Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 28.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Naši cigani.
Mamo na sveti dvoje cigane: bele i čarne. Najbole nevarni so beli ali itak ti najbole varno hodijo po sveti i vživajo včasi ešče veliko čast: v roke njim segajo veliki gospodje, i jejo z temi z edne sklede, ár so ti beli cigani bogati ljüdje. Penez pa to lastnost má, ka se prek Vsakoga praga kotile, ešče tistoga, nad Šterim visi napis: tű. sepravica deli.
V Prekmurji mamo tüdi te-.dvoje cigane. A od belih ne bom gučao. Itak so preveč poznani Že. Od tih čarnih Povemo nekaj1 potrebnoga. Orožništvo je-dognalo, da nájveč vlómov 1 kráj napravijo "Cigani.
1 to je istina. A istina jé tüdi to, da so nekak prisiljeni na to. Nema odevala,« nema živeža, delati ga níšče ne sili -t- more zato ‘kradnoti, da živ ne more pod zemljo, istina, so 'cigani, ki delajo, ali 'takših je malo. Ciganice kod!vajo, cigani pa kradnejo. Z te dvoje- meštrije živejo. To valá poprek od vseh naših ciganov.
Pa što je tomi kriv? Oblast v prvoj vrsti, v drügoj pa naše prebivalstvo. Cigan se dela boji, to je znano. Tréšlka ga zgrabi, gda se njemi delo ponüja. Vajen je staroga nomadskoga življenja, gda je ribo, zverino lovio i je bilo vse njegovo, ar 'je ljüdi malo bilo.
Ta stára delomržnost se je vkorenila v njem, i neke drüga natura je postala pri njem: Izbiti se zato zléhka ne da. A more se pa. I držáva je prva, štera to de-lamržnost mora t svojih podanikov izbijati. Jáko naopačno i »mešno delo je manjake nótrižapirati: Manjost se vendar z manjost-jov ne more pokaštigati. V dugših vozah je toti predpisano delo za voznike, a za nemarnjake, štere samo ná kratek čas zapirajo, toga ne. Država naj delati navči cigane. Ali gučimo bole konkretno. Kak krvavo bi nam bila potrebna kakša bolša cesta, kakša čistejša Šola Itd. itd. Zakaj se to delo nedá opraviti po cigani!! ? Inda so nešteti okrajni glavarje (főszolgabirovje) meli čüt praktičen v sebi, pa so na priliko mesto kaštige, štera je bila navrženo na 'stariše, ar so dece ne pošilali v šolo, te na ceste poslali, da so je popravlali. Zakaj bi kaj spodobnoga cigani ne mogli delati? Pri vsakom javnom deli naj bodo cigani zastopani. To je dužnost oblasti.
Prebivalstvo je pa tüdi vnogo krivo. Nema zavüpanja do ciganov i je ne zove na delo. Pa to je krivo. Mi poznamo par ciganov, ki so se udomačili potom, ar so bili pozvani na delo, na slüžbo. 1 lejko Povemo, da so bili najvernejši slüžabniki i najbolši delavci. Največ vertinj napravi to veliko falingo, ka naj se kem hitrej reši ciganicinoga dugoga guča, njoj nakladé korbeo zevsem kaj jo li prosi.
Nikdar ne davajte ciganji brez dela. Če je stára — betežna — slaba, je kaj drügoga. Te je kodiš i smo jo dužni pomagati ali zdrave, delavne ljüdi hraniti brez dela je ne samo nespametno, nego še greh,
ár je stem v grehi lenobe potrdjavamo. Jaz sem meo navado, i to Priporačam tüdi vsakoj gospodinja vsakomi gospodari — pravim jaz sem iWo navado, dá sem ciganice gda jé prišla prosit, prle vsikdar naložo kakše delo, kak je dar dobila. Če ráj odišla, kak delala, jo. dara itak ne bila vredna, če je pa tisto malenkost opravila, štera njoj je bila naložena, se je vadila v deli i zaslüžila si je konči nekeliko dar. Tak postopajte z,cigani. Naj vam prle kaj zmete, zrlble, pograblja itd! H samo potem njoj dajte# ovak nikak nej.
t Potrebno je še: edno, da se cigansko pitanje reši: deca more redno obiskavati šolo i cerkev. Popravici je samo to prvo potrebno, da obišče šolo. Ar če de sem redno, hodilo, pride tüdi v cerkev. V šolo je pa mora spraviti Šolska oblast s tem, da njim Spoküpi knjige i obleko. Keliko penez Štrta žmečo napriliko na sokolske lumparije. Siromaškieaj ciganskoj deci naj se lei, penezi dajo na. knige i obleko, pa vlomi i tatvine - minejo . v velkoj meri z Prekmurja i eigansko pitanje se ugodno reál.
Samostojne sleparije.
Neki lepi den je, prišao v našo občino en gospod. Naprej tisti den so daliže razbobnjali po e občini, da bode veliki shodi da naj vsi pridejo cilo tisti, šteri majo v najem grofovsko zemljo, V 'začetki so si pogovarjali, da shoda nebi smeli meti, da so ga ne prijaviti okr. glavarstvi. Kljub tomi so zato shod Obdržati, govorili, med drügim tüdi sledeče.;
"‘Zemlja, štero ste dobili v najem, da Štiri leta pretečejo, bode vaša last. o Volilni kruglic ne dajte več na Slovensko-, ljüdsko .stranko, ar vam ona šče zeti zemljo, nego enoj drügoj stranki, to je Samostojnoj, ta vam že bo dala zemlje dovolj, itd,
Po shodi si je |>a naše trezno premišlava-joie ljüdstvo etak pogovarjat: Hja tej gospodje rejsan slabo stojijo pri pameti zato so pa „sla-bostojneži". Oni nam ščejo zemljo dati, ali jo po majo kjer? Ja drugomi vkraj vzeti -nepošteno pa vsoj sili i te nam dati vkradjeno blago, to pa že nejde. V to pa mi ne privolimo pa jé tüdi proti bőžoj zapevidi. Dajte sam Vi gospodje vaše zemljo I Gg. Pucelj, Drofenik, Mermolja i drügi so za dosta bogati, či bi tak preveč radi tálali zemlje, svojo dajte sirmakom pa to brez odškodnine. Či to včinite, te me vam Vervali, da za ljüdstvo delate, a drügače ne. Drügoga zemljo tálatl je pa malo nevarno delo. 1 Či grofom brez odškodnine ščejo vkraj vzeti zemljo, te bi jo po pravici mogli vkraj zeti vsem, šteri je več majo, kak bi njim potrebno bilo, tak tüdi vsem samostojni«), demokratskim i liberalnim veleposestnikom, te bi se ešče bankarski milijoni mogli razdeliti, v to pa tej gospodje gotovo neprivolijo.
