik X.
Številka 1 Avgust 1983
V Almiri se pletilski stroji vrtijo že petintrideseto leto
Ob različnih jubilejih se vedno radi spominjamo nazaj. Delamo nekakšen obračun, ugotavljamo koliko smo napredovali, kako dobro smo delali in kaj si želimo v prihodnosti. Najprej se nam v mislih zvrsti zadnjih pet let, potem paše ostala, vse tja do prvih korakov.
Naj ob letošnjem Almirinem rojstnem dnevu začnemo z letom 1948. V novembru sta se tedaj združila dva večja pletil-ska obrata, tovarna pletenin v Radovljici in tovarna nogavic v Lescah, v podjetje „Pletenine — nogavice” s sedežem v Lescah. Postavljeni so bili temelji zc razvoj sedanje alpske modne industrije v Radovljici. Novoustanovljeno podjetje ni začenjalo iz nič, ampak se je opiralo na dolgoletne tradicije radovljiškega pletilstva. Ta dejavnost se je na Gorenjskem lahko razvila predvsem zaradi reje ovac, ki je bila nekdaj razširjena vse do Jezerskega pa tja do Bovškega. Nekoliko raskavo, grobo domačo volno so v balah peš ali z vozmi nosili lastniki ovčjih čred sprva na prodaj na sejem v Kranjsko goro, kasneje pa so jo prodajali begunjskim, zgoškim in zapuškim predilcem neposredno za predelavo v prejo. Tako se je najprej razvilo su-knjarstvo v bohinjskem kotu, ki ima že več kot stoletne tradicije.
V tridesetih letih, brž po prvi svetovni vojni, se je v Radovljici in v Lescah razmahnilo pletilstvo, ki se je v začetku prav tako oslanjalo na domačo surovinsko osnovo. K organiziranju pletilskih obratov so v veliki meri pripomogle navdušene pletilje. Začelo se je pri Novakovih v Radovljici, kjer so sprva izdelovali le vrhnje volnene pletenine, ki so šle dobro v denar, kasneje pa so se še drugi podjetniki oprijeli te obrti, medtem ko so se leščanski obrtniki oprijeli te obrti, medtem ko so se leščanski obrtniki lotili izdelovanja nogavic.
Po končani drugi svetovni vojni so v občini začele obratovati obrtne delavnice. V prvi polovici teta 1947je vznikla zamisel, da bi se pletilne delavnice združile s kranjsko „Iskro” v Tovarno vrhnjih pletenin Kranj, vendar nameravana združitev
ni bila izvedena. Ob koncu leta 1947 so se te delavnice naposled združile v Okrajno tekstilno podjetje — Tovarno pletenin Radovljica. Hkrati so se noga-vičarske delavnice združile v Tovarno nogavic Lesce.
Ob združitvi obeh pletilskih obratov močne tradicije niso zadostovale, saj je bila materialna zapuščina dokaj borna. Okrajno podjetje je težko shodilo in se je vrsto let ubadalo z nenehnimi težavami. Ker ni prejelo sicer odobrenih investicijskih sredstev, ni moglo uresničiti programa za razširitev proizvodnje nogavic.
Kljub temu je podjetje v prvih letih po ustanovitvi zaznamovalo nekaj spodbudnih uspehov. V letu 1951 je poslalo na trg večbarvne pletenine, ki so jihh potrošniki zelo ugodno sprejeli. Ker ni bilo mogoče nabaviti novih pletilnih strojev, se je kolektiv 1954 odločil za remont obstoječih strojev. Naslednje leto beležimo prehod od proizvodnje bombažnih nogavic na sintetične, moške in ženske dolge nogavice, kar je tedaj pomenilo pravo revolucijo v predelavi trikotažnih surovin. Kmalu se je zaradi pojemanja
konjunkture za sintetične nogavice pojavila nova proizvodna usmeritev. Po doseženem vrhu proizvodnje nogavic v letu 1959 je že naslednje leto sledil občuten padec v korist povečani proizvodnji vrhnjih pletenin. Asortiment so zelo popestrile učinkovite preje, zlasti mohair in buck, za katere je bila Almira prvi proizvajalec na domačem trgu.
Leta 1960 je delovna organizacija beležila občutno krizo v prodaji izdelkov, tako da je morala odpustiti 40 delavcev, ki so se poslednji zaposlili. Možnost izhoda iz neugodnega položaja se je pokazala v predelavi sintetične preje, kar je zahtevalo modernizacijo strojne opreme.
Leta 1961 je stekla proizvodnja v Novi Gorici. Proizvodnjo nogavic so opuščali, uveljavil pa se je načrt visokokvalitetnih artiklov v modno—športnem žanru. Naslednje leto je sledil izvoz na zahodne trge. S tem je bil povezan nakup sodobnih, visoko produktivnih cotton strojev in več šivalnih strojev ter druge opreme. Razširil se je asortiment, tako da smo leta 1966 poleg volne predelovali leacryl.
mahn, dralon in bombaž. Pri potrošnikih so kasneje na posebno ugoden odmev naleteli izdelki iz Shetland preje.
Ob koncu 60 let in v začetku 70 let je kolektiv trgovskemu podjetju Murka prodal obrat v Lescah. Graditi je začel novo tovarno, v šivalnico je bil uveden prvi transportni trak, v letu 1971 pa so prej razdrobljeni obrati preselili v nove prostore. Naslednje leto je boljša organizacija dela omogočila ukinitev četrte izmene. Na trgu so se poleg shetlanda odlično uveljavili izdelki iz bucle-ja, cremplena in angora volne.
Sledi modernizacija proizvodnih prostorov in strojnega parka v Novi Gorici. Poslovno leto 1974 je obeleževalo hitro naraščanje cen, stroškovne inflacije in zmanjšanje izvoza, hkrati pa so bili doseženi lepi proizvodni rezultati. Leta 1976 smo občutili zaostajanje, nato pa spet postopno oživljanje gospodarske aktivnosti v širšem družbenem prostoru. Almira se je srečevala s povečano ponudbo trikotaže na domačem trgu, z zapiranjem izvoza, z uvoznimi težavami in z zelo ovi-(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. str.)
rano investicijsko dejavnostjo. Kljub težavam najvišja priznanja za kvaliteto, uporabnost in modnost na sejmih mode niso zaostajala. Osvojena je bila nova tehnologija s superwash efektom, nabavljeni so bili novi pletilni stroji FRJ in s tem skoraj v celoti ukinjeno nočno delo za žene.
V zadnjih petih letih smo kupili kosmatilni stroj, ki je bil sprva postavljen v Suknu iz Za-puž, sedaj pa je v novo pridobljenih proizvodnih prostorih. Le ti so se sprostili, ko smo v lanskem letu uredili poslovne prostore v bivši stanovanjski hiši poleg radovljiškega tozda. Poleg tega smo kupili tudi deset rabljenih cotton strojev in jih generalno popravili, več šivalnih strojev in krojilnih nožev. Nekaj šivalnih strojev bomo letos zamenjali z novimi v novogoriškem in bohinjskem tozdu, ker so tam najbolj iztrošeni. Ne moremo se ravno pohvaliti z najboljšo strojno opremo, kajti uvozni pogoji se vsako leto slabšajo. Problem rešujemo z nakupom rabljenih, za katere potrebujemo manj sredstev in jih je mogoče kupiti na domačem tržišču.
