TJčiteljiščni vestnik. 0 princlpih organizacij. Piž« Br»niit»n. (Konec.) V. Sloga ja5i, nesloga tlači! Tako pravi prpgovor, a povem, tovarišice in tovariši, da nas časih tudi sloga tlači in nas dovaja do otrpnelosti in okostenelosti, posebno če je ta sloga prisiljena, pretirana ali izvedena zaradi obojestranske nezrelosti. Priznati moramo, da je ravno u&iteljstvo oni nesrečni staD, ki je pola idealiznaa in mu j« ravno ta že v prpmnogih ozirih škodoval. Mogoče izvira to iz tpga, da ima učiteljstvo opraviti vedoo le z duševno stranjo našega kulturnega vprašanja, ker bi?a vpdno le v mislih in se epušča v.gospodarski del kulturnega vprašanja le tpdaj, kadar gleda v svoj prazni mošnjiček ali pa na svojo borno plačico, ki se kar poizgubi pred ogromnostjo njpgovih idej in misli in neobhodnih potrebščin. Srao pač idealni, ker smo učitelji! Morebiti pa škoduje idealizera učiteljstvu tudi zato, ker Ijudstvo računa ¦vedno bolj z realnostjo in uič kaj ne ceDi du- ševnosti, ker mu je preabstraktna proti konkretnemu gnoju, ki ga pridela in ki z njim lahko pogaoji celo njivo. Taki in enaki sluJaji in morebitni vzroki so. Tako se dobe v slovenskih vrstah in špecialno pa v naših učiteljskib vrstah nepoboljšljivi idealisti, ki Deprenehoma jadikujejo po učiteljski in slovenski slogi ia le v popolni slogi vidijo svojo stanovsko in narodovo rešite?. Ti slogaši so nas pripravili do tpga, da rešimo tudi za učiteljstvo vprašauje sloge. Pred?sem moramo 7 prvi vrsti uvaževati pri stvari dejanski položaj in računati z realnimi razmerami in kmalu bomo stali pri tem vprašanju na povsem drugera stališču nego naši slogaši, ki s svojim poudarjenjpm popolne sloge kažejo le svojo pomaDJkljivost na tozadevni izobrazbi in svojo ignoranco. Prepričani smo, da je popolna sloga spričo dejanskega položaja prvič nemogoča, drugič je pa taka sloga, ki si je žele razni fantasti, tudi povsem nppotrebna, da, celo škodljiva. Morebiti bi kdo trdil, da v šolstvu nimarao načelnpga boja in ga tudi nima učiteljstvo. Zoper tako trdite? nimamo odgovora in drugpga sredstva npgo študij in proučevauje. — Med načeli je boj neizogibeu in ni nikakih kompromisov! Tudi v šolstvu in pri načelnein boju nikakih kompromisor in bi se s tem, če bi se izkušalo nasprotje med naželi na umeten način prikriti, nesmiselno slepilo sampga sebe in bi se to nesmiselno slepljenje končno maščevalo na eni ali drugi strani ter s tem celo dobri stvari škodovalo. Sicer se pa ravno v boju bistrijo pojmi in je samo v živahnem boju tudi živahno življenje. Narod brez politiško-načelnih strank otrpne in učiteljstvo brez kulturno-načeloih strank bi padlo t neko brezdelno stanje, iu posledice bi lahko bile usodapolne. Narod, ki ima stvarne zdrare stracke, je tudi politiško zaveden. Učiteljstvo, ki ima stvarne kulturne stranke, je kulturno zaveduo in izobraženo, če izvira to strankarstvo iz kulturnega uverjenja in ne iz drugih nagibov. Vrhutpga ima stvarno strankarstvo tadi to dobro stran, da ena stran drugo nadzoruje in pridejo rse stvarne in moralae bibe in grehi na dan. — Mi smo torej za strarno in načelno straukarstvo! Nikakor pa nismo s tem že zanikali, da je sloga v gotovera smislu potrebna; kakor za politiške, tako tudi za kulturne stranke. Nasprotuo, smo odločni zagovorniki edino mogoče iu potrebae sloge, da narareč stranke, ki imajo gotore smotre skupne, za te smotre skupno uastopajo, ker vsekakor se ne bojujejo skupno samo v interesu celotp, temveč tudi v interesu posameznih strank, ki so si te smotre stavile. Tako se morajo družiti in imajo sklepati kompromise tudi učiteljske kulturne organizacije, kadar gre za kake skupne koristi vsega nhteljstva ali šolstva, pri katerih je naŠelo izključeno. To mora vplevati organizaeijam že preprost razum. Seveda tam, kjer vlada strast ia zaradi osebnega boja tudi osebno sovražtvo, tam sploh razum ia poštenost ne more priti več do ?eljave. Istotako tudi tam, kjer vse prevladujejo osebne koristi; zatorpj ne. moremo dovolj obsojati osebnega boja — iz dna duše pa zaniSujemo politiškega in še bolj kulturnega koristolovca. Strankarski boj naj bo stvaren, načelen in dostojen, bojuje naj se z dokazi in zmerno. Zatorej, tovariši ia tovarišice, ne bojte se onpga razcepljenja med uSiteljskimi vrstami, ono nima biti politiški, temveč kulturen boj, ki nam ne bo škodoTal, temveč koristil, ker nas bo poživil in nam izbistril načela. Pripravirao se pa na ta kulturni boj z našim sovražnim tovarišem, da ga pričnemo z njim tedaj — ko bo odložil sramotno orožje, ki ga porablja sedaj v boju proti natn — osebne koristi in koristolovstvo. In ta kulturni boj ne bo v celoti nikomur škodoval, zakaj ta konkureuca dela, kulturna konkurenca bo v korist narodu. Tovarišice, tovariši! Stopamo pred vas z odprtim vizirjem, zakaj ufiitelj in vzgojitelj ne sme poznati drugega sredstva nego poštenost in značajnost. Edor je tak, mu je prosto vstopiti v naše vrste! Vabimo vas torej rse, ki hočete delati v prospeh naših načel, povemo vara že vuaprej, da kdor išče za delo le plaeila in preplačila, tisti naj ne vstopa v naše vrste — ker mi nismo iz onih vrst! Judeževih grošev, da bi postali izdajalci svojega politiškega prepričanja in kulturnpga uverjenja — nimamo! Edor hoče pa le živeti in lenariti io boče biti na ta uačin koristolorpc in balast, on naj pojde, ker z njim se ne strinjamo, on ni za naše vrste, zakaj naše načelo je — delo. Da, v premnogih slučajih kriTično in nepošteno plačano delo! Zatorej vedite, da je naše delo, akoprar pošteno in dobrodelno, vendar Tseskoz le borba in boj. Zato vam kličemo še enkrat naše jubilejsko geslo v spomin: BZa nami ne bodi strahopetec naj nikar — naš pot je borba, žrtva, mučeuištvo, ki vodi skoz nevihto in Tihar!"