G. govornik na shodi v Krogi so tüdi jako hvalili rusoske razmere. Močno so priporočali svojim poslüšalcom rusoske süo. Či nam gospod pripovedavlejo kakše göroztasne lažij, njim še hitrej Vervali, ali da hvalijo i priporočajo nam, mirnim i poštenim ljüdem rusoske diktaturo i silo, v tom pa vidimo že nevarnost i opozarjamo dotična oblastva, naj takšim komunistom ne dovolijo več pri nas shodov držati.
Pravili so nam nadalje tej gospodje, da odsehmao naj vsi kruglice davamo jedino samostojnoj ladici, što prej drügoj dá, tisti vsakši zgübi zemljo. Či de to tak, te v Krogi fabriko postavimo gori za kruglice pa te dobimo telko
zemlje, karao ešče lejko spali v njoj cilo po smrti za gotovo. Pri slednji volitvaj so nam samostojni füdi vse mogoče obečavali, zemlo, autonomijo, dobro vlado i Bog zna, ka še vse, naslednje so nam pa drügo ne spravili kak samo tp, da moremo vsakši den pri vseh , mogočni!) davkaj sploh globše v žep ségati, milijone pa, 'Šteri z naših davkov vküper pridejo, delijo Sokolom, fašistom i sebi žepe napunjavljejo.
Zdaj pa ešče naj što pravi, ka je agrarna reforma kaj drügo, kak strankarska agitacijo za sokolstvo.
* Prinesli so gospodje s sebov tüdi .Kmetijski list" i Kleklnova »Novine" t šteri so nabirali gradi vö za-svoje-govorice. V Novinaj pa stalo, ka so agr. odborniki mogli Mlinske peneze od nekše poti Izročiti agr. ravnateljstvi, šteri bi se pa mogli razdeliti med' najemnike. Da so se tej gospodje nad ten člankom tak jako čemeri}!, sme včasi mati, da jfli je ravnoč te članek potimo tak nagib- v našo vas, ka čl bi mogli ga malo z lažmi pofarbati.
V Krogi i po eetom-Prekmurji so hladnó-krvni i trezno misleči ljüdje i včasi takšim far-barom tüdi datnó kaj govoriti, dešč ležej smi-jemo t teh kómedlantOv. Kak nam pa takši more zemlo dati, šteri je sam nema, njim trbej samo naše kruglice. (Ópomba uredništva Gledoč na agrarno reformo, mi po programi naše stranke stojimo na stališči, koje proti pravici i ljübavi do bližnjega, da eden ma na jezero plügov zemlje, ti je vse niti ne mora Obdelavati, dragi, ki bi jo pa rad delao pa niti grüde ne za preživlanje svoje Med« familija Naj se da zemla sirmakom, a na podlagi pravičnosti proti pravično! odškodnini. Proti tomi so .veleposestniki .tüdi ne).
Uradna naznanila.
Zakon ozačasni pomoči invalidom i rodbinam padlij, umrlij i pogrešanij vojnikov kak tüdi nešternij civilnij vojnij žrtev.
I. poglavje.
Člen 1.
Osebe, štere majo po tom zakoni pravico do državne pomoči, sö :
A) Vojaški Invalidi, šteri so se vojsküvali i so brez lastne krivde dobili rane ali zgübili zdravje ali postali betežni, 1 to vse, čl se je njüva delasmclnost zmanjšala sa 20%.
B) Vejal vjetniki, či se v vjetništva, pri prisilno« deli (tabori) zgübili zdravje.
C) Civilni invalidi, či.so od sovražnikov pretrpeli tisto kak vojaški Invalidi (moški i ženske).
Č) Pögrešaaei, to je tisti od šterij se je ene leto po vojski nikaj nej zvedilo, kje so.
D) Rodbine tistij, štere je tovražslk vmoro, internirao i so tam zgübili življenje ali zdravje.
E) Rodbine umrli} f pogrešan!) vojakov.
Člen 2.
Vrste pomoči. Pomoč se daje:
l) z brezplažnim zdravlenjom i umetnimi kotrigami (prótezami).
2) z včenjom.
3) s podporov.
4) s podeljenjom zemlje i škeri.
5) s podeljenjom pravic do prodaje tobaka, srečk itd.
6) z oddajanjom slüžb.
7) s privilegijami.
8) z brezplačno vožnjo na železnicaj. •
9) s pokojninov.
10) s pógrebnimi stroški.
II. Poglavje. .
Člen 3.
Brezplačno Zdravljenje. Vsak invalid ma pravico do edne začasne i edne stalne proteze.
Invalid ma pravijo do dvej ■ parov ortopedske črevlov, či lo njemi potrebni.
2
NOVINE
9. julija 1922.
Proteze (lesene noge, roke itd.) šterij je invalid ne pokvaro sam rad, se popravljajo zobston. Popravila na protezaj lahko invalid da popraviti gde šte, a ne smejo koštati več kak 50 dinarov, inači država ne plača.
Či je što dobo kakšo bolezen 6 mesecov potem, ka je prišeo iz vojne ali vjetništva, dobi tüdi podporo.
Sirmaška rodbína vojaškoga invalida ma pravico, dokeč se on zdravi, do dodatkov, šteri so zapisani v členi 21. toga zakona.
III. Poglavje.
Strokovno včenje.
Člen 4.
     Invalid se mora izučiti kakšega poklica. Strokovna komisija vsakomi invalidi povej, kakši strokovni pouk njemi je potreben ali kakši je za njega najboljši.
Člen 5.
Obrtni pouk za rokodelce se vrši v takšij školaj.
Člen 6.
Škola mora trajati od 6 do 12 mesecov. Invalidi, šteri so se bar edno leto včili pri majstri doma kakše obrti, dobijo ravnotakšo pravico do dela, kak tisti, šteri so se včili v školaj.
Člen 7.
Po končanom včenji dobi vsak invalid pravico, da ide izpit delat.