V	letu 1981 smo v Kranju najeli šolsko predilnico, razvojni oddelek in mehanična delavnica pa sta se preselila v nove prostore, ki smo jih odkupili od gradbenega podjetja Gorenje.
V	naslednjem letu je bila pomembna pridobitev Camber pletilnega stroja za izdelam metraže.
Z željo, da bi izboljšali lastno prodajno dejavnost, smo v tem času odprli vrsto novih prodajaln: v Grimščah, na Bledu, v Kranjski gori, v Bohinju, kiosk ob Bohinjskem jezeru, v Kopru, na Jesenicah in na Zemonu pri Vipavi.
Za nadaljnji razvoj je posebnega pomena adaptacija gradu Grimšče pri Bledu in obnova pripadajočega gospodarskega poslopja.
V	skrbi za čim boljše proizvodne rezultate nismo pozabili, da delavec potrebuje tudi oddih. V Kraljevici smo leta 1980 odkupili počitniški dom in ga s prostovoljnim delom preuredili za naše potrebe.
Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za čim boljše poslovne rezultate. Zaostrene gospodarske razmere, ki nas bodo spremljale še nekaj let, nam ne smejo vzeti poguma.
r--------------------------------------------------\
Pomembnejši sklepi samoupravnih organov v mesecu avgustu
Delavski svet tozda Proizvodnja pletenin Radovljica je 12. avgusta 1983 sprejel dva sklepa.
S prvim odloča, da so vse sobote v avgustu delovne za celotno šivalnico v dopoldanski izmeni in za pletilnico v fazah cotton 21 gg in 15 gg, dva stroja, ter na camber stroju v dopoldanski izmeni. Opravljene ure so plačane kot nadure.
Z drugim pa potrjuje, da se od 15. avgusta 1983 poveča cena kosila s 100 dinarjev na 130 dinarjev. Vodja tozda je zadolžen, da ugotovi, koliko časa dnevno je kuharica zaposlena s pripravo kosil.
Na zadnji seji delavskega sveta tozda Proizvodnja pletenin Nova Gorica je bil za vodjo tozda imenovan Sretan Ostojič, rojen 15. 2. 1955 v Plevljah, stanujoč v Novi Gorici, Gradnikovih brigad 27. Po poklicu je diplomiran inženir tekstilne tehnologije, do sedaj pa je bil zaposlen v Tekstilni tovarni ^ Bača Podbrdo.________
Visoka kakovost izdelkov — uspešen izvoz
V	celotnem načrtu realizacije za leto 1983 predstavlja izvoz 15 odstotkov, od tega 10 odstotkov na konvertibilno tržišče in 5 odstotkov na klirinško.
V	primerjavi s preteklim letom smo v prvem polletju povečali konvertibilni izvoz za 83 odstotkov, klirinški pa za 8 odstotkov. Celotna vrednost izvoza se je glede na lansko povečala za 31 odstotkov, glede na število izdelkov pa na konvertibilno področje za 68 odstotkov in na klirinško za 58 odstotkov, kar skupno pomeni 66 odstotkov.
V	lanskem letu smo na zahod poslali 35 odstotkov klasičnega izvoza, 65 odstotkov pa v predelavi. Letos seje razmerje nekoliko spremenilo, kajti klasičnega izvoza je bilo 11 odstotkov in predelavi 89 odstotkov.
Kakšne prednosti nam prinaša izvoz?
Poleg tega, da si na ta način zagotavljamo prepotrebne devize za uvoz, nam hkrati pomaga manjšati zaloge, kajti kupna moč oomačega prebivalstva nenehno upada. Nepomembne niso tudi izvozne spodbude v obliki kreditov, ki jih banka daje za pripravo izvoza in plačilo. V letu 1983 so nam prav ti krediti pomagali reševati nelikvidnost. Med drugim so zaradi najnižje obrestne mere to najcenejši krediti. Vsa plačila, ki so povezana z izvozom, so poravnana v šestdesetih dneh. Izvozne stimulacije sedaj že prejemamo, izplačujejo pa nam tudi zahtevke za republiške stimulacije. Izvoz v predelavi za nekatere firme pomeni za nas določeno prednost, saj so količine konstantne in artikli tudi nekaj let isti.
Težave pri izvozu
Kot nam na začetku navedeni procenti kažejo, smo letos zelo veliko delali v lohnu. Zaradi neprimernega materiala se zelo težko vključujemo v čisti izvoz. Na zunanjem trgu se srečujemo z zahtevami po naravnih materialih, medtem koje oskrba oziroma ponudba domačih predilnic zelo ozka.
Poseben problem so količine. Prevladuje zanimanje za majhne serije z veliko barv in različnih velikosti. Zahtevnost zunanjega trga raste, zaželjeni so predvsem ekskluzivni izdelki. Pogoj za uspešno uveljavitev je visoka kvaliteta! lave in toìaLroki dobav'
n tn^axTok
V prihodnje si bomo prizadevali, da bi obdržali stare kupce, bodisi za čisti izvoz, lohn ali pa v kombinaciji, kot že sedaj delamo za firmo Hudson. Del kolekcije smo zanje že izdelali iz naše preje, del ga bomo izdelovali v lohnu. Se vedno si močno prizadevamo s kolekcijami prodreti v ZDA, kjer bi ponudili klasičen izvoz v velikih količinah.
RAJKA REMEC
Dragi
Janko,
Usoda se neusmiljeno poigrava z našimi življenji. Nad tovarno zopet visi črna zastava. Zapustil nas je Janko, naš vedno nasmejani, prisrčni in vestni sodelavec.
Nenadoma se je končala tvoja življenjska pot, Janko. Se nedavno si z nami preživljal delavnik, nas razveseljeval s šalami in plemenitil s prisrčnim odnosom do sočloveka. Ljubil si delo in ljudi.
Ne moremo razumeti, da bo zvezek opravil odslej ostajal brez tvojega podpisa, brez tvojega prispevka k napredku naše tovarne. Nikoli se nisi izogibal prekomernemu delu in marsikatero noč
4 h
si prebil med našimi stroji. Dobrih petnajst let si delal in živel z Almiro in kot cotton p/etilec spremljal vse njene vzpone in padce.
Hudo nam je, da te ne bo več, ko bo zatulila sirena. Tvoje delovno mesto nas bo nenehno spominjalo nate, zato boš živel z nami.
Vsi sodelavci izrekamo svojcem iskreno sožalje.
