Listek. Junaki mesta Kisek. Zgodovinska povest. — Poslovenil Ivan Vuk. (Dajja) «Poveljnik», vzdihujejo brambovci, «mi smo izgubljeni! Radi se sicer bojujemo in umremo, pa naši otroci so brez pomoči!» •Izgubljeni? Kedo to pravi?» vpraša Juričič. «Naj se skopljejo jarki in rovi v mestu, za katerimi se nikomur nič žalega ne zgodi!» Zgodilo se je tako in z dobrim uspebom. Skopali so tudi na nevarnejših mestih rove, po katerih so varno hodili, donašaje brambovcem česar so potrebovali. Tri dni traja streljanje na majhno mestece. Akoravno se na obzidju ni pokazala velika škoda, vendar preplaži vojske nevajene meSčane tako, da se jira sužnost manj grozovita dozdeva, kakor to obleganje. S solznimi očmi prosijo poveljnika usmiljenja, da naj ne draži dalje turške jeze ter se naj poda. Juričič ostane stanoviten in možaki se kmalo privadijo na gromenje topov in kljubonosno se norčujejo iz Turkov ter pazijo, da nobena kroglja zastonj ne odleti. Koliko veselja jira prireja, ko padajo njih kroglje v goste trume Turkov in je kar trumoma podirajo, dočim turške kroglje le nasip in zidovje zadevajo in le tu in tam katerega kristijana zadenejo. Cetrti dan mirujeta vojski. Juričič se odpravi v stolp in opazuje sovražni tabor. V njegovo veliko začudenje opazi, da se }e ta trikrat povečal. Daleč na okrog stoji šotor pri Sotoru. Mnogoštevilni konjski repovi na šotorih mu kažejo, koliko paS oblega mesto. V sredi tabora zagleda zeleni Sotor z zastavo Mohameda. Sprevidel je, da je priSel sam sultan z glavno vojsko pred mesto. Globoko zamišljen stopa s stolpa in premisl}u{e, ali mu bo mogoče s 700 nevajenimi bojevniki zoperstavljati se tolikemu sovražniku. «2ivljenje, osoda in prihodnjost Kiseka leži v moji roki. Njih tako potratno prelita kri me bo težila pred Vsemogočnim, in vendar nimam pravice predati mesta v sovražnikove roke ter mu prepustiti prosto pot doDunajaU Tako je govoril poveljnik v velikih skrbeh, stopaje s stolpa. «In vendar, naj pride kar hoče, k sramotnemu predanju mesta nimam pravice. In ako padem, reSim vsaj čast kraljevega orožja.* Še premisljuje, kaj mu je storiti, kar naznani straža, da hoče turSki poslanec v mesto. «Cesa želi?» vpraša Juričič. «Zahteva, da se mesto preda», odgovori straža. ¦ Mesto preda!> zakliče Juričič. cZato je še časa dovolj; še stoji obzidje, Se imam smodnika in hrabre brambovce! Naj odlazi!» «Ali raestjanke prosijo za milost», odgovori straža; «sirote so že čisto obupane ter ne najdejo nikjer zavetja za življenje.» «Ali se bomo dali mar od žensk ukazovati? Raje častna smrt, kakor življenje v sramoti in sužnosti. Pošljite poslanca nazaj. Kadar bo Kisek ležal v razvalinah, tedaj se hočemo predati. In tako misli tudi vse meščanstvo; ono rado umerje za kralja in domovino!* Akoravno je s temi besedami pregnal prvi strah, vendar je Juričič spoznal razliko med vojaki in raestjani. Vojake veže in sili povelje, njega oživlja čast, da se pred tovarisi povzdigne; a meščanstvo ?! Ono muči skrb za otroke in žene. Vsega tega Juričič poprej ni natanko premislil, ko je sklenil z 38 huzarji, katerim }e 700 mestjanov dal na pomoč, ustavljati se vojski, broječi 300.000 mož. Kakor že naravno v človeSkem življenji, je Juričič v navdušenosti za kralja in vojaSko čast svojo moč precenil. Tudi husarji opazujejo vestno sovražno taborišče in opazijo, da je prišel sam Soliman z glavno vojsko. Zapazili so tndi, da se v sovražnem taboru giblje, in da se je pomnožilo orožje, ter se pripravilo za glavni naskok. Natanko poročijo poveljniku, ki