Člen 8.
Izpit za tiste, šteri so se včili doma pri mojstri], je v školaj.
Člen .
Šteri so napravili izpit, dobijo spričevalo, da lahko opravljajo svojo obrt.
Člen 13.
Dokeč školanje ali izpit traja, plača za njega hrano i stanovanje držáva; či pa se vči doma, lahko dobiva za te čas državno podporo. Dokeč se vči, dobi tüdi telko penez na den, kelko bi zaslüžo, či se ne bi včio. Drüžina invalidova pa dobi za te čas dodatek, ki je v členi 21. toga zakona.
Vsak invalid, ki bi se mogeo zá kaj včiti, i se nešče, zgübi drž. podporo.
Deca invalidov i padlij vojakov se Sprejemajo brezplačno v škole.
               Glasi.
Slovenska Krajina.
Prvo sv. mešo je, slüžo Henrik Holsedl dneš tjeden v Fükstincih. Manuduktor njemi jO bio Čarič Jožef pleb. pri Sv. Jürji, predgar pa Bašša Ivan pleb. v Bogojini.
Zapadno Vogrsko je cerkveno odhrano od sombotelsko püšpekijo brez pitanja püšpeka té i podrejeno bečkoj. Sombotelski püšpek so za to protestérali i svoje kaplane domo pozvali.
Za častnoga kanonika so imenüvali naš püšpek Slepec Ivana sobočkoga pleb! v ešpereša. Čestitamo.
  Kamena sol se zopet lehko dobi pri g. Kokoti, trgovci v Dolnji Lendavi (Išojova hiša.)
D. Lendava. Na Vidov den smo meli v našoj filialki na Hotizi lepi svetek. Tam je bila naimre boža slüžba, ár smo slučajno meli mrtveca. Da pa tamošnjega g. vučitelja ne bilo doma, smo oprosili vučitelja g. Szépa iz D. Lendave, da naj pomoreje Župni urad iz dileme. Doma v D. Lendava slovesna boža slüžba, na Hotizi so tüdi zahtevali božo slüžbo. Kantor je pa samo eden. Toda g. Szép so bili take doba, da so šli na Hotize, tam i sodelovati pri božoj slüžbi, peli lepe Slovenske pesmi i opravili sprevod. Pripomniti še moremo, da so Šolska deca tüdi bila pri sv. meši i tak smo na slovesen način z božov slüžbov obslüžavali Vidovden i končali šolsko leto, To je vse bilo lepo, a najlepše pa pride še zdaj. G. šolski vodja v D. Lendavi so za voljo toga gorijavili g. Szépa, da je ne bio doma pri sv. meši, oni so namreč slovensko božo slüžbo opravlali na Hotizi, doma bi pa navzoči mogli biti pri madjarskoj i madjarski popevati. Mi Pričaküjemo, da g. Szép dobi od višjega šolskoga sveta grajo za voljo redno opravljene slüžbe, g. Golob pa ko-lajno (madalijo) za svoje denuncijanstvo. Kelikokrat pa drügi vučiteljov ne bilo pri sv. meši na narodne svetke i so je zato ne javili nadzorniki! Hja, gonja, gonja ide?
Zgübo je Horvat Marko iz G. Bistrice okoli Ledave od Radmožanec do Lendave više 2000 k., ki je najšo, naj je siromaki povrne.
Gda je most bio žegnjavan pri Veržeji je zgübila Frás Marija molitveno knigo. Ár njoj je ta kniga dragi špomin, se oprosi, Što jo najšeo,1 naj jo povrne Horvat Janoši v Bakovce.
Poverjeništvo org. vojni invalidov v M. •Soboti na znanje !da vsem organizira-nim članom, knige'kdakoli lehko zglasijo, knige šo gotove.
Vogrski konzulat v Belgradi na znanje davle vsem .onim, šteri majo ešče stare, od austro-vogrske banke vödane bankovce z vogrskim žigom, to je, na Vogrskom štemplana, da se tej bankovci lehko zamenijo z novimi vogrskimi bankovci. Bahknote se vküper poberejo i v Budapešt pošlejo, gde se dožene, ali so pravo štemplne j ali ne. Za pravo žigo-sane se dajo nove vogrske banknote. Zamenjavo Posredüje Jugoslovanska Union Banka v M. Soboti.
Cvetlični dan za krajevno Zaščite dece. Prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. se bo vršil cvetlični dan v priti krajevne Zaščite dece in mladine, ki zaslednje plemeniti namen podpirati po svojih močeh osirotelo in sploh zanemarjeno deco. Ker je prispevek te strani državne blagajne zelo skromen, skuša se priti do denarnih sredstev na različne náčine, takrat s cvetličnim dnem. Priporočamo vsakomi, da prospé s čim večjim daróm, vsposobi take Zaščito dece in mladine, da odpomore gmotni in düševni bedí zanemarjene dece in mladine.
Višji šolski svet je stavo plačo za počitnice gdč. Kollatšovoj vučiteljici nalmeščanskoj šoli v D. Lendavi. Ne vemo kakše stališče zavzeme višji šolski svet, da ednoj vučitelici Stavi plačo, štera je ne suspendirana od slüžbe, štera je redno opravljala svojo vučiteljsko slüžbo celo leto i se toj slüžbi dozdáj še ne odpovedala. Mi smo mnenja, da njoj ide celo letna plača, kak ovim drügim vučiteljom i to tüdi na dva dva meseca, da počitnice lajajo. Či se ona še potem odpove slüžbi in ide inan, zato naj glava nikoga ne boli. To plačo si je pa z celo letnim poštenim delovanjom zaslüžila. Mislimo, da v višjem šolskom sveti še bodo trezno premišlavajoči gospodje, i njoj za ostalo plačo takoj nakažejo.
Za gladajočo rusko deco so darüvali: (nadaljevanje). Šolska vodstva: Brezovci 60 D. Šulinci 50 D, Gederovci 40 D, Hotiza 100 D, Tešanovci 32.50 D, Kobilje 5 D, Sv. Jurij 50 ,D, Vadarci 11 SO D, Pertoči 32 D, Čentiba 40 D, Župni urad v G. Lendavi 103 50 D, Levačič Marija iz Št. Iva (po g. Švikaršiča) 5 D. Vseh, do 20. aprila vposlanih darov je 3881 *30 D.