Ob tragični izgubi kolektiv Almire izreka sožalje tudi družinama Mravlje in Tavčar.
e WOOPIH
Obnova
Almiri ostane v stavbi graščine dovolj prostora za razstavno in prodajno dejavnost. Delavnice centra so v celoti namenjene predvideni aktivnosti. Z udeležbo Lipe so bistveno zmanjšani vsi stroški tekočega poslovanja, ker se prenašajo tudi nanje.
OŽIVLJANJE GRIMŠČ
DOBER ODZIV JAVNOSTI — RAZSTAVNI PROSTORI UPE IZ AJDOVŠČINE — OBNOVA GOSPODARSKEGA POSLOPJA — RAZVOJ ROČNIH DEL IN UMETNO OBRTNIH IZDELKOV
Na pobudo gospodarske zbornice Slovenije smo po večletnem oklevanju prevzeli v upravljanje graščino Grimšče z gospodarskim poslopjem. Že od vsega začetka nameravamo v teh prostorih organizirati center za razvoj ročnih del in umetno obrtnih izdelkov. Ko smo objekte prevzemali, so bili v izredno slabem stanju. Leta 1982 je bil obnovljen glavni del graščine in dan v uporabo. V tem letu so bile že organizirane različne prireditve, kijih je obiskalo približno 35.000 ljudi. V gradu deluje tudi maloprodajna enota, ki prodaja naše izdelke. Uspešnost delovanja centra in zanimanje javnosti delač presega pričakovanja. Razen pri redkih posameznikih je dejavnost sprejeta s simpatijami. Grimšče so postale objekt, kjer se obiskovalci lahko vedno seznanijo s prizadevanji Almire. Hkrati predstavljajo obliko posredne reklame in opozarjajo ljudi na njen razvoj.
V času, kar smo prevzeli grad, so se gospodarski pogoji bistveno zaostrili. Zaradi tega smo razmišljali, da bi našli način za zmanjšanje stroškov obnove. Na predlog Lipe iz Ajdovščine smo sprejeli njihovo sodelovanje pri obnovi, s tem, da bi se vložena sredstva nadomestila za najemnino. Poleg tega bi nam Lipa iz Ajdovščine omogočila, da v njihovem razstavnem dvorcu Zemono dobimo na razpolago trgovino za prodajo naših izdelkov. Prisotnost Lipe v graščini torej pomeni združevanje dela in sredstev, predvidevamo pa tudi povečan obisk. Na ta način se bodo izboljšale možnosti prodaje naših izdelkov.
obnavljamo gospodarsko poslopje za potrebe centra, vendar dela napredujejo nekoliko počasneje kot je bilo predvideno. Predvidevamo, da bo poslopje v oktobru usposobljeno za redno delo.
Razstave in prodajna dejavnost
Še enkrat zapišimo, da je obisk mnogo večji od pričakovanj. Samo s posredno reklamo, povezano z Grimščami in Almiro, smo plačali vse stroške obnove. V tem času smo tu dosegli določene izkušnje in spoznanja, ki jih bomo upoštevali pri nadaljnjem delu v Grimščah.
Pogled v prihodnost
Po končani obnovi gospodarskega poslopja predvidevamo, da bo z delom pričel center za razvoj ročnih in umetno obrtnih izdelkov, ki bo v začetku zaposloval približno 12 delavcev, kasneje pa se bo širil v skladu s potrebami. Predvideno je, da bo deloval v dveh smereh. Razširjal
bo izdelke umetne obrti, ki bodo podlaga za proizvodnjo ročnih del v kooperaciji, po drugi strani pa bo neposredno proizvajal kvalitetne izdelke za potrebe prodajalne v Grimščah, na Zemonu in za izvoz. Povpraševanje po teh izdelkih je zelo veliko. Ves program bodočega centra je tržno preverjen, za žanre bodoče proizvodnje pa smo dobili vsa možna priznanja na sejmih.
■ Oblikovalka Vesna Gaberščik ligo je prejela tudi Prešernovo nagrado.
Menimo, da je dosedanja dejavnost centra dobra priprava za vnaprej. Doseženi učinki in odziv domačega ter tujega trga na naša prizadevanja so pravi odgovor vsem, ki so mislili in trdili, da ne vemo, kaj hočemo.
JANEZ HUMERCA
Gospodarsko poslopje
AFORIZMI ŽARKA PETANA
Absurdno je, če v socializmu zahtevajo, naj kapitalisti plačujejo davke.
Predlagam, da uvedemo v gospodarstvu ista pravila kot v košarki: po petih osebnih napakah mora igralec z igrišča.
DOPISUJTE V GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE IN POPESTRITE NJEGOVO PODOBO.
OBJAVLJAMO TUDI ZAHVALE IN VOŠČILA OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH.
Kot smo že omenili, je adaptacija že končana. Trenutno
Obnovitvena dela v bodoči delavnici Centra za razvoj ročnih del in umetno obrtnih izdelkov
Doseči boljše poslovne uspehe
Ne glede na zaostrene pogoje gospodarjenja nas do konca leta in prihodnje leto čakajo težke naloge, ki pa ob prizadevanju kolektiva kot celote in s čimboljšim prispevkom vsakega posameznika niso neuresničljive. Poglavitna naloga tega obdobja je prizadevanje, da proizvodnost dela, ki se izraža v fizičnem obsegu proizvodnje na delavca, dvignemo za 30 odstotkov. To bomo doseli le z boljšo organizacijo dela, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in z boljšo izrabo materiala.
Že do konca letošnjega leta bi morali doseči do 40 pro-centno rast dohodka, realizacije in ostanka dohodka. Z uresničitvijo te naloge bi ujeli vsaj inflacijo in se izognili realnemu padcu omenjenih ekonomskih kategorij.
Kako bomo zadani cilj tudi uresničili?
Uspeha se lahko nadejamo, če bomo zmanjšali zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, ob hitrejšem obračanju obratnih sredstev in smotrnejši izrabi sredstev v celoti.
Med pomembnimi in odločilnimi nalogami je povečanje realizacije z odpiranjem novih prodajnih poti. Posebna pozornost velja izvozu. Stremeli bomo k večanju vrednosti
obsega konvertibilnega izvoza, tako da bomo postopno prešli od izvoza storitev na klasični izvoz. Izvozne uspehe lahko pričakujemo le, če bomo na zunanjem trgu sposobni dosegati čim bolj ugodne cene. Zato predvidevamo odpiranje lastnih prodajaln tudi v tujini, s ponudbo atraktivnejše kolekcije bi hitreje uveljavili lastno ime.
Kljub splošnemu poudarku na izvozu pa ne gre zanemarjati domačega trga. Tudi doma bomo širili maloprodajno mrežo, si prizadevali uveljaviti izdelke za reprodukcijo (metražo) in ponuditi privlačnejše kolekcije, tako rednih kot ekskluzivnih izdelkov. Za povečanje ponudbe ekskluzivnih kolekcij je posebej pomembno, da čim hitreje usposobimo proizvodne prostore v Grimščah.