jih navdušuje, naj ne zgubijo poguma, ker iih Bog ne bo zapustil, ako bodo na njega zaupali, temveč jim podelil zmago nad neverniki. »Pokazali bomo Turkom*, dč nato, «da se bodo pred naSimi vojščaki razpršili kot listje.» Husarji se razveselijo takega vzviSenega mnenja Juričiča o njih hrabrosti, ter se poslovijo. Juričič pa stopi v stolp, da se natanko prepriča o gibanju sovražnika. <Ako mi je Bog milostiv, tako zdržimo in odbijemo ta in še drugi naskok. Kaj bo potem, naj odloči Bog!» Juričič razdeli povelja na vse strani. «To bo nekaj vročih dnij», govori vojakom, «prav zares vročih, pa nič ne de! Slabotnega sovražnika premagati, prinese malo časti. Mi pa stojimo nasproti sovražniku, kateremu smo le senca, ali pokazati mu hočemo, kdo smo in kaj zamoremo!* Husarji se radostno priklonijo in udarijo ponosno na sablje. «Kakor se vidi iz sovražnikovega gibanja», nadaljuje Juričič, «hoče naskočiti mesto na štireh krajih. Nastavite se dobro, hranite svinec in smodnik, pustite gruče, da pridejo bližje, potem bo vsaka vaša kroglja gotovejSe zadela. Za zidoviem nastavite oborožene meščane kakih 20 stopinj od zida, napravite rove v katerih se meščanstvo po- skrije. Pripravljeno naj bo kamenje in smolnati venci. Pogumne žene pa naj pripravljajo za obzidjem vrelo vodo in olje, da ga napadovalcem vlivajo za vral. Ženske in otroci, ki imajo srčnost, naj razbijajo s krevlji in prekljami Turkom glave in prevračajo lestvice!» «Naj živi kralj Ferdinand! Naj živi naS poveljnik!« zakličejo osrčeni vojaki. Kakor je rekel Juričič, tako se je zgodilo. Goste trume se bližajo zidovju, balerije podvojijo ogenj. Povsod udarjajo kroglje, skačejo čez zid, podirajo strehe in padajo v hiše. Zene in otroci kriče, ko bijejo kroglje v steno, ali pa se zarivajo v prah. Pa kmalo se zopet privadijo nevarnosti ter sledijo natančno predpisu husarjev. Naskok se prične, streljanje preneha, da ne bi ubijali svojih ljudi. Spredaj gredo vojaki z noži in samokresi, da bi pregnali brambovce. Za njimi gredo drugi z polnimi vrečami zemlje in drugih snovij, da napolnijo nasip. Nato se vrstijo naskakovalci z lestvami, da zamore jedro naskakovalcev, janičarji, priti na zidovje. Ko se bližajo trume zidovju, nastane mučna tihota, ker orožje molči. Brambovci mesta se držijo tiho za zidovjem, tako da sovražnik oprezno pričakuje najhujšega. Sedaj pridejo nosilci k okopu in mečejo vreče, veje in slamo v rove, da bi je zasuli, ter skušajo napraviti pot. Kar se oglasijo puške iz mesta, kroglje zažvižgajo ter se zarijejo v telesa nosilcev, ki se prično umikati. Janičarji pa silijo naprej, prislonijo lestve in stopajo na zid. Dozdeva se, kot bi se mesto spremenilo v grozen vulkan, kroglje, kamenje, ožgana drva letijo sem in tje. Na stotine naskakovalcev se pogrezne in na stotine se jih zopet nadomesti. Lestve se prevračajo in raznesejo, pa nove jih nadomeste. Z vsako minuto narašča boj. Z «AlIah»klici drvijo gruče Turkov čez rov in poskušajo s pomočjo lestvic priti na zid. Brambovci obnemorejo, ker jim ni bila dana niti jedna minuta za počitek. Njih vrste postajajo redkejše. Ze stoji deset širokih lestvic in na njih janičar za janičarjem. Prednji vihti že zastavo. Glej, tam vihra jedna že na zidu, tam pritriujejo drugo, zopet na onem koncu se bori za prostor tretje. cAUah zmaguje!» se razlega iz nevernikovih ust. «AUah zmaguje in njegovi verniki!» se sliSi z zidovja v rove in v taborišče. Mestjani se vplašijo in se začnejo umikati. Pa husarji imajo posebna povelja od Juričiča. (Dalje sledi.)