M. Sobota. Mirno i pridno ljüdstvo iz M. Sobote, vekši del, ki majo svojo rodbino na Vogrskom, ne dobijo potne liste. To so na vekše tisti, šteri neso naklonjeni liberalnoj vladi, klub tomi, da so državljani cele 1 Jugoslavije. Lansko leto 1921. ‘gda je büa tista nesrečna deniónstračija pred razmejitvenov komisijov v M. Soboti, je bilo več peršon zaprtih i kaštigami!. Ena peršona, štera je te pobegnola prek granice, mogoče z važnim! dokumenti, tam hujskal proti Jugoslaviji, za par dni je pa prišla Čisto mimo nazaj v M. Soboto. Ne vemo, ali je bila tá1 oseba kaštigana? To pa mamo, da dotična peršona i cela njegova drüžina dobiva vedno potni list na Madjarsko, a drüge zanesljive osebe, štere po pravilnoj poti prosijo potni Hšt; ga ne., morejo dobiti. Kje je tű pravica. Naj dobijo vsi, ali nieden.
M. Sobota. Kak so v M. Soboti bili nastavljeni „Orli“ —135 jih je—so se vučitelje sokoli protili deci; ka tisti, šteri je oreh ne dobi spričevala. To je malo že preveč. Nevemo pa ali so tej vučitelje to svőjo grožnjo zdaj na konci leta zvršili ali pa ne. To bi trbeío Pozvediti. Neki vučitelj pasa ljüdskoj šoli pravo deci, ka naj stanejo gori oni, ki so se vpisali v Orlovsko drüštvo. Na veliko čüdivanje vučitela je vstano celi razred. Deca sama dajdjznamenje i svojoj notranjoj želji, da se ščejo po krščanskom vzgajati na podlagi kršč. vere.
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalške naselbine Macau-China.
PaterBernardini jim je nekaj po kitajsko povedo in so se včasi oddalüi od nas in nas pri miri püstili. Naročo je 12 kitajski nosilnic. Vsak si je Vseo v ono in po dva po dva kitajca sta nas ponesla k katoliški katedrali. Imeli so naročeno nas nositi skozi najlepše vilice, Šli smo v ,,Genzen marši" in hujckalo se je tak, da bi skoraj tüdi tű lisice dreti mogeo. Kitajci so zavili skozi cvetlični vilico. To je ena duga in lepa vilica, v šteroj se samo raznovrstne žive cvetlice odavljejo. Na obeh strani ne bilo videti drügo, nego vence in püšliče dišéčih rožič. Dišalo je če bi cela vilica bila namazana z balzamom in z aromov; vztočne cvetlice majo to lastnost, da vsebüjejo vnogo z parfuma. Pri tom pohodi so se moja plüča začele širiti in zbüjati iz sna; bila so zaspana in zakrknjena kak stari rob v pisnivoj temnicl, zakaj skozi 45 dni neso srkale drügoga zraka kak vodenoga — osolenoga. Preljtibeznivi püšpek in apoštolški vikarij monsignor Pozzoni nas je v svoji rezidenci jako prijazno sprijeo, in nam izrazo željo, da žeti, da smo njegovi gosti dva dni. Tomi poživi smo se radi odzvali, ka smo si tak lehko ogledali Hong Kong. Pater Bernardini nas je od veselja dva dni dao .nositi v kitajskih nosll-nicaj po Hong Kongi. Mogoče nihče ne tak težko pričakovao nas, kak on, zakaj znao je da večji del (vsi razen našega vodja) ostanemo, če duže ne eno leto pri njem in njemi bomo v težavnom misijoni velika pomoč. Našo prtiago
Šče isti den je z lokalnim parnikom prevozo v Macau naš sobrat Gnavi. Po pomoti sta ostali dve veliki kišti na ladji in sta odšle v Shangai. Ar so jia vsebovale mešno opravo in zdravila, smo včasi telegrafično reklamirati pri loydovi agenciji v Shangaji in smo za dva tjedna tüdi do rok dobili naše stvari Monsignor Pozzoni nas je dobro pogostio. Med obedöm prvoga dné se postavi v obednico Prečastiti gospod Guarona, naš apoštolški podvikarij, šteroga je na lašč iz severnoga Kvvang Tunga poslo naš salezijanski püšpek monsignor Versiglia, da nas spremlje in pozdravi v njegovom imeni. On nam je V svojem požáravnotp govori izrazo željo, da ga čem preje pridemo obiskat in dabi pri njih opravili enomesečne počitnice; zato da v nedeljo večer 21 avgustuša odidemo Ž njim na sever: Tomi smo se veselili. En mesec dni na deželi med zelenimi gorami počitnic toga smo potrebni bili. Zvečer sem iz teraša monsignor Pozzonija opazovao razvetleni Hong Kong, njegovo obljüdeno pristanišče in pogosto nasejeno zvezdatno kitajsko nebo. Z zemljevidóm v roki sem se orientirao,, kje tá spada dežela sunca, Japonska. Spominao‘sem se onih dnih, kda sem šče na Radni v I. H. in III. gimnaziji za vučitelja bio v zemljepis! in zgodovini. Kelikrat sem jaz iz nemških knjig mojim gojencom razlagaö in Pripovedavao o Indiji, Malezija Kitajski m Japonski, in zdaj? Zdaj se sam v teh daljnih krajih nahajam. Se razmi, da zdaj, kó osebno vidim te kraje, njih prirodo' in običaje, če bi jih zdaj seboj meo, bi jim šče vnogo več in bolj zanimivo znao pripovedavati. Zatisno sem oči k počitki z tem zavüpanjom da me bo ništerni sledio s svojim življenjom v tükašnjih obširnih misijoni!!. Avgustuša 18 smo šče dopoldne hodili po Hong Kongi, Ob dve popoldan smo se
poslovili od preljübeznivoga gospoda monsignor -Pozzonija in.se prepeljali z lokalnim: parnikom v Macau. Vožnja je trajala dobre štiri vüre med pogóstim granitnim otočjem. Ob šesti smo že vozili skre makauškoga svetilnika;' plavali smo na okrog polotoka v notranje pristanišče.
Macau.