Velik del prodaje je odvisen od zavzetosti potnikov, zato so v tem obdobju dolžni ne le dosegati prodajni plan, ampak ga presegati. To bodo zmogli uresničiti le, če bodo dovolj vztrajni, da bi bilo vrnjenega blaga čim manj.
Program o zoženih materialnih pogojih dela, ki smo ga sprejeli, naj bo naloga vseh nosilcev posameznih funkcij poslovanja in vodilo za vsakodnevno delo.
MALČI BRENCE
Tudi v Novi Gorici želimo uresničiti plan
Teče drugo leto prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo v zaostrenih materialnih razmerah. Delavci Almire so dokazali, kot že velikokrat doslej, da so pripravljeni premagovati težave. Rezultat vloženega truda je dokaj ugodno polletno poslovanje. Na ravni delovne organizacije smo v glavnem dosegli in presegli planske cilje.V naši temeljni organiza-
ciji smo ustvarili za osem odstotkov manj celotnega prihodka kot v enakem obdobju lani. Vzrok za to je več porabljenega časa za 10 urni posel, to je za izdelavo komadov FALKE. S tem je bilo tudi manj porabljenih sredstev in tako je dohodek za 28 odstotkov višji v primerjavi z lanskim v istem obdobju. Ustvarili smo 41 odstotkov večji
čisti dohodek kot v primerjalnem obdobju. Za osebne dohodke smo porabili za 15 odstotkov več sredstev kot v lanskem prvem polletju in tako so rasla sredstva za osebne dohodke za 47 odstotkov počasneje od dohodka. Ustvarjena akumulacija je višja za 76 odstotkov, vendar pa je bilo doseženo le 39 odstotkov planirane letne akumulacije.
V	pletilnici je bila proizvodnja pokrita s surovinami, bilo pa je več zastojev zaradi stalnih menjav na strojih, ki jih je zahtevalo prilagajanje planu. Iz Radovljice smo prenesli v Novo Gorico predvidene motorke, ki pa jih nismo instalirali. Naročenih strojev za potrebe šivalnice še nismo dobili in tako v času kolektivnega dopusta nismo uspeli opraviti planirane reorganizacije proizvodnje.
V	šivalnici nam je največ težav povzročala izdelava izvoznih komadov FALKE. De-
lavke so z vso resnostjo pristopile k izdelavi teh kosov in dosegle kakovost, ki so jo predstavniki FALKE pohvalili. Iz že znanih razlogov postavljene normative nismo dosegli, kar je delavkam zmanjševalo delovni zagon.
Uresničena proizvodnja nam omogoča izvajanje plana v drugem polletju. Ugotavljamo, da stabilizacijska prizadevanja segajo le na področje osebnih dohodkov, medtem ko življenjski stroški divje rastejo. Standard delavcev pada bolj, kot je bilo predvideno. Glede na to, da resolucija predvideva 35 odstotno počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke v primerjavi z dohodkom, bo potrebno v drugem polletju zmanjšati zaloge gotovih izdelkov in nedovršene zaloge ter ustvariti pogoje za povečanje vrednosti točke. Le tako bomo lahko v letu 1983 v zadovoljstvo delavcev uresničili zastavljene cilje.
JOŽEF UŠAJ
Gibanje zaposlovanja
Zadnji dan junija je bilo v tozdih in delovni skupnosti skupnih služb Almire zaposlenih 744 delavk in delavcev ali 20 več kot v enakem obdobju lani, v povprečju torej 746 delavcev. V tem času je delovno razmerje sklenilo 23 delavk in delavcev, prekinilo pa 21. Prekinitve delovnih razmerij so nastopile zaradi zaposlitve v drugih delovnih organizacijah v devetih primerih, zaradi starostne in invalidske upokojitve v šestih, zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v treh, zaradi odhoda na služenje vojaškega roka v dveh in zaradi disciplinskih prestopkov v enem primeru.
Med tozdi in delovno skupnostjo je bilo šest prestopov ali dva več kot v lanskem prvem polletju. Zabeležili smo 13,30 odstotno odsotnost z dela, ki seje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 7 odstotkov. To pomeni, da je dnevno odsotnih še vedno približno 99 delavcev, od tega je bolezensko odsotnih 7,8 odstotkov zaposlenih.
Skupna disciplinska komisija tozdov in delovne skupnosti skupnih služb je do sedaj prejela pet zahtevkov za uvedbo disciplinskih postopkov zaradi kršitev delovnih dolžnosti. Najpogosteje je bila kršena delovna obveznost, pri čemer smo zabeležili štiri neupravičene izostanke z dela in v dveh primerih malomarno in
nevestno opravljanje delovnih ter drugih obveznosti. Disciplinska komisija je na šestih obravnavah izrekla prenehanje delovnega razmerja, javni opomin, opomin, prerazporeditev na drugo delovno mesto, enkrat pa je bil postopek ustavljen.
V preteklem šolskem letu je Almira štipendirala 28 rednih študentov, od tega enega na visoki šoli, enega na štiriletni srednji šoli, 24 na triletni srednji šoli in 2 na dvoletni srednji šoli. Na višje šole je ob delu vpisanih 7 študentov.
Na deset in petnajstdnevno proizvodno delo je bilo v prvem polletju sprejetih 51 učencev srednjega usmerjenga izobraževanja, zaposlili pa smo tudi 9 pripravnikov.
Lečeči zdravniki so v tem obdobju invalidski komisiji predstavili 8 delavcev. V Almiri je trenutno zaposlenih 46 invalidov druge in tretje kategorije oziroma zavarovancev z ugotovljeno neposredno nevarnostjo, da postanejo invalidni, hkrati pa je zmanjšana njihova delovna sposobnost. Kontrolor bolezenske odsotnosti je do sedaj opravil 72 obiskov in v nobenem primeru ni ugotovil, da bi delavci kršili zdravnikova navodila.
Stanovanjska komisija je na osnovi natečaja izdelala novo prednostno listo prosilcev za stanovanja. V vrstni red za
dodelitev stanovanj je bilo uvrščenih 31 kandidatov, od tega 6 za garsoniero, 3 za enosobno stanovanje, 8 za dvosobno in 14 za trisobno stanovanje.
Devet prosilcev stanovanja že ima, vendar so zaradi povečanega števila družinskih
članov premajhna. Na razpis za gradbena posojila se je prijavilo 69 prosilcev.
V tem letu bomo v Radovljici kupili štiri stanovanja. Ce upoštevamo še predvidene zamenjave, bomo v radovljiških tozdih ugodno rešili 7 prošenj za dodelitev stanovanja.
Kako smo gospodarili v prvem polletju
Čeprav ste informacijo o polletnih rezultatih dela in poslovanja delovne organizacije že lahko prebrali v Informatorju, ne bo napak, če si še enkrat ogledamo poglavitne ugotovitve.