„Bog to živi, Macaui" to je bio.naš pogovor kda smo se vőzili okrog njega.; .Bog te živeti cio našega dugoga potovanja, ti zibelka don Boskövih del na Kitajskom, ti vzhodni Rim..." Mali vozki polotok z tremi—štirami grički tvori lepo mesto z 76000 prebivalci malo portogalsko kolonije na Kitajskom. . Kristjani ga imenüjejo -vzhodni Rim, ar je tű nájveč cerkva in jedina püšpekija na vzhodi, medtem ka so drügod samo apoštolški vikarijat! in prefekture. Kitajci ga imenüjejo »O Mun" —• ,,ödpreta vrata*,. zakaj prvo pristanišče, štero so kitajci odprli tüjim narodom v »nebeško cesarstvo". Nebom opiso-vao njegove zgodovine; to si prihránini za drügi pot. Mi smo ob pol sédmi iz stopili na makauáko zemljo, kde nas je počakalo lepo število gojencov salezijanske sirotišnice in nekaj sobratov gg. misijonarov šteri, kda so zvedeli za naš Prihod, so že pred par dnevi pribežali iz severa na jüg nam proti. Pozdravljali so nas z „Man sol“ kričom — »jezéro let" ali »Živio* po domače povedano. Med veliko procesijo in roboköv sküpnaletelih kitajcov smo šli skozi mesto y salezijanski zavod. Zavod je bio ves v zastava], venci in cvetlicah; po stenah je bilo polno napisov v kitajščini in portogalščini, med šterimi. Bog živi nove misijonare, dobro došli, Živel don Bosko, blagoslov Kristušov, srčno dojšli med ruménimi kitajci itd. itd. Pred vrati nas je počakala godba notranjih gojencev, šteri so nam zaigrali dve koračnlci, medtem je pa pokalo
9. julija 1922.
NOVINE
3
okrog nas raketevje in topiči,. da sem mislo, ka se nahajam v kakši soški ofenzivi. Pri Kitajci je to posebno, da vsako, najmenšo slavnost obhajajo z strelo -raketov, table in topičoV. Oni so pravi mojstri v izdelovanji toga. Na to nas je v kitajskom jeziki pozdravo en gojence, šteroga sem pa popolnoma nikaj ne razmo. Pater Bernardini nas je z gojenci in sküp natetelim ljüdstvom vred pelo v domačo kapelo, kde smo pred najsvetejšim zapeli „Te Deum* in nato se je podelio slovesni blagoslov. Skuzami na očeh smo se zahvalili Bogi in Mariji Pomočnici, da smo živi in srečno prišli do zaželenoga Cila.
Med večerjo je nastopilo veš govornikov, ki so nas pozdravljali in želeli vnogo božjega blagoslova na naše težavno delovanje med tem poganskim svetom. Stavili smo se tri dni do nedele 21 avgustuša, nato smo pa z našim apost. podvikarijem prečastitim g. Gtvaronöm odišli na sever Kwang Tunga obiskat našega škofa in Obenem smo tam opravili dühovne vaje za to leto sküpno zdrügim! misijonari in si odpočini en celi mesec. Med tem časom smo obiskali več misijonskih postaj in Pogledali v Srcé kitajskomi življenji po notranji deželi. Jako zanimivo, štero bom jaz ob prilike popiso in Vam odposlo v Čti vö, da boste lehko vedeli v kakšem stanji se nahajajo kristijani med štiristo milijOnskimi pogani velike kitajske republike.
'Sklepam svoje vrstice, in mi Oprostite, če sem malo preveč pero okleno. Istina, da sem vnogo dogodkov zanimivih in smeja vrednih, izpüsto. Zaenkrat naj bo to dovolj. Prisrčno Vas pozdravljam in se močno Priporočam v Vaše molitvi. — Vam hvaledužen
	J. KEREC
salez. misijonar Orfanato Im. Con. Macau-China.
(Konec)
Darovi jugoslovenski Matici. Gdč. Anica Peršak, učiteljica v Vadarcih je izročila 182 D; g. Štefan Kolarš, nadučitelj, Srdica 50 D; g. Ivan Rengjeo, M. Sobota 10 Din. Plemenitim darovalcom se podružnica v M. Soboti najtoplejše zahvaljuje.
Država.
Pokrajinska obrtna razstava (iparkiállitás) v Maribori. Prekmurski narodni izdelki na razstavi. Pokrajinska obrtna razstava obeta postati prav zanimiva i bo ilustrirala razvoj obrti v vseh pod mariborsko oblast spadajočih pokrajinah. Posebno zanimiv pa bo nedvomno prekmurski oddelek s svojimi pristno domačimi izdelki, kak zaboji, omare i zibike kakše so v rabi v Prekmurji, pa tüdi, drügi predmeti, od šterih zna pri nas le malošto. Zato bo rasstava zanimiva tüdi za vsakšega neobrtnika. — Veliki obrtni shod ob priliki razstave. Ob priliki Pokrajinske obrtne razstave v Maribori se bo vršo tüdi veliki obrtni shod, šteroga se udeležijo obrtniki iz cele države i je zato posebne važnosti. Zato opozarjamo že dnes vsa Obrtna drüžtva na te shod i jjh Pozivamo, da se záto Že dnes pripravljajo. Razpravljalo se bo o vseh aktuelnih vprašanji!) obrtništva, o njega zaščiti itd. kak tüdi o ustanovitvi Zveze Obrtnih zádrug odnosno ustanovitvi enotne organizacije. Obrtna društva naj že zdaj zbirajo tozadevni materijal i predloge, da bo zborovanje tem temeljitejše i uspešnejše. O Podrobnosti bomo še pravočasno poročali. — Vinska pokuinja na razstava Ob priliki obrtne razstave se bo* vršila v posebnih paviljonih pokušnja dobre kapljice, štera priraste v naših bogatih krajih. Raztave se lahko udeleži vsak vinogradnik. — Pokrajinsko Obrtno razstavo si bo ogledalo več ministrov i poslancov. Ar se bo istočasno Vršo tüdi obrtni Shod, je vüpali, da bomo Imeli pri toj priliki najbogši Uspeh, ar bodo merodajni faktorji na lastna vüha 'čüli naše želje i zahteve. Nien obrtnik ne sme ostati doma. Vse mora na plani Pokažimo, kaj Znamo, keliko nas je l mogli nas bodo vpoštèvati. Vsi za enoga eden za vse! — Vzga-jajte vajence k deli! Po vojni je veselje do dela zelo padlo. Zato ga je treba zopet vzgojiti in obüditi. Začeti pa moramo tam, kjer Vojna še ne pokvarila, pri obrtnom naraščaj!, pri vajenci^ Na obrtni razstavi bo poseben oddelek za vajence, v šterom bodö brezplačno razstavlena vajeniška dela. Najboljša dela se bodo nagradlla, ka ne bo samo v čast vajenci, temveč tüdi majstri/ ki je Vajenca vzgojo in navčo. Majstri I Dajte vajencom priliko in potrebni materijal, da izvrše kako primerno delo, sebi v ponos, obrti pa na čast. i — Kraljevo lovsko obleka, štero izdela krojaáki majster g. Orač v Slovenski Bistrici, bo razstavljena na pokr. obrtni razstavi. Obleka bo res majstersko delo, ki je vredno, da si ga človek ogleda. — Paviljoni. Pavilon! se začnejo že Prihodnje dni postavljati. Opozarjamo ponovno vse One, ki nameravajo zgradi!! lastne paviljone, da predložijo tozadevne načrte razstavnomi odbori v Odobritev, i samo še le potem lehko začnejo z gradbov.