Glede na to, da je letni plan realizacije dosežen s 53 odstotki, letni plan skupnega prihodka s 50 odstotki, letni plan dohodka, čistega dohodka in ostanka za sklade pa s 51 odstotki, lahko zaključimo, da planirane cilje v glavnem dosegamo. Ker nas letos pestijo zelo zaostrene gospodarske razmere in moramo planirani izvoz na konvertivilno področje povečati za 30 odstotkov, predvideva gospodarski načrt nizke stopnje rasti. Realizacija naj bi se povečala za 6 odstotkov, skupni prihodek za 12 odstotkov, dohodek za 11 in poraba dohodka za 10 odstotkov. Prizadevali si bomo vsaj za deset odstotkov preseči predvidene vrednosti, saj nam pričakovane težave ne smejo vzeti poguma.
Skupščina SFRJ je pred kratkim sprejela predpise in ukrepe, nekateri pa so še v postopku sprejemanja, ki bodo pomembno vplivali na pogoje gospodarjenja v naslednjem
polletju in v prihodnjem letu. Že s 1. avgustom se je pričelo dodatno izločanje deviz za pokrivanje deviznih obveznosti. Povečale se bodo obrestne mere, kar bo vplivalo na povečanje stroškov poslovanja. Znižale se bodo kreditne meje, ki jih dajejo banke in s tem se bo poslabšala dinarska likvidnost. Dodatno zaostritev pomeni zakon, ki bo začel veljati 1. januarja 1984 in bo od delovnih organizacij z neplačanimi računi pri izplačevanju akontacij za osebne dohodke terjal, da se vrnejo na raven prejšnjega leta. Začet je postopek za spremembo zakona o združenem delu, po katerem bodo tozdi lahko s sporazumom predvideli poslovanje preko žiro računa delovne organizacije. Z dopolnitvijo zakona o službi družbenega knjigovodstva je predvideno nadomestilo med uporabnikoma družbenih sredstev, ki imata medsebojne obveznosti. V pripravi je še sprememba resolucije za leto 1983, spremembe srednjeročnih planov, priprava na nov srednjeročni plan 1986—1990 in izdelava operativnega načrta za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije SR Slovenije.
V galeriji gradu Grimšče smo si od 24. julija do 17. avgusta lahko ogledali skulpture in grafike Toneta in Janka Svetine.
sieve j m cas je, aa uvedejo plačevanje davfca na neobdelane površine ...
Ne glede na okoliščine se bomo trudili, da bo prilagajanje na spremembe in iskanje izhoda iz morebitnih težav čim hitrejše. Kolektiv Almire je že večkrat dokazal, da se zna soočiti s težavami in jih s povečanimi prizadevanji odpraviti.
Poglejmo še rezultate poslovanja po posameznih področjih. Prodaja na domačem trgu in skupna realizacija sta se glede na lansko leto povečali. Tudi izvoz na konvertibilno področje seje povečal, tako da smo polletni plan presegli in uresničili 45 odstotkov letnega plana. To je bilo mogoče le ob povečani proizvodnji in produktivnosti. Zaposlenost se je povečala s priključitvijo Elite Bled k tozdu Bohinj, z zaposlitvijo prodajalk v nanovo odprtih prodajalnah in z zaposlitvijo delavcev v naši predilnici lambswoola v Kranju.
Rezultati doseženega prihodka so ugodni, saj predstavljajo 50 odstotno uresničitev letošnjega plana in 21 odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Povečal seje še čisti dohodek in sredstva za osebne dohodke, ki so porasla za dvajset odstotkov glede na enako obdobje lani.
Naloge, ki nas čakajo v prihodnje, so za vse brezpogojno obvezujoče. Prizadevati si bomo morali za izvršitev plana izvoza, proizvodnje in prodaje, obvladovanje stroškov in skrbeti za hitrejše obračanje sredstev. Doseči planirane vrednosti ni dovolj. Potrebno jih bo preseči, da bi s tem vsaj delno omilili težave v poslovanju, ki nas čakajo v naslednjih mesecih in v letu 1984.
MALČI BRENCE
-------------------------------------------------------
Osrednja slovenska proslava
Ob praznovanju 40. obletnice ustanovitve IX. korpusa NOV Jugoslavije organizira prireditveni odbor v Novi Gorici osrednjo slovensko proslavo, ki bo 11. septembra obli. uri v Novi Gorici na Trgu Edvarda Kardelja, pred stavbo skupščine občine Nova Gorica.
Koordinacijski odbor za proslave pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica organizira skupaj z drugimi odbori iz vseh petih gorenjskih občin posebni vlak, ki bo udeležence peljal na prireditev in nazaj. Vsak bo prispel v Novo Gorico med 9. in 10. uro, vračal pa se bo po 15. uri.
Vse občane, ki se nameravajo udeležiti proslave, koordinacijski odbor prosi, da se poimensko prijavijo v svoji krajevni skupnosti ali OZD, in sicer pri predsedniku krajevne organizacije ZZB NOV (v kolikor se že niso), pri predsedniku krajevne konference SZDL ali pri predsedniku osnovne organizacije Zveze sindikatov (konference) v organizaciji združenega dela. Hkrati s prijavo naj plačajo tudi stroške prevoza.
Zgoraj navedeni predsedniki sprejemajo prijave do 25. avgusta 1983. Zamudniki se lahko prijavijo na OK SZDL Radovljica.
Natančni podatki o odhodih vlaka s posamezne postaje bodo znani po 1. septembru.
Almirini komunisti uspešno uresničujejo programske usmeritve
POOSTRITI DISCIPLINO — VEČJA POVEZANOST Z MLADINSKO ORGANIZACIJO
V lanskem in letošnjem letu so almirini komunisti v program zapisali določene splošne cilje, nekaj pa takih, ki so povezani z delovnim okoljem, kjer poskušajo doseči čim boljše uspehe.
Tako vedo, da ne sme izostati temeljni prispevek k družbeno ekonomskemu razvoju. Poudarek je na prizadevanju za večji izvoz in povečanje produktivnosti, zaostrovanju delovne discipline in odgovornosti ter boljšem izkoristku delovnega časa. V kolikšni meri bodo pri tem uspešni, je odvisno od oblik in hitrosti uveljavljanja svobodne menjave dela med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb ter od sistema nagrajevanja po delu.
K poslovnemu uspehu delovne organizacije naj bi prispevali z opozarjanjem za varčevanje z energijo, pred-vsm pa na boljše izkoriščanje materiala.
Razvoj samoupravljanja pravilne odločitve so odvisne od razvejanosti sistema informiranja v delovni organizaciji. Zato so komunisti dolžni, da skrbijo za obveščanje delavcev o pomembnejših sklepih preko oglasnih desk in da zapisnike acij Zveze komunistov prejme vsak član.
Pomembno je tudi vključevanje v različne oblike idejno— političnega izobraževanja v lastni delovni organizaciji in izven nje. Med tovrstno usposabljanje sodi seminar za novoizvoljene člane samoupravnih organov in delegacij.