Svet.
Kak visiko starost dosegnejo ljüdje. Sv. Pismo nam pravi, ka je Matuzalem živo 969 let. Tüdi od ilirskoga krala Dando in od nešternih drügih poročajo, ka so živeli 5—600 let. Kak je pa pri teh žmetno dognati pravo starost, ar ne vemo če so medü leta po sunci ali meseci kak dnesdén. Zadnjo mejo človeškoga življenja moramo jemati 75. leto. Ka je več, je že redko. Pa čeravno što tüdi duže živi, prek 90 let pa redko pomijam koga. Itak so pa živeli in ešče dnesdén Živijo ljüdje — moški in ženske, — ki dosegajo starost prek 100 let. Na Vogrskom je 1. 1724 mro kmet Zorbay, ki je živo 185 let. Leta 1635 je na Angleškom mro kmet, ki je dőživo 152 leto. Do svojega 130 leta je oprávlao žmetno delo kak polodelavec. Krao ga je dao k sebi preseliti Predobra hrana, štere ne bio navajeni, jemi je pa škodila, ka je ete dugo po tom mro. V Jugoslaviji in na Bolgarskom (tüdi na Rusoskom) živi nájveč ljüdi, ki so prek 100 let stari. V Berlini na Nemškom Živijo tüdi 3 takše starice. To so Opazili, ka se starost večkrat nekak poherba. Če so starišje dugo živeli, večkrat tüdi Sinovje in hčere do-živijo visiko starost. Navadno imajo ti očanci ino mamice za sebom lepo zmerno pa Čisto življenje. Greh in nezmernost škodila ne samo düši liki tüdi teli.
Domača i svetovna politika.
Belgrad. V našem parlamenti se bije luti boj, samo da moramo priznati, da te boj ne hasni dosta državi, ide se bole za male osebne i strankarske koristi. Pivi zakonski predlog, ki ga je parlament sprijao meseca junija, je novi Volilni zakon. Opozicija ne zadovoljna ž njim, ar je ne demokraton i se borila z obstrukcijov proti njemi. Vladna večina je pa Šla prek te obstrukcije na dnevni red i sprejela po kratkoj debati Volilni zakon. Po volitnom zakoni je Dr. Kumanudi, finančni minister predložo zakonski načrt o državnom proračuni za Prihodnje leto. Rázprava o tem predlogi se začne Prihodnje dni v parlamenti. Slednje dni se nam je protila vladna kriza. Znano je, da je atestator Stejič bio na smrt obsojen. Vlada je bila za to, da se Stejič ne pomilosti, a krali je pa dao pomiloščenje Stejiči i njegovo kazen spreobrno na 20 letno ječo. Vlada je v tom Vidla nezavüpnico od strani kralja i zato je štela podati demisijo, a to pa itak ne včinila. Govor je bio, da odstopi samo minister pravosodje, te pa tüdi nešče. Kozel pa nikak more biti i vláda ga najšla v dvornom ministri Dr/Jankoviči, da te je kriv, da je kralj dao pomiloščenje Stejiči. Kakši zap-, letjaji bodo ešče s te afera, bomo že vidili Prihodnje dni.— V Južnoj Srbiji je nastanolo vojno stanje. Naša Vlada je poslala ultimatom Bolgarom i najostrejše šče nastopiti proti bolgarskim četašom, šteri vedno vderjajo prek meje na našo zemljo i tam ropajo.
Gospodarstvo.
Zelena krma.
Za govensko i tüdi za drügo domačo živino, skoro nega bogše krme, kak je zelena. Zelena krma ma v sebi dosta lejko preživalni snovin (beljakovin), zato dela v zvezi z drügimi Snovi, da se preživale i preobračanje v živinskom teli zbogša. V zelenoj krmi pa je dosta rudninske Snovi, to so tiste, štere delajo čonte in delujejo na razvoj živinskomi teli. Pri zelenoj krmi se ne spali beteg, kak n. pr., da grizejo les in pijejo gnojšnico. K zelenoj krmi računamo vse vrsti detelic, trav, friško posejani oves, žito, ječmen, grah, kukorica itd. Ta krma ma v sebi 72—85% vode i 15—28% Sühe Snovi. Vsakši živinorejee more znati, da ma mlada travi, ali detelica dosta več tečne hrane v sebi kak starejša trava, štera je že ocvela, ali pa povrnola. V ton pogledi so zanimiva 'iskanja, štere so' najšli, kmetijsko-kemijski strokovnjaka, štere so dokazali, ka je mela v sebi rdeča detelica, po-košena 15. maja 47% beljakovin, 13. junija 43%. 24. junija 36% in 20. julija 33% beljakovin.
Iz tej številk se vidi, da ma ocvetena trava i detelica skoro eden tretji tao menje hranilni (sitni) Snovi, kak je mela pred cvetjom. To vala tüdi za süho- seno i detelco, štera se kesno kosi. Zato kesno pokošeno seno skoro ne več vredno kak slama.
Mlado, friško travo i detelco dokeč ne Deveti jo tüdi radi jejo konji, ovce, koze i svinje. Za volo toga je za konje zelena krma tüdi priporočila, ona konje čisti. Zato se konja« tüdi lehko večkrat polaga zelena krma, da jé pa za glavno krmo ranč ne, ar ne davle prave moči, postanejo velika čreva, so drislavi i majo kond-rasto dlako.
Govenskoj živini je friška trava naravna, Zdrava i pripravna krma. Priporača se, da friško krmo mejšamo z slamov ali slabejšim senom, ar se tak proti stane napinjanji, pa se tüdi s krmov špara i je za živino ranč tak dobro kak sama želena trava, če polagamo samo zeleno krmo,
te dostakrat živino napinja, postane drislava i dobi vsefelé betege. Zavolo napinjanja majo živinorejci dosta kvara i te beteg se pokaže največkrát tam, gde krmijo z pokvarjenov zelenov krmov, sparjeno detelico ali zavolo paše po mokrih i od mraza napadjeni!) paánikaj ali detelicaj.
Dosta je bogše čuvati živino od napinjanja, kak jo pa püstiti v beteg, zato si pri polagati zelene krme naj vsakši živinorejee zapomli sledeče:
Mlado zeleno krmo naj polaga vsigdar z mešano z slamov ali senom.
Naj si pokosi friško krmo samo ze eden den. Najbogše je kositi vsakši den dvakrat i to zajtra edno ali dve vüri po izhodi sunca i večer prle kak spadne rosa.
Zelena krma se naj, razmeče v hladnom mesti, gde ne sija sunce. Či bi se pa krma spariia, naj se razmeče i z friškov vodov poškropi, da se ohjadL
* Ogibati se more košnje v mokrom časi, če pa more te kositi, naj te z meša travo z slamov ali senom.
Živino nesmi gnati rano na pašo, dokeč se rastline ne posüšijo ali dokeč ne odide mraz. Živina naj nejde s praznim želocom vö, ar te tam friško Žré, zato je bogše, da dobi prle malo Sühe krme.
Živino nesmi napajati včasi po zelenom krmlenji; pri govenskoj, živini se more čakati, dokeč se ne začne preživlanje.
Zavolo lanske süšave i zavolo pomenkanja krme smo že več mesecov bili navezani na samo . pašo ali zeleno krmo. Pri tom se je zgodilo že mnogo občütnih nasreč. Zato smo čütili potrebno napisati te reči vsakšemi na včenje.
Hiša
na najprometnejšem mesti v Štrigovi z lepim vrtom je na prodajo. Zglasiti se pri vlastniki
Makovci, trgovina s kožami.
Ka je sokol?
Ka ma Sokol v želodci?
Da je vse to istina, ka smo dozdáj od Sokola čteli, nam sam Sokol ešče bolje trdno pove. Što ešče zato ne ve i ne vörje, ka šče Sokol, šče bo lehko vido, — či le Šče spoznati istino.
Sokol pravi, ka „ne bantüje nikomi njegove vere" ali sovraži pa vse, ka je krščanskoga. Sokol ma v želodci vsak svetek, to se pravi, sovraži vse verske reči. .Ne vörjete ? Poslüšajte 1
,,Sokolski Vestnik", IV. leto, stran 103, piše: .Procesije so po našij mislíj le gizdost i nasilje na zvünaj pa je samo gostüvanje med cerkvov l državov v lepoj obleki . . . od drüge strani pa je dobra prilika, da duhovniki dobijo kaj s svečami i drügim dari . . . Sokoli, razmimo se bar mi: ne Podpirajmo s svojov navzočnostjov tistij drüštev (kak procesije i drüge), štera so sovražna sokolskoj misli i našim cilom. Ka je za naše nasprotnike (Orle) procesija, to je za nas Sokolski sprevod z zastavami. Zato se mi držimo etoga: Sokolstvo kak najdalje vkraj od cerkvenoj sprevodov i procesij — ne glédajte jij, ne poslüšajte jij, nikaj jim ne vervlite, nikaj jim ne dajte 1"
Indri pa piše: Zvonovje zvonijo, štüki pokajo, po cesti ide cerkveni sprevod, tretjerednice, bratovščine, klerikalne društva, dühovniki v svetloj bogatoj obleki. Vulice i ceste slavijo versko — cerkveno klerikalno — politično moč z zvünešnjov lepotov i velkov množicov, zovejo nove verske i politične ljüdi v svoj tábor. Tüdi naši (Sokolski) ljüdje krasijo ceste 1 hiše s cvetjom i se udeležijo procesije, a oni nači mislijo"!
Zdaj ste čüli l Tak Sokol »poštüje vero". Procesije na Telovo, na Vüzem Sokol lübi kak koza nož, ka bi je najraj vse vničo morebiti si ti, moj prijatelj ... ki to Čtel, ne ravno jako Pobožen človek; a itak šče maš nekaj vörskoga čüta, i na vekše svetke se ti srce malo segreje, procesija te povzdigne, rad vidiš ljübo deco, ka v beli j oblekaj i zvenčki na glavi ali s šopki na prsaj idejo v procesiji i majo svoje veselje v tom, da potrošijo cvetlice na cvetlice na pot, — Sokola pa vse to smica v očij. To vörsko veselje bi Sokol rad zabrano i vörski čüt popolnoma vmoro v tebi.
Kak poštüjejo Sokoli svete i najsvetejše reči, se vidi tüdi kak se oni obnašajo pri svetij cerkvenij opravki]', posebno pri procesiji. To svedočijo na kratko prekmurske »Novine* iz Lotmerka: »Vsi vörni katoličanci smo zamerili, ka so . ..Sokoli" pri podigavanji božega1 tela stali kak cveki, kda so ,,Orli“ i žnjimi vsi verni krščeniki pokleknoli i molili svojega Boga.'Zdaj vidimo, da »Sokoli” ne samo ka se ne brigajo za vero, nego jo šče zametavlejo."
Posebno jako lübe reči Sokolov, štere večkrat ponavlajo, so: .Ne glédajte jij*, ne poslüšajte jij, nikaj jim ne vörvlite, nikaj jim ne dajte 1 To se pravi: Slovenci i tüdi ví, deca ne poslüšajte dühovnikov, i ne vörvlite njimi Ne vörvlite njim, da je lagati, krasti, noritl, ne greh. To se le lari-fari. Greha nega: To je
4
NOVINE
9. julija 1922
samo klerikalno strašno. Kak tüdi? Či Boga nega, či sodbe i večnosti nega, či plačila pri Bogi nega i kaštige nega, zakaj bi bio potem greh? Človek je sam svoj gospod i bog, níšče njemi nemre zapovedavali, níšče ga nemre na odgovor zvati, človek sme slobodno misliti, ka Šče. Nikaj je ne grehi	.