Zavzeli so se tudi, da bodo stalno skrbeli za pomlajevanje svojih vrst z evidentiranjem možnih novih članov. Skupno s sindikatom bodo skrbeli za poživitev delovanja delovnih skupin in samoupravljanja v vseh tozdih. To bodo dosegli s preverjanjem dela delegacij in z organizacijo problemskih konferenc. Vsaj enkrat letno bodo opravili pregled aktivnosti vseh članov ter organizirali razpravo o liku komunista. Želijo si tudi večje povezanosti z osnovnima organizacijama sindikatov in mladine.
Svojo prisotnost na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite bodo uresničevali z izvajanjem procesa podružbljanja, saj bi se tako vsi člani Žveze komu-
nistov najbolje seznanili z osnovnimi izhodišči obrambnega načrta in posameznimi nalogami, ki so tu določene.
Ob pregledu že opravljenega dela v osnovni organizaciji radovljiškega tozda ugotavljajo, da večino sprejetih nalog uspešno uresničujejo, le pregleda aktivnosti vseh članov še niso opravili.
Sistem nagrajevanja po delu je izboljšan z dodatnimi kriteriji merjenja uspešnosti dela. Da bi poživili delovanje delovnih skupin, so sestavili ustrezna navodila in jih posredovali vodjem služb, oddelkov in izmen. Delo z osnovnima organizacijama Zveze sindikatov in mladine je bilo bolj usklajeno, vendar je povezanost z mladinsko organizacijo še vedno premajhna. V želji, da bi bolj enotno delovali, so ustanovili stalno akcijsko konferenco Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so izvajali redni program usposabljanja v obliki predavanj.
Poostrili so disciplino pri udeleževanju na sestankih osnovne organizacije Zveze komunistov. Člane, ki so delovali v nasprotju z načeli, ki jih določa statut Zveze komunistov, so na razgovoru opozorili na nepravilnosti, ob neresnem odnosu nekaterih posameznikov do članstva v osnovni organizaciji pa bodo disciplinsko ukrepali. Razpravljali so tudi o vseh gradivih, ki jih je posredovala občinska konferenca in poleg rednih sestankov organizirali dve problemski konferenci.
Kako pa so komunisti zadovoljni s svojim delom v osnovni organizaciji novogoriškega tozda?
Ugotavljajo, da so se člani sprotno odzivali na družbeno politične probleme, zlasti pa na življenje in delo v tozdu. Redno so bili obveščeni o občinskih in zveznih sklepih organov zveze komunistov. Skoraj vsak član ima vsaj po eno zadolžitev v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Zavedajo se, da taka zunanja podoba ne sme zamegliti težav in slabosti ter včasih neuspešno iskanje novih oblik dela.
Pogrešajo samostojno pobudo posameznih članov osnovne organizacije, da bi sestanke sklicevali takoj, ko se pojavi kakšna težava. Sekretar ne more vedno poznati celotne problematike tozda, zato mu morajo biti v pomoč vsi člani.
Pozornost so posvečali notranjim samoupravnim nalo-
gam in obravnavi kongresnih dokumentov. Posamezni člani so pripravili uvodne misli, v razpravi pa so pregledali možnosti uresničevanja sklepov kongresa.
V preteklem polletju so se največ ukvarjali s kadrovskimi problemi. Kljub temu ni izostalo sprotno udejstvovanje pri samoupravnih nalogah in pri povezovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Komunisti novogoriškega tozda ocenjujejo, da program, ki so si ga zastavili, uspešno uresničujejo in pri tem dosegajo določene uspehe v tozdu, pri sodelovanju med tozdi in v celotni delovni organizaciji.
FRANC BRINŠEK VERA PETROVČIČ IVANKA GRILANC
Mladinska organizacija — mesto za reševanje problemov
Almirini mladinci se zavedajo, da je njihova poglavitna naloga vzdrževati in razširjati povezavo med osnovnimi organizacijami posameznih tozdov.
Ena izmed oblik, ki naj bi mladince zbližala med seboj, so tudi srečanja in obiski med tozdi.
Prvo tako družabno srečanje mladincev iz Almire je bilo letos konec marca v Novi Gorici. Glavna tema pogovorov so bila prav pogostejša srečanja in učinkovitejše povezovanje mladincev. Ob tej priliki so si mladinci radovljiškega in bohinjskega tozda ogledali prostore novogoriškega tozda. Skupaj z novogoričani so se povzpeli do samostana Kostanjevica in do gostišča Kekec nad Novo Gorico. Sledil je še izlet v Goriška Brda, kjer je
bila vinska klet žal zaprta, poslovili pa so se v Kanalu. Tedaj so novogoriški mladinci obljubili, da septembra vrnejo obisk v Radovljici.
Poleg omenjene dejavnosti si mladinci želijo izboljšati sodelovanje z ostalimi osnovnimi organizacijami družbeno političnih organizacij v Almiri, gojiti stike z almirinimi štipendisti in doseči, da bi vsak mladinec začutil, daje mladinska organizacija mesto, kjer je mogoče reševati vsakodnevne probleme.
Vzrok včasih nekoliko okrnj-nega delovanja mladinske organizacije gre iskati v dejstvu, da je v Almiri zaposlenih veliko mladih mater. Se največ uspehov dosegajo mladinci pri organiziranju kulturnih prireditev, pri čemer se uspešno povezujejo s sindikatom.
NIKO ZUPAN

Spominski posnetek s srečanja v Novi Gorici
Zadovoljni s počitnic v Kraljevici
Letos smo v drugi polovici junija že tretjič zapored odprli vrata počitniškega doma v Kraljevici. Glede na to, daje zanimanje za letovanje v domu med delavci veliko, smo že v začetku aprila sklenili, da bodo vrata letos odprta nekoliko dlje, tja do 10. septembra.
Kot običajno je bilo največ prijav za letovanje med kolektivnim dopustom. Ker v tem času ni bilo mogoče razporediti vseh zainteresiranih delavcev, smo se odločili, da se bodo skupine tedaj menjale vsak teden, prednost pa bodo imeli tisti delavci, ki imajo manj kot 22 dni letnega dopusta, tisti, ki so dopust že morali koristiti zaradi zastojev v proizvodnji in tisti, ki bodo prvič letovali v našem domu. Z delavci, ki jim v tem času nismo mogli zagotoviti proste postelje, smo se dogovorili, kdaj bodo letovali izven kolektivnega dopusta. Večini, ki seje odločila za drugo možnost, smo omogočili prosta mesta.
V	juliju in avgustu je bil dom polno zaseden. Do desetega septembra, ko se bodo zvrstili zadnji gostje, bo v tej sezoni počitnice v Kraljevici preživelo približno 115 naših delavcev, večina med njimi z družinami.
Skupna ocena o oskrbi in počutju v domu je letos zelo pohvalna. Večina delavcev, ki so letos letovali v okviru delovne organizacije, je prijetno preživela dopustniške dni.
V	skladišču surovin smo poiskali Francko Pretnar in
Vido Zupan in ju zaprosili za mnenje o dopustu, ki sta ga preživeli v domu: „Letos je bilo v domu res lepo. Nad hrano se nismo mogli pritoževati, še posebej, če smo jo primerjali z lanskim letom, ko so bili obroki majhni in slabo pripravljeni. Prvič je bilo mogoče v kuhinji cel dan kupiti sokove ali pivo. Prejšnja leta smo kupovali lahko le pri kosilu.
Dneve smo v večini preživljali v domu in njegovi okolici, saj smo tu imeli vse, kar smo potrebovali. Tudi vreme nas ni pustilo na cedilu, plaža pa je bila z novimi tuši letos še bolj prijetna. Že sama lokacija doma je dovolj ugodna,da vsakdo najde sebi primeren prostor.
V tednu dni, kolikor smo jih preživeli v Kraljevici, je bila enkrat predvidena mrzla večerja. To možnost smo pustili za zadnji večer, ko smo priredili poslovilno veselico. Milka in Siler sta nam pomagala pripraviti vse potrebno in celo nekaj glasbe iz kasetofona je bilo zraven.”
Obe naši sogovornici — Francka je v domu preživela tretji dopust, Vida prvi — sta zatrdili, da bi naslednje poletje počitnice z veseljem spet preživeli v našem počitniškem domu. Menita, daje dovolj blizu, prometne zveze so ugodne, pohvalili pa sta tudi upravnika Silerja, ki se trudi, da bi po najboljših močeh ugodil željam gostov.
MK
S počitniških dni na Oštrem
Dve, tri leta hodijo delavci iz Almire na dopust v Kralje-vico, kjer imamo dom ob morju. Do sedaj sem slišala od tistih, ki so tam že bili, da je vse še kar dobro, le hrana je bila baje skromna in prene-kateri je moral v trgovino po malico. Sama sem dopust običajno preživela v katerem izmed istrskih kampov, zato se nisem prijavljala za letovanje v domu. Letos sem zadnji hip priletela v pisarno, kjer so listo s prijavljenimi že skoraj odposlali, da so mi dali prijavnico. Na koncu sem ostala na razporedu v času, ki sem ga zapisala, vendar brez sodelavk iz novogoriškega tozda. Tako je odpadla skrb, kam na dopust.
Ko so mi še pojasnili, da do tja sploh ni težko najti, se za to nisem več mnogo zanimala. Predstavljala sem si, da je ob
cesti tabla in napis, ali pa nekdo, ki bo vpil: „Na levo je dom, nekje v bližini je kamp Oštro!” Vse je kazalo, da ne morem zgrešiti. Pa brez težav le ni šlo. Se več so jih imeli tisti „s punkli”, ki so šli peš. V Reki so zelo težko dobili avtobus do Kraljevice. Domačini ne vedo, kje je dom, turistični sezonci v kampu tudi ne, drugih slučajnih mimoidočih dopustnikov pa ne moreš vprašati.
Ko si tam, se malo voziš po cesti gor in dol, gledaš levo in desno, vidiš same domove, pravega pa zlepa ne. Naenkrat pa le zagledamo med grmovjem napis, ki nas spominja na naš vsakdan. Zavijemo navzdol in že lahko odpremo lično prepleskana črna vrata, ki vodijo na vrt, poln stopničk. Prvi občutek je: „Joj, kako utesnjeno! Le kam se bomo vsi zgnetli!”
'SIJI, SFOČIII IS S
KSLSIHI ttSSiBHICAKI SE VRAČAMO V SS LEPŠE ŽrVMEN «JE.
Bolj domače se počutimo na lepi, pokriti terasi, polni pogrnjenih miz. Najprej zaslišimo znan glas:
„Iz Kraljevice sem prišel in pripeljal sveže meso in zelenjavo za kosilo.”
Glas je namenjen osebju v kuhinji.
„Dober dan, tovariš Siler!”
„Kaj pa vi delate tu? O, sedaj boste pa nekaj časa pod mojo komando!” reče z nasmehom na obrazu.
Formalnosti so takoj opravljene in že imam ključ od sobe v roki. Malce utrujeni od poti se zleknemo na postelje in počakamo na kosilo. Medtem pridejo še vsi ostali in počasi se zberemo na terasi.
V domu je vse čisto, pospravljeno, soba s svetlomodrimi prevlekami in z balkonom na morje. Zelo lepo. Dan je prekrasen in prijeten občutek imamo, ker smo na morju.
Ko posedemo za mize, ugotavljamo, ali smo dobro razporejeni in vsak skupaj s svojimi. Vseh sedem dni sedimo za isto mizo, kar je zelo ugodno.
Še nekaj besed o kosilih in sploh o prehrani.
Moji družini je popolnoma zadoščala, bila je okusna, domača in obilna. Imam dva odraščajoča fanta in se nista čisto nič pritoževala, posebno mlajši, kije precej vnet za meso. Z eno besedo, nič nam ni manjkalo. Vreme je bilo enkratno, vsak dan je bilo topleje, tako da smo popoldne prebili v senci ali večji del v vodi, ki pa edina ni bila najlepša. Kljub temu me umazano morje ni preveč motilo, saj smo imeli tuš s toplo vodo.
Ko smo z barbo Nikolo pluli proti Jadranovem, smo že od daleč videli, kje je naš dom, saj je črna barva na tušu izstopala iz zelenja, pa še napis tovarne se je dobro videl.
Bili smo ravno pravšnja druščina. Vse se je ujemalo.
Kadar je bilo treba zapeti, iti na sladoled, nas je bilo vedno dovolj. V malem zalivu smo imeli družbo rokavnikov. Klicala sem jih „navdušenci in ro-kavskega zaliva”. Na kupu so bili namreč zagnani neplavalci, ki so zapustili svoj prostor samo tedaj, ko so imeli plave ustnice in že zbrane plavalne kilometre. Velika vztrajnost jih je delala zanimive, tako, da jim gledalcev ni manjkalo. Ker pa so med plavanjem mnogo govorili, jih je voda pogosto prekrila.
Z zagorelostjo se je krepila tudi naša povezanost. Rodila seje ideja za piknik. Ta naj bi bil zadnji večer na terasi. Organizatorji so pripravili vse potrebno in res smo se po suhi večerji zbrali skupaj. Pekli smo in jedli, pa tudi pili ravno prav za kasnejše petje. Kuharica Milka je, kljub svojim letom vzdignila mladosten glas. tako da smo ostali lahko basirali domače gorenjske in slovenske narodne. Marsikatera pesem je bila prav prijetna, kljub temu, da nismo vadili. Šele v poznih večernih urah smo se odpravili spat. Toda ne vsi. Nekaj vročih glav seje šlo sredi noči hladiti v morje zgoraj brez, spodaj nič.
Naslednji dan, v soboto, so prihajali novi. Na obzidju smo čakali na Šilerjev glas, da prisedemo k zadnjemu kosilu. Popoldne smo se še kopali in poslavljali, kajti vsako uro je kdo odšel, najbolj vztrajni pa smo se odpravili šele zvečer.
Bilo jee lepo in vsi smo se strinjali, da se drugo leto dobimo v isti sestavi. Nelagodno smo se počutili, ko smo v Rupi zavili vsak na svojo stran.
Mislim, da smo iahko zadovoljni in ponosni, ker imamo možnost dopust preživeti z malo denarja. Čudim se tistim, ki nergajo, da jim je kaj manjkalo.
I. C.
Pomlad — poletje 1984
Zgodnja pomladanska ponudba je sestavljena v glavnem iz treh materialov. Za prve dni pomladi bo Almira ponudila moški bluzon in ženski ter moški brezrokavnik iz mehke kosmatene domače volne. Modeli so oblikovani športno, mladostno, imajo dodatke iz impregniranega bombaža, poživljajo pa jih tudi kovinski netki. Pod te modele lahko oblečete udobne Shetland puloverje, ki jih bomo letos izdelali v pestri barvni paleti.
V pomladansko ponudbo spadajo tudi klasični puloverji s strojev 12 er iz mešanice volne in sintetike. Iz istega materiala so oblikovani moški športni puloverji v biserno lovilni vezavi z dodatki bombažnega impregniranega platna.
Lažjo pomladansko ponudbo sestavljajo moški puloverji, spleteni na cotton strojih 15 gg iz lahkega bucleja v mešanici volne in sintetike. Moško srajco, puloverje in brezrokavnik poživljajo raznobarvni emblemi — zastavice, ki so pomemben dodatek kolekcij prihodnjega leta.
Moška ponudba sestoji tudi z modno oblikovanih puloverjev v luknjičastem in gladkem pletivu z dodatki platna, keper traku in net kov. Modeli so spleteni
na strojih 12 er iz mešanice bombaža in sintetike.
Moški bodo lahko izbirali tudi med modeli iz artikla Pavla, ki so pleteni v črtah ali karo vzorcih v modni barvi vrvi in surovi barvi. Moška ponudba bo torej kar pestra, tako v materialu kot po modelih.
Zenski del pletenin je prav tako oblikovan po skupinah. Poleg klasičnih puloverjev iz mešanice bomo za zgodnjo pomlad v istem materialu ponudili tudi ženske komplete. Že drugo leto je modna linija udobna, predvsem rokavi v kimono kroju ali s poglobljenimi ravnimi rokovnimi izrezi. Široko krojenim zgornjim delom se bodo drugo leto pridružila ravna krila. Gladko pletene modele poživljajo tanke obrobe ali črte. Tudi v naslednjem letu bodo kompleti v priljubljeni modro — beli mornarski kombinaciji.
Bolj poletna skupina kompletov in oblek je oblikovana iz artikla Pavla v luknjičastem pletivu z dodatki platna. Ženski puloverji iz iztega materiala so spleteni v luknjičastem in pre-mikanem pletivu. Dopolnjeni so z emblemi ali platnenimi našitki. Naprodaj bodo predvsem v surovi barvi in barvi lanu, ki sta za naslednje poletje, ki obožuje vse kar diši po lanu in konoplji, najbolj značilni.
VESNA GABERŠČIK — ILGO
UREDNIKOVA BESEDA
Po dolgem času je nova številka almirinega glasila ugledala luč belega dne, prvič v letošnjem letu. Zanimive snovi seje nabralo kar veliko. Poleg tega v avgustu navadno vsi kritično pogledamo nazaj, da bi ugotovili, kako dobro smo delali. Zato je tudi v tej številki veliko prispevkov o poslovanju delovne organizacije.
Ker je glasilo delovne organizacije časopis, v katerega zapisujemo dogodke o sebi in v prvi vrsti za sebe, se uredništvo nadeja, da bo v prihodnje iz vaših vrst prišlo še več namigov o zanimivih temah, ki bi jih bilo dobro pripraviti za glasilo. Prav tako bo dobrodošla vsaka literarna stvaritev, saj vemo, da so med nami skriti talenti, ki zaradi svoje skromnosti puščajo, da zapisi po navdihu trenutka pozabljeni ležijo v kdove katerem predalu.
Vsem, ki ste z vso prizadevnostjo oblikovah prispevke za to številko glasna, se zahvaljujemo za sodelovanje z upanjem, da ni bilo enkratno.
Še enkrat: k sodelovanju pri oblikovanju glasila ste povabljeni vsi, ki tako ali drugače, zelo resno ali nekoliko manj resno razmišljate o vsakodnevnih dogodkih v delovni organizaciji in izven nje, zapisujete svoja občutja in ste pripravljeni pripovedovati o njih. Le tako bo glasilo dovolj zanimivo za vse.
Naredimo družno pester časopis!
------------------------\
V soboto, 3. septembra 1983, ob 13. uri bona Katarini nad Zasipom družabno srečanje upokojencev in delavcev Almire.
Delitov bonov za jedačo in pijačo bo od 12.30 do 18.30.
Za udeležence je priskrbljen avtobusni prevoz ob 12.30 izpred Almire.
Na delu smo vedno prisotni skoraj vsi, zato nas mora ob proslavi jubileja biti še več!
Vabljeni!
positi nu>veg_
ZCMlti I^HTIEr
/----------------------------------------------------------\
PRIJATELJ MOJ
Že dolgo je kar sva hodila sama po jasah in poteh, ki jih je visoka trava skrila, kjer je umrl najin smeh.
Od takrat leta so minila in šla sva vsak na svojo stran, z upanjem, da bova se nekoč vrnila nazaj, na isti kraj.
Še veš, kako sva se ljubila v naročju cvetja in mahov?
Daleč od ljudi in doma našla svoj prostor sva pod soncem, v objemu maja in zelenih polj.
Prijatelj moj, takrat bežala sva od vsakdanjosti, laži, v svet, ki sva ga samo midva poznala in le ljubezen ga rodi.
Zdaj več nisva mlada in ne znava sanjati, drug mimo drugega živiva — kar je bilo, tega več ni.
Le, ko se pomlad povrne in sonce trave pozlati, spomin morda za hip poišče mlada leta, ki jih ni.
Samo mahovi so ostali in zaraščene poti, vse, kar nekoč sva vtkala v sanje zvezdnatih noči.
ZGJ
V__________________________________________________________J
* f olmirct
Glasilo izdaja delovna organizacija ALMIRA, Alpska modna industrija Radovljica. Glavni urednik Mendi Kokot. Odgovorni urednik Aleš Šmit. Uredniški odbor: Marina Bačar, Malči Brence, Nada Carl, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Cveta Ipavec, Marjeta Rozman, LavraSosolič, MartinaTavčar in Alma Jelenc. Naklada: 800 izvodov. Priprava in tisk: DITC Novo mesto._____