To jé Sokolski ,,slobodomiselhi" navuk. Nikaj preveč ne gučimo, nikaj nači ne gučimo kak oni. To sledi iz njüVij reči: ,,Ne poslüšaj dühovnikov i njim ne vörvli."
Slovenci, kakši rod mo zgojili po tom sokolskom evangeliji ?
Hüdi.
Sovraštvo Sokolov do vere i do vsega verskoga ide šče daleprav do konca. To nam svedoči ta njegova spoved:
,, Vkraj z Miklolovimi večeri Z 0 To komedijo naj čuvajo klerikalne društva; dužnost napredno, posebno sokolskij drüštev pa je odstraniti iz svojega dela vse, ka podpira vzgojo naše mladine na cerkveno-klerikalnoj (op. pis. to je vörski) podlagi.
1) Petoga decembra večer — den pred sv. Mikloša je navada, da pride v hišo oden človek oblečen v püšpekovo obleko — to jé sv. Mikloš, šteri je bio tüdi püšpek. Z njim pride angeo, šteri davle dobroj deci lepe dare; pride pa tüdi te hüdi s pekla, šteri s korbačom nabije bodikaj deco.
Dale.
Pošta.
Bejek I. Sebeborci. Vi se glasite pri varaždinskoj komandi, sin pa pri svojem komandanti i prosita hitro rešitev. Vida Jožefa dovica. M. Sobota. Po šterom g. fiškališi dajte napraviti priziv v Ljubljano pa naznanite celo delo tüdi poštnomi ravnateljstvi tá. Šerüga Jožef. S. Sebeštjan. Okol 15. jula mi v pismi celo delo razloži. Šoštarec invalid Vančaves. iščite, svoje Novine pri vašem širiteli, ta hodijo. G. M. Bogojina. Včinimo pe vašoj želi. Določene osebe grajati, naj se celi stališ reši špot«, je ne samo dopüstni), nego še zapovedano. To mi delamo. H. P. Dobrovnik. Pistimo tisto delo pri miri, tak bo bölše. Franc Puhan Maribor. Le iščite je pri uredništvi Slav. Gospodár*. Sem je Pošiljamo. Ite gor na prvi štük v tiskarni sv. (mila, če je ne najdete v trgovini. Škraban A. SveJurij.. Finančni minister v nikšo formo ne privoli, ka bi se zrnje delavcov brez carine püstilo domo. Ešče lani obljübljenih 600 jezero koron nešče dati. Za siromaka nemajo penez demokratje. Jerebic M. Otočac. Le mérno pretrpite vse, ne de dugo, ka pridete domó. K. Srdica. Prosimo obvestilo, gda pošljete prošnjo za sprejem deklice i naslov, kam ste jo poslali. Starišom L 1908. rojenih vojakov naznanimo, kg je minister toti obljübo, ka püsti v teh letah rojene
domo, a komande nači tolmačijo njegov dopis. Čakamo zdaj ešče eden Odgovor od ministra. T o dajte naznanje Vašim sirotam. Kolmanko J. Večeslavci. Vsi dokumenti so odposlani v Ljubljano na invalidski odsek. Odnesli so je dr. Vodopivee tajnik král. namestnika Hribarja, ki so lani tű hodili.
.Gostilna ali trgovina z ali brez posestva se küpi ali vzame v najem v Prek- ali Medjimurji. Naslov pove uprava lista."
Šoštarski dober cilinder-mašin
je, k odaji pri TOPOLINJEK ANTONI na G. Bistrici.
Slavnomi občinstvi naznanjam, da poleg mojega mlina v BELTINCI sam tüdi goridao postaviti PARNO ŽAGO, štera je ze začnola delati.
Ludovik Pintarič
posestnik paromlina in žage.
    ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST, LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—28.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno teko je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	   „	  „   8	   „	    „	   .  .  .	560 K
36	   „	  „  12	   „	    „	   .  .  .	800 K
POSTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.; Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.;
Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr. 
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40-28.     donja Hrovaško. Centrala št 146.
Na sredi varaša, poleg cerkvi, je
k odaji v lepom ogradi stoječa hiša s 6 velkimi sobami i gospodarskim poslopjom. Za kavarno, gostilno ali kino jako sposobna. Ravno ta« je na prodajo tüdi ena Wertheimkassa. Zglasiti si pri gospej
Dr. CHILKO fiškališa v D. Lendavi.
Najfalejše deske, late, traverze, cement i vapno se dobi
pri Vekoslav Bratina
Križevcih pri Ljutomeru.
„CROATIA“
SEKULACIJSKA ZADRUGA v ZAGREBI
podrüžnica na Slovenijo v Ljubljani sprejema zavarovanje (sekulacijo) proti OGNJI, STEKLI, TOČI, NESREČI, ŽIVLJENJE, TRANSPORT i VLOM.
 Vse potrebne informacije, cenike i drüga pojasnila dá vedno drage volje podrüžnica Croatia v Ljubljani, Stari trg 11. ali pa glavno zastopstvo v Maribori, Cafova ul. 2.
Prekmurski Slovenci podpirajte našo domačo zavarovalnico.
Zastopstva Croatiae se nahajajo v vseh vekših krajih v Prekmurji. V Dolnji Lendavi zastopnik g. IVAN KOKOT trgovec.
Jako dobro vino po K 24
liter prodavlejo od 150 litrov naprej pri
Franc Seršeni v Lotmerki.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.		20—14
“Trgovina lesa in trüg.“
V zalogi imam vsefelé blanje, štoke in late kak tüdi trüge (škrinje) za mrtve in vse coj spadajoče se dobi po najfalej ceni pri Albin Sagadin v Beltincih.
K odaji
je v D. LENDAVI MATVAŠOVSKY-jova hiša z ogradom, prek od pošte št. 101. En ograd (vrt) na konci varaša. Pri tistoj hiši se drži tüdi vsako nedelo po poldne javna dražba (licitacija). Odavalo so bo razno pohištvo, kadi, škafi — kühinjska posoda i vsake vrstne stvari, drva i 2 akova vina.
DOLARJE PLAČUJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po
Podpirajte „Novine!“
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava