Kamniški OBČAN Št. 2 Ob kulturnem prazniku 1998 Kultura Je mednarodna beseda. Izhaja iz latinske cultura, kar pomeni vzgoja, izobraževanje, spoštovanje. Nam pomeni vse lo, kar starim Uttin-cem, in Se več: od kulture v ožjem smislu: gledališče, glasba, leposlovje, film, slikarstvo do tiste v SirSem pomenu besede, kultura govora, vedenju, pitja, oblačenja ud. Vsema temu pa le skupno lepo, dobro, prijetno, plemenito, vzgojeno, izobraženo. Oh kulturnem prazniku mislimo na kulturo v ožjem smislu. Kamniško kulturno življenje je telo raznovrstno In razgibano f njem sodeluje zelo veliko ljudi: tisti, ki pripravljajo kulturne dogodke, in tisti, ki jiii spremljajo kol poslušalci, gledalci. Ima le eno značilnost: le malo je poklicnih kulturnikov, večinoma M s kulturo ukvarjajo oh svojem rednem delu - ljubiteljsko, Zelo pomembno mesto med poklicnimi kulturnimi ustanovami ima Ob kulturnem centru in Tonetu Ftičarju Mestna knjižnica, ki skrbi mdi za kulturno prebujanje najmlajših. II kulturnemu utripa veliko prispeva glasbena Šola. Svoje mesto ima kamniška televiziju, saj posname veliko kulturnih prireditev in jih predvaja tistim kijih sicer ne bi videli ali slišali. Včasih je prireditev toliko, da je skoraj nemogoče slediti vsemu, biti povod. LetoSnje leto ho kulturno Se posebej pestro: praznovali bomo nekaj pomembnih obletnic, npr. 150-letnlcO godbe v Kamniku in 100-lclnico slovenske godbe v mestu, spomladi nas bodo kot gostje Prvega slovenskega pevskega društvu Ura verjetno obiskali pevci nizozemskega moškega .bora UlftS Mannenkoor. spel ho izsd Kamniški zbornik in Se marsikaj drugega. S kulturnim praznikom sovpada tudi sprejemanje občinskega proračuna za to leto. Zelo pomembno je odločanje o popravilu starega kulturnega doma. Kamniški kulturniki namreč te dolgo nimajo dostojnega prostora za prireditve, zato gostujejo v veži srednješolskega centra in kje drugič kjer ni pravega odra, razsvetljave, pravili stolov za gledalce, garderob. Idejni načrt za prenovljeni kultur- ni dom je že izdelan, ni pa Se sprejet. Načrt ponuja stavbo, ki bo omogočala bogato kulturno življenje. Problem je samo denar. Odločiti seje treba za načrt, ki bo uresničljiv. In tO V nekaj letih. Najslabši' hi bilo, da precenimo svoje zmožnosti. Tako lahko ostane kulturni dom samo lepa ideja, narisana na papirju, kulturnik i pa se naprej goslači v različnih neprimernih prostorih. Gradnja kulturnega doma prav tako ne hi smela zatreti kulturnih dejavnosti. Kaj bomo potem postavili v novi kulturni dom? Če naj hi bilo letos za vso dejavnost v razstavišču Veronika namenjenih samo 200 lisoč tolarjev in Za mtO najkvalitetnejših prireditev Z naslovom Musicu aclerna pelina tistega koi prejšnja leta, potem bo to le se llvotarjenje. Pa ni samo to. Ce iz občinskega proračuna ne bo denarja za ohno\o kulturnih spomenikov: Sv. Primož, Mali grad. Zaprite, ga ne ho dala ludi država in dela bodo spel zastala. Čeprav je nerazumljivo, da se država ob vsej množici strokovnjakov, ki jih zaposluje, ne odloči, kateri spomeniki so zaradi kvalitete državnega pomena, le naj hi polcm zaščitili pred razpadanjem in obnovili - malo hitreje, kot Je bilo lo sedaj v navadi. Ijep primer se danjega načina obnavljanja kulturnih spomenikov sta Mah grad in Sv. 1'ri-mož. Mali grad pozna mlajša generacija Kaninu ano\ samo s starih slik tih pa gaje spoznala v odlični televizijski oddaji o kamniških kulturnih spomenik i/i, predvajani pred dobrim mesecem, sicer le že desetletja zapri zaradi obnove. Dobro in hitro tečejo le obnove cerkva, za kar poskrbijo župniki in cerkveni sveli s ključarji. Državi se ne mudi nikamor. Pomembno kulturno vprašanje je ludi hienale akvarela. Dve prireditvi v preteklih letih sla pokazali, kaj hi bilo treba spremenili ali izboljšali. Z hi-enalom bi moralo živeli celotno mesto, če ne kar cela občina, da bi res bil tisto, kar smo od njega pričakovali. Hiti pa hi moral lak, da hi ga ljudje sprejeli za svojega. Pri vsem naštetem izgleda, kol da je denar pri trenutnem položaju kulture v f VTOK DANES IN NIKDAR VEC - kmalu se ho sesul dimnik nekdanje Kna-Ihceve, pozneje Utokove tovarne usnja, za njim pa bodo v treh mesecih porušili ludi vsa tovarniška poslopja. Na lem mestu bo ljubljanska družba /.II. ui.cm-ring. ki ie odkupila celoten kompleks, zgradila poslovno stanovanjsko Stavbo s kletnimi garažami. 150 stanovanji v dveh nadstropjih in mansardi ter vrsto lokalov v pritličju. FS- kočna Za vse, ki se imate mdi, smo v vseh naMi V prodajalnah pripravili KOTIČKE 6LADKH1 IN UUBKffl DADILC ZA V VALENTINOVO! Leto XXXVII Kamnik, 29. januarja 1998 Kamniku najpomembnejši. Da in ne. Največji delež kulturnega življenja držijo na SVOfth ramah kulturni itslvar-iidei ljubitelji lisli ki pojijo v pevskih zborih, igrajo v orkestrih, igrajo v gledaliških .skupinah. Čislo brez denarja pa ne more in. saj mora kultura nekje potekati, treba je kupiti instrumente, kulise, plačati najemnino za prostore, stroške prevozov itd. V novih družbenih razmerah se veliko govori o pomembnosti t. i. mene-džerjev. V starih časih so bili li ludi meceni, pokrovitelji ali podporniki kulture. Ali je kamniško gospodarstvo res lako obubožano, da ne more bolj podpreti katere od pomembnih kulturnih skupin ali prireditev, obnove kulturnega doma? Je temu kriva neustrezna davčna zakonodaja? Morda tudi slab stik med gospodarstveniki in občino? Kdo ve. Res je, da bi se tudi v kulturi marsikaj izboljšalo z dobro besedo in Šopkom rož - pa ne samo ob prazniku. Vse pa ne. MARJETA IIVMAR Vremčna bodo Kranjcem se zjasnile, jim milse zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile; vendar t<> bodo morebil ostale med njimi, ker njih poezije mile iz srca svoje so kali pognale. France Prešeren, Sonetni venec Kakšne so letošnje in prihodnje obveznosti občine? Poleg zakonskih obveznosti občine v letoSnjem letu, ki te financirajo i/ državnih sredstev za zagotovljeno porabo, mora občina i/ lasinih viro\, lo je iz nenamenskih prihodkov, financirati določene naloge na področju razvoja in pospeševanja kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma. Po sedanji oceni sc bo letos v občinski proračun nateklo okrog 72,0 milijona Sil' nenamenskih prihodkov, v glavnem gre za pri nesena sredstva i/ preteklega le-ta. večji del od prodaje delnic, ostalo pa so najemnine od pro-sioiov. obresti, davek od premoženja, kazni itd. S tem denarjem naj bi najprej pokriti te lani silujete obveznosti. Na področju turizma in drob- nega gospodarstva je bilo v novembru in decembru 1947 pod pisanih osem pogodb z različnimi podjetji za izdelavo propagandnega materiala (videofilm, turistična karta, zloženka o turistični ponudbi, almanah slovenskih občin, publikacija Central Evro-pc-Slovenia, vključitev v turistk-no informativno mrežo), seminar za turistične vodnike in za prireditev Srednjeveška tržnica 1998 v skupni pogodbeni vrednosti okrog 4.4 milijona SIT. od česar je bilo l.ini plačanih 1.47 milijo-na. Letos pa bo treba poravnati še ia/liko lo je okrog 2,9 milijona SIT. Na področju kmetijstva je bila v oktobru 1997 z Zarjo Kovis podpisana pogodba za realizacijo razvojnega programa Nadaljevanje na 3. strani Bo kegljanje v Kamniku zamrlo? Iz družbene v privatno last po vijugavi poti Z včerajšnje seje občinskega sveta Osnutek proračuna prestal prvo preizkušnjo Podžupan Tone Štele odstopil Po skoraj sedemurni razpravi o osnutku letošnjega občinskega proračuna so občinski svetniki na 32. seji OS v sredo. 28. januarja, (s 3 glasovi proti) osnutek z mnogimi pripombami in dodatnimi predlogi sprejeli. Čeprav nekaj svetnikov ni bilo zanj (menili so. da je to naloga občinske uprave), so vseeno izglasovali tudi sklep, da morajo predlagatelji amandmajev k predlogu proračuna, ki bodo dodatno obremenjevali proračun, sami navesti tudi finančni vir oziroma ustrezno zmanjšanje drugih postavk proračuna. Predloga, ki ga je na začetku seje predlagal Tone Hočevar, naj osnutek proračuna zaradi nekaj nejasnosti v zvezi s prenovo kulturnega doma v Kamniku premaknejo na konec dnevnega reda. svetniki niso sprejeli Čeprav je Zupan Tone Smolnikar v svojem uvodu zaZelel. da bi toplo zimsko sonce obsijalo občinski proračun in svetnike, da ne bi bili preveč zahtevni v svojih predlogih, ga ti niso preveč poslušali Zupan je predvsem poudaril, da lani država ni izpolnila svojih obveznosti do občine, le s težavo je pred dnevi odrinila borih 35 milijonov SIT . Občina je morala na ministrstvo za delo. družino in socialne zadeve poslati za 7 milijonov tolarjev računov, ki jih sama ni mogla poravnati. Samo Zelje iz krajevnih skupnosti so letos presegle I milijardo SIT. Težave pri vzdTževanju komunalnih naprav, zlasti vodovodnega sistema, ki je Ze zastarel, so vse večje. Poleg tega pa je država ob ukinitvi komunalnih taks celo znižala ceno vode za 6% in je z 32 SIT najcenejša v Sloveniji. Potem ko so tajnik občine Ivo Pristovnik in načelniki: za gospodarstvo in finance Lojze Kolar, za družbene dejavnosti Anton Kamin ter O križih in težavah s kamniškim kegljiščem smo Ze pisali. Zdaj so stvari takšne, tla je keg-Ijaški klub lita Kamnik ostal brez prostora in brez možnosti treniranja oziroma to poteka v nemogočih pogojih. BiStVO problema pa je v načinu, kako so bili kcgljači oziroma občina ob objekt, ki je bil zgrajen za rekreacijo in Športno treniranje za Kamničanc in UGODNO Cordoba 1.4 Jubilee že od 19.604 DEM (servo, 2 x air bag) Toledo 19 Magnus že od 24.990 DEM (klima serijska!) Ugodni kreditni in leasing pogoji. SEAT CENTER TRZIN Ljubljanska 3a, Trzin Tel. 716-725 predvsem s - kamniškimi sredstvi. Vijugave poti nekdaj družbene lastnine do privatne lastnine niso najbolj jasne, dejstvo je le. da je tako Kamnik spet ob svojo lastnino oz. Ob občinski objekt S tem je dvajsetletno delovanje Kcglja-Skega kluba ogroženo, če ne celo obsojeno na umiranje. Kcgljači so v svojem obstoju od leta l('7(> do segali lepe. tudi vrhunske rezultate. V svojih vrstah imajo ludi državno reprezentantko Simono Hren. ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu branila slovenske barve. Eta Kamnik igra v I. državni ligi. KcgljaSki klub moSka ekipa v 3. državni ligi. druga moSka ekipa pa v prvi ljubljanski ligi. Franc Spruk, tehnični vodja tekmovalnih ekip, ki ima tudi trenerski izpit za kegljanje in dela kot trener s prvo moSko ekipo, je povedal, da kcgljači trenirajo in igrajo v Ljubljani. »Vendar smo tam gostje in moramo najem plačati vnaprej. Za Kamnik torej igramo v l jubljani. Tekmujemo v išlili ligah kot prej. vendar pa v taksnih pogojih ne moremo vzgajati podmladka,« nam |c povedal. Z njim smo se obširneje pogovarjali o teh problemih. Kakšna je bila razširjenost tega Sporta? Nadaljevanje na 4. strani Volitve in imenovanja Občinski svet je za v. d. direktorja Kulturnega centra Kamnik imenoval Mirino Zupančič (viki. Občinski svet je sprejel ludi sklep o podaljšanju mandata svetu lavnega zavoda Kulturni center Kamnik, in sicer do sprejema uskladitve ustanovitvenega akla z zakonom o uresničevanju interesa na področju kulture. za okolje in prostor Bojan Mlakar obrazložili vsak svoj del proračuna, je za govorniški pult stopil podžupan Tone Štele in prebral daljšo izjavo o svojem odstopu s podžupanske funkcije. Čeprav so mu nekateri svetniki ob tem zaploskali, v nadaljevanju razprave o proračunu nihče ni komentiral njegovega odstopa. Štele se je takoj poslovil od SVetnikOV in zapustil sejo Poleg stališč delovnih teles, ki so večinoma podprla osnutek proračuna in skupin svetnikov, je svoje predloge in pripombe posredovalo skoraj dve tretjini od 27 navzočih svetnikov. Zelo pogoste so bile pripombe, da je treba za dejavnost krajevnih skupnosti nameniti več denarja in tako podpreti pobude samih krajanov. Pri tem je bilo slišati mnenje, da je letos glede na pretekla leta treba večja sredstva vložiti Nadaljevanje na 3. strani Moste 88 A Naslednja, .). številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 12. februarja. Prispevke oddajte do srede, 4. februarja: oglase, zahvale In obvestila pa do torka, K), februarja. Prodajalna obutve in tekstila Drobna dar\\a kot izraz pozornosti o\? Valentinovem! MA5KE, LA5ULJEZA PUSTA! Odprto vsak dan od 8. - 19. In v soboto od 8. - 13. ure Na kratko Priprave za rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnikov v Stranjah Kostanjčani uredili javno razsvetljavo Kostanj je majhna vasica pod obronki Kostavske planine v Tuhinjski dolini. Osem hiš, ki so jih leta 1942 požgali Nemci in ljudi izselili, se je stisnilo na višini 550 m okrog cerkvice sv. Doroteje, ki je bila prav tako požgana in po vojni obnovljena. Nekoliko niže pa leži zaselek Štorovo s tremi hišami, ki spada h Kostanju. Med tem ko je vas leta 1931 štela 71 prebivalcev, jih je danes šc nekaj okrog petdeset. Ti pa pravijo, da bodo tu tudi ostali, saj so si v zadnjih desetletjih kar dobro uredili pogoje za življenje. Z dolino jih povezuje poldrugi kilometer dolga asfaltna cesta. ki se v Šmartncm naveže na glavno cesto. Tudi vodovod so si že pred leti uredili. V vasi so tudi pred nekaj leti zazvonili prvi telefoni, sedaj pa so je zanje odločili še preostali krajani. Pred novim letom so si krajani s pomočjo krajevne skupnost Šmartno omislili tudi javno razsvetljavo. S svojim prispevkom v denarju, vsaka hiša je prispevala 15000 tolarjev, in z delom pri izkopu jam za drogove, so postavili tri svetilke, ki sedaj razsvetljujejo vso vas. Pred novim letom je javna razsvetljava zasvetila tudi v naseljih Hruševka in Ste bije ve k. F. S. Nočni pogled na osvetljeno vasico Kostanj visoko nad Šmartnim Utok-Usnjarna, d.d, Kamnik v stečaju ponovno razpisuje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ST 95/91 z dne 9. 1. 1998 JAVNO DRAŽBO ki bo 25. 2. 1998 ob 12. uri v prostorih Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, soba 352. 1. Predmet prodaje na javni dražbi so: a) zazidljivo zemljišče par. št. 428, k.o. Volčji Potok, površine 3737 m2 Zemljišče je na območju zazidljivih površin, za katere je predvidena izdelava zazidalnega načrta z oznako B 21 spodnji Utok. Parcela je na območju, ki je namenjeno industrijski proizvodnji in malemu gospodarstvu. Gradnja na tej parceli bo mogoča po sprejetju rn objavi zazidalnega načrta. Izklicna cena je 22,000.000,00 SIT. b) kmetijska zemljišča, par. št. 450, 449/1 in 445, vse k.o. Šmarca, skupne površine 25.703,00 m2. Parcele so po DP Občine Kamnik opredeljene kot kmetijska zemljišča prve kategorije. Pri nakupu navedenih kmetijskih zemljišč lahko uveljavljajo prednostno pravico prednostni upravičenci iz 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list št. 59/96). Prodaja bo potekala skladno s 25. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih. Izklicna cena je 16,800.000,00 SIT. 2. Prodajali bomo po načelu »OGLEDANO-SPREJETO«. Vse stroške prodaje plača kupec. 3. Dražitelji morajo najkasneje do 24. 2. 1998 vplačati varščino v višini: - za predmet prodaje pod a) 2,200.000,00 SIT - za predmet prodaje pod b) 1,680.000,00 SIT na račun Utok-Usnjarne, d.d., Kamnik v stečaju, 2R 50140-690-13789. Neuspelemu dražitelju bomo varščino brez obresti vrnili dne 26. 2. 1998. 4. Kupec, ki uspe na dražbi, mora v 30 dneh po dražbi plačati celotno kupnino, v katero se všteje tudi varščina, in sicer na žiro račun Utok-Usnjarna, d.d., Kamnik v stečaju. 5. Kopijo prodajne pogodbe, ki bo z uspelim dražiteljem sklenjena takoj po dražbi, je mogoče dobiti na nasiovu: Utok-Usnjarna, d.d., Kamnik v stečaju, Usnjarska 8. 6. Dodatne informacije: ga. Jana Gruden, tel. 831-384. Na vse pogostejše zahteve krajanov KS Kamniška Bistrica in KS GodiC, da sc mora zaradi varnosti pešcev in posebno šolarjev začeti izgradnja pločnikov in s tem rekonstrukcija dela ceste na relaciji od uvoza v Stolnik v Sp. Stranjah do Stahovice, sc je končno le nekaj premaknilo. Vzrok temu jc tudi čedalje gostejši promet po cestah R3I4 in R 314 B iz štajerskega konca. Kamniške Bistrice in izgradnje avtoceste in povečane proizvodnje kamnitih agregatov v Stahovici in Črni ter gostega prometa iz območij SGP Graditelj in Novih granitov. Seveda pa je nevaren tudi odsek dela ceste južno od gostilne »Pri Tinaču«, vendar v I. fazi verjetno ne bo mogoče zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. Občina Kamnik, Calcit d. d. Stahovica in KS Kamniška Bistrica so na osnovi projektne naloge, ki jo je izdelala dne 15. 7. 1997 Družba za državne ceste d. o. o. iz Ljubljane, pridobili ponudbo za projektiranje rekonstrukcije ceste R3I4 v dolžini 2340 m. Osnova je bil lokacijski načrt ceste S-4 Slranjc-Stahovica in sprejeti Odlok v letu 1989. Najugodnejša ponudba za projektiranje jc bila ponudba Projektivnega biroja LUNAR d. o. o. iz Kranja v višini ca. 19.000.000,00 Sil. Vsebovala jc vse elemente, ki so potrebni v skladu s sprejeto zakonodajo in občinskim odlokom: projektiranje ceste v dolžini 2340 m z vsemi priključki, pločnike, avtobusne postaje, odvodnjavanje, geodetske posnetke, razširitev mostu čez Kamniško Bistrico, razširitev mostu pri Kodru ter prestavitve in zaščite elektrovodov. telefonskih kablov, vodovoda, javne razsvetljave, regulacije vodotokov, geomehanske raziskave ter katastrski elaborat z zemljiškoknjižnimi izpiski. Glede na to. da jc bila ponudbena cena za izdelavo vseh projektov v omenjenem znesku in. da v tej fazi ni mogoče zagotoviti potrebnih finančnih sredstev, je bilo dogovorjeno, da se rekon-slrukcija celotnega odseka v dolžini 2340 m razdeli na več faz. Prva faza in prometno najbolj nevaren odsek je v dolžini ca. 600 m od gostilne »Pri Tinaču« do gasilnega doma oz. mostu čez Kamniško Bistrico. Na tem odseku je po lokacijskem načrtu predviden dvostranski pločnik. Na osnovi na novo pridobljene in osvojene ponudbe za prvo fazo je že sklenjena pogodba za projektiranje tega odseka s pogodbenim rokom 6 tednov po prejemu geodetskih podlog. K sreči jc bilo vreme zelo ugodno in so bile že izvedene terenske geodetske iz.nicrc. tako da bodo projekti izdelani do začetka marca 1998. V skladu z medsebojnim sporazumom med Občino Kamnik. Calcitom d. d. in KS Kamniška Bi-slricu financira projektiranje Calcit d. d. Stahovica. Celotno organizacijo realizacije rekonstrukcije ceslc je prevzela Občina Kamnik. Da bi dela potekala koordinirano in predvsem hitro, jc svet KS Kamniška Bistrica izvolil gradbeni odbor, v katerem so trije predstavniki KS Kamniška Bistrica in en predstavnik KS Godič. Operativna skupina, ki jo vodi Občina Kamnik, bo po pridobitvi ustrezne dokumentacije takoj pridobila ponudbe za izvajanje in izbrala najugodnejšega ponudnika in tudi skušala zagotoviti potrebna finančna sredstva za izgradnjo prve faze. Pridobiti bo treba tudi gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji ter soglasja vseh lastnikov zemljišča (ca. 57). Tehnični podatki za prvo fazo: 1. Obstoječa cesta je v širini 5,80 m z hankinama 2 x 80 cm. 2. Rekonstruirana cesta z vsemi uvozi in priključki jc po podatkih ureditvenega načrta naslednjih dimenzij: - dvostranski pločnik širine 1.60 m. - vozišče 2 x (3,00+0.30) - 6,60 m, - koritnice (kjer so predvidene) 0.50 m, - ban kine 1,00 m. 3. 9. člen Odloka o sprejetju lokacijskega načrta Ur. 1. SRS št. 3/89) dovoljuje določena odstopanja in sicer: izjemoma, po dogovoru investitorja ceste in lastnikov sosednjih parcel, jc možno zožiti cestni svet. vendar ne ožji, kot jc predpisana minimalna širina, kar praviloma predstavlja tehnično zahtevnejše oblikovanje brežin z opornimi zidovi. Predvidoma se bo rekonstrukcija in izgradnja pločnikov začela sredi leta 1998. seveda pa je pri-čclck del odvisen od pridobitve ustreznih finančnih sredstev in sodelovanja vseh lastnikov pri odstopu zemljišč, po katerih bo rekonstrukcija potekala. KS KAMNIŠKA BISTRICA Cradbeni odbor Problematika posebnih odpadkov Znano je, da so posebni odpadki velik problem, predvsem zaradi svojega delovanja na okolje in zdravje ljudi. Največkrat jih nobeno podjetje ne zbira in zato pogosto končajo med drugimi odpadki, ki jih odpeljejo na deponijo aH pa celo na črna odlagalHiča. Ta so pogosto ob vodotokih ali na območjih s talno pitno vodo in zato postajajo ti odpadki velika nevarnost zaradi onesnaževanja vode, s tem pa za življenje v vodotokih in za zdravje ljudi. Čeprav smo o posebnih odpadkih že večkrat pisali, naj vseeno ponovi- druge, uporabne snovi. Če lo ni mogoče, jih je treba sežgali v posebnih ustreznih sežigalnicah. Za zbiranje, odvoz in nadaljnje postopke predelave ali uničenja skrbijo petsehna podjetja, ki izpolnjujejo določene pogoje. Občina Kamnik se je lani za zbiranje posebnih odpadkov dogovorila s podjetjem Ke-mtS iz Radomelj. Kljub nekaterim pomislekom, da odziv na akcijo zbiranja ne bo velik, so zbrali presenetljivo veliko posebnih odpadkov. Na-kateri so celo iz Tuhinjske doline pripeljali ostanke pesticidov in drtt- Izredni občni zbor kamniškega turističnega društva o Dnevih narodnih noš Preverili bodo zakonitost poslovanja Takoj je treba sprožiti postopke za ugotovitev zakonitosti poslovanja Turističnega društva Kamnik v zvezi z lansko prireditvijo Dnevi narodnih noš. Odstopna izjava dosedanjega predsednika TD Primoža liienga se ne sprejme. Do rednega občnega zbora opravlja dolžnosti predsednika društva podpredsednica Andreja Krzen. Blagajnik društva mora do 30. januarja letos urediti vso dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi. laki so bili poglavitni sklepi, ki so jih soglasno sprejeli udeleženci izrednega občnega zbora TD Kamnik 15. januarja v dvorani razstavišča Veronika. Pred tem pa je okrog 45 udeležencev zelo kritično ocenilo delo vodstva (zlasti predsednika in blagajnika) kamniškega turističnega društva. Že nekaj časa namreč po Kamniku krožijo govorice o nekaj milijonih tolarjev izgube, ki naj bi jo pridelali na lanskih dnevih narodnih noš. Razčiščevanje in ugotavljanje, kdo jc za tako stanje odgovoren, pa je bilo zelo težko, saj se predsednik Primož lleing izrednega občnega zbora iz zdravstvenih razlogov, kol seje opravičil, ni udeležil, blagajnik Božidar Gjurin pa tudi ni mogel podati točne slike finančnega poslovanja in stanja v zvezi s prireditvijo, ker. kol je dejal, manjka precej doku-mentov. Zato so govorice o 20.000 DIM ali celo več dolga lahko samo ugibanja na pamet. Predsednik društva jc v pismu upravnemu odboru 27. novembra (z njim so bili seznanjeni tudi udeleženci občnega zbora) med drugim zapisal, da ne sprejema nobene krivde za primanjkljaj, ker z denarjem ni imel opravka. Ugotovil pa je. da precej gostincev (do 30. oktobra) ni plačalo vnaprej določenega prispevka za uporabo prostora. V pismu je Ilieng sc zapisal, da zaradi podtikanj prostovoljno odstopa kol predsednik in član Turističnega društva. Blagajnik Gjurin je dejal, da nekateri podatki o plačanih prispevkih za uporabo prostora, ki jih je navedel predsednik Ilieng. ne drZijo. Navedel je tudi, tla vsi nastopajoči na prireditvi sc niso dobili dogovorjenega plačila, da je društvo dolžno približno 3,660.000 SIT in da jc v blagajni društva 1.000 SIT. na zim računu pa okrog 250.000 SIT. ločnega podatka, koliko društvu skupaj dolgujejo vsi dolžniki, pa na zboru ni bilo slišati. Kot je dejal predsedujoči občnega zbora Miran Jereb, vsi dohodki niso bili vpisani v blagajniško knjigo, s predsednikom lliengoni pa je bil v tem čašu nemogoč kakršenkoli kontakt. Zalo bilanca ne odraža dejanskega stanja. Dva meseca jc upravni odbor zaman zahteval poročilo, zalo je edina pol ta. da preiskovalne organe seznanijo s lo zadevo. Po besedah Matevža Skamna bi moral blagajnik podali tudi obračun, kako je bilo porabljeno 400.000 Sit najetega posojila. Vsekakor pa bi po njegovem mnenju 30.000 obiskovalcev moralo v blagajno prinesti dobiček, ne pa izgube. Pri loteriji, za katero je dr. Niko Sadnikar zahteval, naj se prebere zapisnik o odločitvi organizacijskega odbora o njeni organizaciji, je bilo po podatkih blagajnika od 40.000 prodanih le 7.800 srečk, zato je loterija prinesla okrog 564.000 SIT primanjkljaja. Udeleženci zbora so zahtevali tudi podatek, koliko nagrade so si izplačali funkcionarji društva za tako delo. Predsedujoči Jereb jc pojasnil, da je Ilieng prejel 205.000 SIT, Gjurin pa 147.000 SIT. Tone Fličar jc med drugim dejal, da očitno ni bilo dovolj, da si je etnološka stroka ob lanski priredilvi »ruvala lase«, pač pa so apetiti zaradi vabljivosti uveljavljenih dne-vov narodnih noš (oglasi itd.) prireditev in TD pripeljali v črnogledo finančno stanje. Sedaj pa upniki zaman kličejo na različne naslove in zahtevajo plačilo računov. »Nisem videl, koliko so lani dali sponzorji, videl pa sem, da so takrat prvič izšle Kamniške novice (izdajatelj in urednik je Primož Heing op. p.), ki so bile obogatene z oglasi,« jc šc pristavil Tone Ftičar. ki lani po desetletju in pol ni sodeloval pri izvedbi te prireditve. Ker so leteli nekateri očitki tudi na občino, češ da naj bi ta bdela nad lo, tradicionalno prireditvijo, sc je oglasil tajnik občine Ivan Pristovnik, ki jc tudi član upravnega odbora TD. Dejal je. da občina nima nič s Turističnim društvom, pač pa ima samo nalogo, da pospešuje turistični razvoj. Povedal je, da je opozarjal na možne zaplele, vendar »sla Htcng in Gjurin vse vzela v svoje roke.« Ob koncu vc-čutne vroče razprave so tudi sklenili, da bo redni občni zbor Turističnega društva Kamnik konec februarja. FRANC SVI-,TKI j Sredstva, potrebna zanjo pa zelo dobro porabljena. Zavedati se moramo, da je za sanacijo črnih odlagališč potrebno veliko več denarja. Zato bi morali akcijo Se ponoviti, morda na drugih lokacijah, sredstva za la namen pa predvideti tudi v letošnjem občinskem proračunu. Se nekaj podatkov o podjetju Ke-mis d. o. o., ki se ukvarja z zbiranjem posebnih odpadkov: deluje že od leta 1986 in sodeluje v sterilnimi, predvsem večjimi podjetji pri pobiranju in predelavi oziroma uničenju posebnih odpadkov. 1'osehni oilpml-k i, k i se zberejo v gospodinjstvih, so le majhen del njihove dejavnosti. Posebno pa jih skrbi, da manjša podjetja redkokdaj sodelujejo pri zbiranju posebnih odpadkov, a hi bilo prav, da bi. iMhko rečemo samo to, da se prebivalci Kamnika zavedajo nevar-nosli posebnih odpadkov. Očitno so tudi pripravljeni sodelovati, če je akcija organizirana. MARIJA RhHA Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Ljubljanska Va, direktorica SaSa Me.jač, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbreznik-Vukmir, Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 81l-.tll.2iro račun: Bistrica. d.o.o. 50I40-AO.V53872. Rokopisov in fotografij ne vraćamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. mo, kaj spada mednje: barve, laki, topila, smole, kili, odpadna mineralna olja, odpadno jedilno olje, svinčeni akumulatorji, zdravila, odpadni pesticidi itd. Vse takšne odpadke je treba zbrali ali skladiščiti na ustreznih mestih in jih na tehnološko primeren način predelali v gih kemičnih pripravkov. S tako zbranimi posebnimi odpadki so vsaj delno pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Zeleni Kamnika menimo, da seje občina pravilno odločila za zbiranje posebnih odpadkov in da je bila akcija zelo potrebna. OBVESTILO Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj in KS Tuhinj vabila ob praznovanju krajevnega praznika na TRADICIONALNI POIIOD NA OSEKE NA MENINO PLANINO V NEDEI JO, 8. FEBRUARJA 1998. KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH. Odhod pohodnikov bo ob 8. uri izpred OS v /g. Tuhinju. Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 29. januarja 1998 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Varnost na ielezniSkcm prehodu na Poti na Poljane Marjeta Huinar jc Ze pred nekaj časa dala pobud«, naj se ustrezno zavaruje prehod preko železniških tirov rta 1'oii na Poljane (pri upravi Ko/oropa). Župan Smolnikar pravi, da je občina Slovenskim železnicam že- posredovala pobudo za po-stavilev eeslnopromclne signalizacije na tem mestu. SZ pa so odgovorile, da so pripravljene lo signalizacijo postavili, vendar le, če bo denar zagotovila občina, ker imajo SZ likvidnostne težave. -.................. Po zakonu 0 javnih cestah pa občine niso več dolžne kriti stroškov vzdrževanja cest pre- ko železniških prehodov, pač pa mora za to poskrbeti lastnik železniške infrastrukture, končuje svoj odgovor župan. Najmanj H3 milijonov za jnnezavo kamniškega in komendskega vodovoda PavelOeepek in Toncšpenko si« žc večkrat vprašala, kaj jc bilo storjenega za izboljšanje in zagotovitev zdrave pitne vode iz zajetja pod Krvavcem. Spcn-ko je predlagal tudi. naj sc izdela nov projekt reševanja tega problema, ker vodovod ne bo nikdar dal ustreznih rešitev. Zagotoviti je treba pitno vodo iz. kamniškega vodovoda ali pa z območja Suhadol pod Debelim hribom. Župan Smolnikar jima odgovarja, da jc bil za možnost povezave vodovodnega sistema Kamnik na območje vseh treh krajevnih skupnosti (Komenda. Križ in Moste) izdelan idejni projekt za dovod vode iz vodovodnega sislema Kamnik do vodohrama Komenda. Obdelanih je bilo ludi več različic vodooskrbe Predhodna ocena potrebnega vlaganja kaže, da bi bilo za izgradnjo povezovalnega cevovoda treba zagotoviti okrog 83 milijonov SIT. Ker jc to ocena na podlagi idejnega projekta iz. leta 1096. bi bila verjetno investicija šc precej višja. F. S. jz_osnutka občinskega proračuna 98 Letos manj denarja v občinski vreči? Zupan seje s svojimi sodelavci letos pošteno podvizal, saj jc ze prve dni januarja poslal občinskim svetnikom v pretres osnutek odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1998 z »imutkom proračuna. Ko boste prebirali le vrstice, bodo svetniki Ze dan prej povedali svoja prva mnenja o leni osrednjem občinskem (nekateri pravijo mdi razvojnem) aktu. Čeprav bodo verjetno nekatere Številke, upoštevali je treba, da gre za zadnji proračun v tem mandalu občinskega vodstva, doživele še korenite spremembe, naj vas vseeno seznanimo z nekaterimi glavnimi po-datki, ki naj bi pokazali, kako si Zupan m občinska uprava zamišljajo financiranje občine v letošnjem 'letu. Ena izmed ugotovitev, ki ob prebiranju dokumenta na/bolj pade v 01 i. je, tla iuii bi skupni prihodki proračuna letos znašali 2.094,74 milijona tolarjev, kar je za okrog I 16 milijonov tolarjev manj, kot je predvideval lanski proračun. Res pa jc ludi, da so bili lanski dejanski prihodki manjši od načrtovanih za okrog 41 milijonov SIT. k imenovanim prihodkom noj bi dve tretjini (67 %) prispi'valu drŽava za zagotovljeno porabo, 13 % naj bi znesli namenski prihodki, 9 % stanovanjski sklad, H % prihodki za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, 3 % pa naj hi prinesli namenski prihodki Iz tako ne preveč napolnjene proračunske vreče (osnutek lelos ne predvideva nobenega proračunskega zadol-evanjaO c za tekoči del proračuna (občinska uprava. Sob; vrtci, kultura. Spori, sociala. intervencije v gospodarstvu, delovanje KS in druge javni potrebe) predvideno okrog 57 % (1.185 milijonov SIT), za investicije nuj bi slo okrog .14 % (715 milijonov SIT) in stannvanjskl sklad okrog 9 % (194 milijonov STO. Ker bo več kot polovico zbranega denarja namenjenega tekočim nalogam, poglejmo, kam naj hi sel ta denar. \ajvecji dele. bo seveda namenjen redni dejavnosti šol, otroških vrtcev, socialnega skrbstva, kulture in sporta (397,4 milijona srn. s 300 milijoni SIT sledijo subvencije in intervencije v gospodarstvu, kot jc vzdrževanje komunalnih naprav, pospeševanje razvoja turizma, malega gospodarstva m kmetijstva, varstvo pred potarom ter subvencioniranje primestnega potniškega prometa, /.a delovanje občinskih organov in uprave je namenjenih 195 milijonov SIT, za socialne dajatve na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in za prevoze otrok v šolo 106,3 milijona SIT, za druge javne potrebe predvidevajo porabo 68, 5 milijona Sil (Dnevi narodnih noš, odvoz opuščenih vozil, delo komunalnega nadzora, komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinski praznik, stroški jubilejnih porok, lokalne volitve itd). V tekočem delu proračuna so predvidena tudi sredstva za redno delovanje krajevnih skupnosti v znesku 8. 2 milijona SIT. Drugi del proračunske vreče v znesku 715 milijonov SIT bo namenjen investicijam: od lega naj bi bilo adap- koliko denarja bodo svetniki lahko namenili razvoju kamniške občine' (joto B. P.) Z dnevnega reda 32. seje Predsednik občinskega sveta 'K<>r Podhrežiiik JC ta sredo, 28. januarja, sklical 32. sejo občinskega sveta. OtređnJa točka, ki ji bodo svetniki gotovo posvetili največ Pozornosti, b0 osnutek občinske- Raproračuna za letošnje um.>. si ccr pa jc med 16 zadevami pet Predlogov odlokov, ki so jih svet-"iki na prejšnjih sejah žc obravnavali kot osnutke. Med njimi so odtok o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa, odlok j). R<.)sP0darjenjii s stavbnimi /cm Ijišči, odlok o spremembah milijonov, za OS Šmartno 10 milijonov ild. 16 milijonov so namenili za WZ Šmartno, 10 milijonov pa za nakup gasilske avtocviteme za gašenje gozdnih požarov. Investicijskemu vzdrževanju so namenili 110 milijonov SIT, od lega na področju družbenih dejavnosti 23 milijonov, za zičniške naprave na Veliki planini 10 milijonov SIT. za vzdrževanje komunalnih naprav v krajevni skupnosti pa okrog 78 milijonov SIT (med njimi za sanacijo ceste v hi-nišah 16.5 milijona, za sanacijo plazov na lokalnih cestah 8,5 milijona SIT, za gradnjo pločnika v Stranjah 6 milijonov SIT, za rekonstrukcijo Pa-lovske ceste 4,5 milijona SIT ild). Stanovanjsko poslovni sklad ho lelos predvidoma razpolagal z okrog 194 milijoni SIT, od katerih bO 6 I milijo nov prenosa iz prejšnjega Ida. ostalo pu bodo dohodki od kupnin in najemnin (med njimi 25 milijonov STTodprodaje objekta v Kolodvorski 17 ■ Peko, 38 milijonov SrT od prodaje stanovanj itd.). Stanovanjski denar bo namenjen predvsem nakupit socialnih stanovanj (58 milijonov SITI. obnovi Kina dom 32 milijonov, kreditiranja mladih družin (20 milijonov .STO, v poslovnem delu skladu pa so 36 milijonov SIT namenili lako imenovani profitni dejavnosti, občina bo namreč lahko pristopila kol soinvestitor k izgradnji /toslov-no stanovanjskega kompleksa na območju Uloka. K plinifikaciji občinskih stanovanj pa bo morala občina pris/K-vatt okrog 10 milijonov SIT Sestavni del obrazložitve občinskega proračuna je tudi pregled obveznosti občine Kamnik za lelos in za naslednja leta. Tak pregled so občinski svetniki zahtevali aprila lani. FRANC SVETEL! Vi sprašujete, župan odgovarja Bo morala Osnovna šola Frana Albrehta res plačevati visoko najemnino za telovadnico? (vprašanje B. P.) Občina Kamnik je kot ustanovitelj javnega zavoda Osnovne šole Iranu Albrehta Kamnik dolina zagotoviti nemoteno izvajanje predmetnika v skladu z veljavno zakonodajo, kamor prav gotovo sodi tudi pouk športne vzgoje, ki ga nI mogoče izvajali brez ustrezne telovadnice. Da bi zagotovili »novi osnovni šoli« potrebne ix>goje za pouk športne vzgoje, so slekle potrebne aktivnosti. Ob pripravah na praznovanje 750-letnice mesta Kamnik so se občinski možje odločili zgraditi namesto telovadnice večjo športno dvorano, ki bi zagotovila potrebne pogoje za »telesno vzgojo« učencev osnovne šole Irana Albrehta, hkrati pa bi služila tudi širšemu splošnemu interesu na področju športa. In tako je nastala večnamenska športna dvorana. Zaradi dragega tekočega vzdrževanja je bila športna dvorana odvzeta osnovni šoli in prenesena v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik, ki je pokrivalo stroške poslovanja ti neposredne prispevne stopnje lak ratne Samoupravne tdcsnokiilliirnc skupnosti. Ob iskanju cenejše variante vzdrževanja je bila športna dvorana (upravljanje in tudi pravica uporabe) na predlog izvršnega svela občine Kamnik leta 1990prenesena na Zvezo telesnokullumih organizacij, sedanjo Športno zvezo občine Kamnik. Osnovna soja Irana Albrehta je bila lako primorana podpisati pogodbo o prenosu pravice uporabe športne dvorane na Zvezo telesnokulturnih organiza- v času Porav- i prt ? športne dvo-injšimi nepo-o nerazumno cij, pred tem pa vi je izgovorila pravico brezplačne uporabe telovadnice od 7. do 17. ttite pouka, nala je le sc zmerni del i teriulnih sin Korek tno nja pogojev i rane na novega uporabnika je membnimi zapleti nemoteno te sprejetega sklepu predsedstva Športne zveze o zaračunavanju najemnine Osnovni šoli hrana Albrehta v višini 5.000 tidarjev na uro, če zunernarinio najemnino poslovnih prostorov (kabineta in skludisi nega prostora, ki ga je šola zgradila iz lastnih sredste\>. Takšno zaračunavanje bi šolo stalo dodatno okoli 8 milijonov tolarjev letno. Tako bi morala šola plačevati uporabo objektu, kije bil zgrajen v prvi vrsti prav za njene potrebe. Na ta sklep se je občina Kamnik že pritožila In prepričan sem, da ho predsedstvo Športne zveze (ob podrobni proučitvi vsega gradiva) spoznalo, da je sprejeti sklep prenagljen ukrep oh prehodu na spremenjen način financiranja športu v Občini Kamnik In ga zaradi dobrega nadaljnjega sodelovanju vseh uporabnik&i športne dvorane razveljavilo Kakšne so letošnje in prihodnje obveznosti občine? Nadaljevanje s 1. strani CRPOV za vasi Potok. Vaseno. llruscvkn. Podbreg, Ravne in Pra-proče v Tuhinju v znesku 2,480.000 SIT. od česar jc bilo lani plačanih 826.000 SIT, letos pa bo treba plačati šc 1,654.000 SIT. Za pokritje žc sprejetih obveznost i v šolstvu, otroškem varstvu, socialnem skrbstvu in kulturi bo tre ba letos iz proračuna nameniti šc 19.8 milijona SIT. Največji delež bo šel za obresti pri poravnavi obveznosti za OS Šmartno (10 milijonov SIT), sledijo oskrbnine v domovih za ostarele (4.12 milijona SIT), prevozi šolskih otrok (2.43 milijona SIT), doplačilo programov otroškega varstva (2.25 milijona SIT), zaščita obzidja pri cerkvi sv. Nikolaja (500.000 SIT) in za župnišče Stranje (400.000 SIT). Na področju komunalne infrastrukture bo treba v skladu z lani sklenjenimi pogodbami za II opravljenih komunalnih gradenj izvajalcem (Cestno podjetje Ljubljana, Hidroinžcniring, Telekom Slovenije in KP Kamnik) letos plačati še okrog 85 milijonov SIT, od lega za kanalizacijo v Smarci 22.3 milijona SIT. za kanalizacijo v Podgorju 18.4 milijona SIT. za cesto Tunjice-I^iniše 16 milijonov SIT itd. Med večletne pogodbene in druge obveznosti občine spadajo vračilo posojila, najeto pri ekološkem skladu RS za dobo 15 let in sicer za kanalizacijo v Smarci v znesku 15 milijonov SIT (letos bo treba odplačati 2.16 milijona SIT) ter za kanalizacijo v Podgorju v skupnem znesku 14.75 milijona SIT (letošnja obveznost znaša 2.09 milijona SIT). Z OMV Istra Benz. Koper je bila junija 1994 sklenjena kreditna pogodba v vrednosti 18.8 milijona SIT (200.000 DEM). Lani je bila ta obveznost zmanjšana za polovico (100.000 DEM). Koliko denarja bodo lahko svetniki prosto razporejali? Na to vprašanje so občinski svetniki zahtevali odgovor že ob lanskem proračunu, vendar povsem jasnega odgovora ni bilo. Kaže pa. da tudi letos ne bo dosti drugače. Kot smo že zapisali, naj bi nenamenski prihodki letos znašali okrog 72.56 milijona SIT. K temu naj bi po obrazložitvi v gradivu prišteli tudi terjatev do republiškega proračuna za del neporavnanih sredstev zagotovlje ne porabe za leto 1997 v visim okrog 34 milijonov SIT Občimi pričakuje (udi. da bo država izpolnila .zakonsko in z lanskim proračunom določeno obveznost finančne izravnave do 90% republiškega povprečja na prebival ca. kar naj bi prineslo v občin ski proračun dodatnih 76 mili Jonov SIT. Ce vse to seštejemo naj bi bilo denarja, s katerim b svetniki »prosto razpolagali«, z okrog 182 milijonov SIT. Venda je uresničitev teh pričakovan upoštevajoč ludi državno pron čunsko debato, precej visoko zraku. F. t Osnutek proračuna prestal prvo preizkušnjo Nadaljevanje s I. strani v urejanje zadev na področju mesta, saj je v osnutku namenjeno kamniškim KS le 14% od skupne vsote za KS. V lem smislu bi bi- lo treba podpreti ureditev novih zmogljivosti za otroško varstvo v Kamniku (predlog je, da bi v prostorih bivšega vrtca na Sulni spet zaživel varstveni zavod, ki bi ga Tone Štele: odstopam kot podžupan občine Kamnik Tone Štele, podžupan, je v svoji izjavi najprej dejal, da »župana in občinsk i svet obvešča, da danes 28. 1. 1998 odstopa kol podžupan občine Kamnik«. f%gj NdtO pa je navedel razloge za loko odločitev. Med ♦ drugim je dejal, da v dveh letih, odkar je podžupan, A V kljub večkratni njegovi zahtevi i županom ni imel re-Va 1 delovnih sestankov, daje moral na redka delti i lovna srečanja čakali po cel leden, da sta se srečevala le na kolegiju župunuta, kjer pa zaradi drugih zadev ni bilo časa za medsebojne pogovore/ Zato. pravi. Je imel zelo malo konkretnih zudolži1ev;z izjemo nekaj protokolarnih. Zalo seje sam lolil reševanja nekaterih kamniških problemov (Malograjski dvor. elektrifikaciju Velike planine), vendar je bil zaradi tega od župana grajan, ker seje lolil zadev brez njegove privolitve. Poleg lega. da kol podžupan ni imel možnosti dajali svojih predlogov načelnikom, pravi, da tudi ni imel nohenegu vpliva na pripravo proračuna. Osnutek je prvič videl, ko ga je dobil po pošti, prav tako kol svetniki. Po njegovem tudi letošnji proračun ne zasleduje k oncepla razvoja občine, ker župan s svojo ekipo koncepta dolgoročnega razvoju sploh nima. Vse naložbe, ki so bile dokončane ali pa so še v teku, so bile začete že v času prejšnjega izvršnega svela. Štele poudarja, da letošnji proračun ne zagotavlja odprtje Malega gradu za turistične namene in vizije delovanja in reševanja iičniskega sistema na Veliki planini. Nerešeno je vprašanje bodočega odlaganja odpadkov, ko bo končano odlaganje na Barju. U'tos za sanacijo železnega mostu prek Bistrice, čeprav je bila tO lani prioritetna županova nalogu, ni predvidenega niti tolarja itd. Slabo je tudi gospodarjenje z občinskim premoženjem ild. Kamniška občina je najmanj za štiri leta zaostala v svojem razvoju. Tone Slele poudarja, da ne želi bili več soudeležen pri propadajočem razvoju občine. Predlagal je tudi, naj to mesto ostane nazasedeno, ker se njegovemu nasledniku ne bi nič bolje godilo. Ker svojega dela ni mogel opravljati dovolj učinkovito, se je odločil, da polovico svojega lanskega honorarja nameni KS Mekinje za ureditev Kerštnančevega parka. organiziral Karitas). nameniti več denarja za kulturne prireditve (Musica aeterna. Kamniški Mont-martre itd.). Svetniki so (udi menili, da so nekateri prihodki podcenjeni (komunalni prispevek, obresti od financiranja itd.), na druge, ki jih osnutek pričakuje iz naslova lanskega dolga s strani države, pa ne bi smeli računati. Poleg nekaterih različih mnenj o financiranju kulturnega doma v Kamniku (nekateri so menili, da je letošnji predvideni znesek 130 milijonov prevelik zalogaj, da za ta namen ne bi smeli porabljati stanovanjskih sredstev itd.) pa je bilo slišali tudi mnenja, da je treba komendskemu območju, ki se bo letos predvidoma osamosvojil, črtati predvidena sredstva za telova- dnico in podobno. Vseh številnih pripomb in pree logov, ki so jih dali svetniki, n tem mestu seveda ni mogoče ni šteti. Občinska uprava gotovo n. bo imela lahkega dela. ko bo pri pravljala predlog proračuna. Po odmoru so svetniki v dobi pol ure spravili pod streho še vo litve in imenovanja, medtem k' odloka o spremembah in dopolnil vah odloka o ureditvi cestnega pr<< meta na območju občine Kamnit zaradi zapletov s sprejemanjei amandmajev, čeprav so o njci glasovali, niso sprejeli. Več o razpravi in nadaljevanj seje občinskega sveta, ki bo pr hodnjo sredo (4. februarja), pa naslednji številki. FRANC SVETELI Kaj meni o odstopu podžupana Steteta župan Smolnikar/ Ker župana Smolnikarju v času, ko je podžupan Tone Slele prebral odstopno izjavo, ni bilo v sejni dvorani, imel je razgovor z direktorjem KIK-a in nekim nemškim podjetnikom. Steletovega odstopa pred občinskim svetniki ni komentiral, zalo smo ga zaprosili za kratko izjavo za bralce Kamniškega občana. »Moram reči. da bi bilo od Toneta Steleta pošteno, da bi te svoje poglede na najino sodelovanje predstavil na županovem kolegiju, vendar v dveh letih, ko je bil podžupan, tega ni storil. Niti ni kadarkoli rekel, da se ne strinja z mojim delom. Ta odstop ocenjujem kot začetek predvolilnega scenarija za volitve novega župana,« je dejal župan Tone Smolnikar. Izjava Igorja Podbreinika, predsednika občinskega sveta Ker predsednik občinskega svela na seji ni javno komenliral odstopa podžupana, smo tudi njega zaprosili za mnenje o lem dejanju. Na vprašanje, ali je pričakoval Slelelov odstop, je dejal: »Zame je presenečenje, da seje to zgodilo danes. Razlogi, ki jih je za svoj odstop navedel podzuixJii Slele. namreč niso novi. Stekla poznam kol človeka, ki želi bili tvorno prisoten v občinski politiki tako, da bi se poznali sadovi njegovega dela. Očitno pa, upoštevajoč deb> županu in občinske uprave, le priložnosti ni dobil. Moram tudi povedati, da doslej na kolegiju predsednika občinskega sseta legu vprašanja oziroma zapletov v medsebojnem sodelovunju župana in podžupana nihče ni omenjal." Informativni dan na Srednji šoli Rudolfa Maistra Kaj ponuja kamniška srednja šola novost je ekonomska gimnazija Osmošolci so tik pred pomembno odločitvijo - kako poklicno usmeriti svoje življenje. S spremembo Šolskega sistema bodo odločitve osmoSolcev tudi bolj dokončne: že po osnovni Soli sc bo treba odločiti za strokovno šolo. ki se bo končala z zaključnim izpitom, ali pa za gimnazije, ki pa jih dijaki zaključijo z maturo. Odločitev za študij na univerzi se tako prenaša že v osmi razred. Da pa bi bile odločitve za nadaljnje šolanje res prave, sc bodo 13. in 14. februarja na informativnem dnevu predstavile srednje šole. med njimi seveda tudi kamniška Srednja šola Rudolfa Maistra. V šolskem letu 1998/99 bo slo- prehajanje iz enega v drug poklic. Za lažjo odločitev ali vsaj za temeljni razmislek vam v branje ponujamo še nekaj informacij. Ekonomska gimnazija v Kamniku V šolskem letu 1998/99 bodo v slovenskih srednjih šolah zaživeli trije tipi strokovnih gimnazij: tehniška, umetniška in ekonomska. Eno izmed njih - ekonomsko - bo dobil tudi Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik, ki je do sedaj imel gimnazijo in ekonomsko V razredu. venski šolski sistem drugačen: poleg strokovnih šol bodo uvedli tudi strokovne gimnazije in sicer tehniško, umetniško in ekonomsko. Gimnazijske programe bodo gimnazijci zaključili z maturo, kar je seveda vstopnica na univerzo. Možna pa bosta dva prehoda Po srednji strokovni šoli bodo dijaki lahko opravili ma-turitetni tečaj in potem maturo ter tako nadaljevali študij na uni- srednjo šolo. V prihodnjem šolskem letu pa se bodo na to šolo lahko poleg gimnazijcev in ekonomskih tehnikov vpisovali tudi učenci, ki jih veselijo ekonomske in družboslovne smeri in imajo namen nadaljevati šolanje na visokih in višjih šolah. Strokovne gimnazije so posebna vrsta gimnazijskega izobraževanja, ki ga v Evropi poznajo žc dolgo. Smiselno je. da se za ta- Tako je pri kemiji verzi, gimnazijci pa bodo lahko opravili enoletni poklicni tečaj in si tako pridobili poklic, če se ne bodo odločili za študij. Kaj našim osnovnošolcem ponujajo na kamniški srednji šoli? »V Kamniku ponujamo strokovno šolo. gimnazijski program in novost - to je ekonomska gimnazija.« sta nam povedala prof. Franci Kimovec. direktor, in prof. Veronika Matjašič, ravnateljica gimnazije. Starše in njihove otroke, osmošolce. bodo profesorji na informativnem dnevu seznanili z gimnazijo, ekonomsko šolo in ekonomsko gimnazijo. Vodstvo šole je prepričano, da je v kamniški okolici dovolj zanimanja za njihovo šolo in da ga bo dovolj tudi za novost, to je za ekonomsko gimna- ,...............,.............. zijo. Ta omogča pridobitev temeljnih znanj na mednarodno primerljivi ravni, nadaljevanje študija na katerikoli visoki šoli. pripravila vas bo na izobraževanje za intelektualne in vodilne poklice, široko izbiro poklicnega odločanja in hitro ko smer srednješolskega izobraževanja odločijo tisti učenci, ki že po končani osnovni šoli kažejo interes za določeno usmeritev in tako srednješolska leta interesno bogatejše zapolnijo. Praksa kaže, da prenckateri starši in učenci odločitev za vpis v srednjo šolo povezujejo s kasnejšim študijem in poklicem. Razprave o strokovnih gimnazijah so na Slovenskem prisotne žc nekaj let, nekatere slovenske srednje šole pa že sedaj poskusno izobražujejo dijake v teh programih. Idejo o uvedbi strokovne gimnazije je pospešila uvedba mature, ki jc postavljala dijake strokovnih šol v neenakovreden položaj v primerjavi z gimnazijo. Dijaki strokovnih šol, ki Imamo sodobno knjižnico. so se odločili za maturo, so imeli zaprto pol pri izbiri neobveznih predmetov na maturi, v slabšem položaju pa so bili tudi pri splošnih predmetih, saj jc bilo število strokovnih predmetov veliko. Katere so bistvene razlike med šolanjem na sedanji srednji ekonomski šoli in bodoči ekonomski gimnaziji? Sedanja ekonomska šola izobražuje dijake na treh smereh: maturitetni, finančno-računovod-ski in komercialni. Nova ekonomska strokovna gimnazija pa bo izobraževala dijake v samostojnem programu, ki bo povezan s splošno gimnazijo in nudil dijakom enake možnosti pri pripravah na maturo kot gimnazijski. Poudariti je treba, da sc študij na strokovni gimnaziji zaključuje le z maturo in da si maturant ne pridobi poklica, zalo se bodo vanj vpisovali tudi dijaki, ki so se prej vpisovali na splošno gimnazijo. Dobra stran šolanja jc vendar v leni. da je pridobitev poklica omogočena s poklicnim tečajem po končani šoli za tiste dijake, ki nc nameravajo nadaljevati univerzitetnega študija. Načelno pa je strokovna gimnazija, tako kot splošna, namenjena tistim učencem, ki nameravajo po srednji soli nadaljevati študij na univerzi. Ekonomnska gimnazija je namenjena dijakom, ki želijo pridobiti splošna znanja, temeljna ekonomsko poslovna znanja, razvijati analitično mišljenje, organizacijsko vodstvene sposobnosti, sposobnosti timskega povezovanja, pridobiti podjetne lastnosti in mcneZerske sposobnosti. Možnost za vpis v ta štiriletni program imajo vsi uspešni osnovnošolci, ki jih veseli ekonomija, pravo, komunikologija in ostale družbene vede, nimajo pa izrazile zelje za študij naravoslovnih predmetov. Predmetnik ekonomske gimnazije vsebuje obvezne predmete v obsegu gimnazije: slovenski jezik in književnost, matematika, dva tuja jezika (angleški, nemški). V vseh štirih letnikih je obvezen predmet tudi ekonomija. Ostali obvezni predmeti so zgodovina, geografija, informatika in podjetništvo. Biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologijo in filozofija so predmeti, med katerimi lahko dijaki izberejo dva naravoslovna in dva družboslovna predmeta. Program jc obogaten Se s športno in umetnostno vzgojo. Obvezne izbirne vsebine z. vajami so na ekonomski gimnaziji v tretjem in četrtem letniku strokovne in dijaki izbirajo med vsebinskimi sklopi: finančne informacije, ekonomsko poslovne informacije, poslovne komunikacije, poslovne predstavitve, ekonomska zgodovina in ekonomska geografija. Srednješolski center Rudolfa Maistra jc žc do sedaj uspešno izobraževal dijake obeh usmeritev. Maturo so dijaki opravljali dobro; nad slovenskim povprečjem, zato jc tudi njihova študijska pot uspešna. Maturantje ekonomske usmeritve so vedno dosegali visoko povprečje. Tudi dijakom ekonomske gimnazije bo šola. ki jc znana po dobri opremljenosti in visokem nivoju znanja, nudila lepo možnost srednješolskega izboraZeva-nja. Novost, ki bo obogatena s tradicionalnimi dejavnostmi šole (abonmaji, ekskurzije, gledališki in novinarski krožek, retorika, tekmovanja v znanju pri različnih predmetih, raziskovalne naloge, internet), bo prav gotovo dala možnost marsikateremu osnovnošolcu, da se bo lažje odločil za bodočo izobraževalno in poklicno pot. prof. ANICA GRILJ In še nekaj mnenj dijakov Pred štirimi loti sem sc vpisala na ekonomsko šolo v Srednji šoli Rudolfa Maistra. Za to šolo sem sc odločila, ker me jc to ne- kako zanimalo. Prvi letnik sem izdelala brez. težav, v drugem pa sem si ze postavljala vprašanja, ali bom opravljala maturo ali zaključni izpit. Odločila sem se za maturo, saj sem prepričana, da sem jo sposobna opraviti. Mislim, da jc ideja o ekonomski gimna- treba učili, saj sc dobro počutim med sovrstniki, s katerimi se skupaj zabavamo ali pa Iresenio pred določenim predmetom ali profesorjem. Ćc pa bi bila v času mojega vpisa aktualna ekonomska gimnazija, bi bila jaz med tistimi, ki bi se vpisali na lo Malica pa vedno tekne! ziji dobra, saj hI imeli dijaki boljše pogoje za priprave na maturo, kajti vse narediti v četrtem letniku jc zares težko. Prepričana sem, da bi sc vpisala na lo šolo, če bi bila štiri leta mlajša. Ana Ko sem se odločala za maturitetni program, sem vedela, kaj me čaka, saj sem sc pozanimala pri čclrlih letnikih, kaj me čaka. Bila sem v dvomili, če mi bo uspelo, vendar sem kmalu spoznala, da ni tako hudo. Potrebno jc le učenje in to sprotno. Res je, da sc ne učim rada, a sem se morala prisiliti, da sem sedla za knjigo. Drugače pa rada hodim v šolo, kljub temu. da sc jc smer. Lažje sc jc pripravljati na maturo od prvega letnika naprej. Vancssa, 4. f Že v osnovni šoli sem vedel, kaj si želim študirali. Ekonomija me jc že od nekdaj zanimala. Zato sem se odločil za srednjo ekonomsko šolo. Čc bi sc ponovno odločal za srednjo šolo. bi sc odločil za ekonomsko gimnazijo, tako da bi opravljal maturo. Klasična gimnazija mi nc diši preveč zaradi predmetov, kot sta kemija in fizika. Počutje na šoli me zelo ugaja, predvsem zato, ker smo četrti letnik in imamo avtoriteto. Ravnatelj in razredničarka nam vedno pomagata reševati težave. učitelji ncmaturitclnih predmetov pa so zelo uvidevni. Štiri leta srednje šole so zelo hitro minila, spoznal sem veliko prijateljev, s katerimi smo doživeli veliko slabih in lepih izkušenj. Upam, da se bom spominjal samo dobrih. Uroš Petrovič, 4. f Obiskujem četrti letnik ekonomske šole in sicer maluritct-ni oddelek. V leni oddelku 1111 je kar všeč, saj imam super sošolec in razredničarko, vendar jc dosti učenja. Pohvala velja tudi profesorjem, saj sc tudi oni trudijo, da bi bili njihovi dijaki uspešni na maturi. Kaj bi bilo, čc bi žc leta 1994 obstajala ekonomska gimnazija? Verjetno bi sc vpisala nanjo prav z namenom, da bi lahko opravljala maturo. Dijaki se bodo lahko zdaj žc v prvem letniku seznanili z. matu-ritclnimi predmeti. Vsem dijakom Zelini čim boljši uspeh na maturi in zaključnem izpitu. Lučka Mislim, da bi bila ekonomska gimnazija za kamniško šolo zelo primerila - vendar le en oddelek ali dVa. Monika, 4. c Ideja o ekonomski gimnaziji je po eni strani zanimiva in omogoča se več možnosti bodočim srednješolcem, vendar menim, da bistvenih sprememb v programih ni. .lasna, 4. c Takoj bi se odločil za ekonomsko gimnazijo, saj nameravam nadaljevali študij na ekonomski fakulteti. Miha, 4. c Naša šola se lahko pohvali z. rezultati maturantov, saj je uspešnejša od marsikatere gimnazije. Upam. da bo uspelo tudi nam! Uroš Kovačič, 4. f Iz družbene v privatno last po vijugavi poti Nadaljevanje S 1. strani Prej je v občinski rekreacijski ligi igraio II ekip, klub pa jc igral v državnih ligah. Aktivnih je bilo tudi okrog 25 dečkov in deklic, ki so z državnih prvenstev prinesli 21 medalj Sekcije v klubu so imele razdeljene termine za treninge na stezah in tudi za tekmovanja. Klub je treniral trikrat na teden, treninge pa smo imeli tudi v dopoldanskem času. ravno tako najmlajši, saj smo treninge prilagajali službenim in delovnim obveznostim. Nivo delovanja je bil visok lako glede kvalitete kot kvanti-lele. Objekt je bil ves eas zaseden, v zimskem času pa sploh. Kot rekreacija jc zelo primeren za vse ljudi od 5. leta pa do pozne starosti in s kegljanjem sc ukvarja veliko upokojencev. Povrh vsega pa ta oblika rekreacije ni draga, ampak je dostopna prav vsem. Kako zdaj potekajo treningi? Vsi treningi so izven kamniške občine. l.ahko si predstavljale, tla žc tako dragocen čas vzamejo še prevozi. Poleg tega lahko kegljišča najemamo v nenormalnem času, ob urah, ki niso primerne za zaposlene ljudi ali celo Športnike, npr. ob 10. uri zvečer. Nekateri so zaradi lakšnih pogojev seveda za: odnehali. Zdaj delamo na rezultatih, ki smo jih dosegli že prej. Vendar pa bomo brez. naraščajni-kov in zaledja propadli. Nimamo svoje publike. Sc večje težave pa bomo imeli s trženjem in pridobivanim sponzorjev - koga bo to zanimalo, čc bomo igrali v Ljubljani? Čigavo je kegljišče, ki zdaj sameva? Prvotni lastnik je bila Planinka. Del sredstev jc bilo zbranih solidarnostno iz. kamniških podjetij. Planinka pa jc najela še kredit. Ko jc Sla ta v stečaj, jc vse obveznosti odplačala občina, ki je tako po stala lastnik. Kasneje, loje bilo lela 1990, je v brezplačno uporabo kegljišče predala Stolu, tako kot tudi podjetje Velika planina in Malograjski dvor. Stol je dal kegljišče v najem zasebniku za trideset lel, kasneje pa se je prodalo najemniku. Novi lastnik Bukovnik je kljub prepovedi sodišča kegljišče spet prodal naprej. Kdo jc zdaj lastnik, nc vemo. objekt pa sameva in propada. Povedati jc treba tudi to, da jc bila prvotna cenitev zelo nizka in da jc prodaja potekala lako, da ljudje zanjo ni so vedeli. Licitacija jc bila objavljena v nedeljski Republiki. Cc bi bila objavljena v bolj branem časopisu, bi bilo več ponudnikov. Tako jc šla družbena lastnina v pri-valni zaslužek. Povedali moram še to. da jc bila cena pri drugi prodaji veliko višja kot pri prvi. (iasper Burkcljca - državni prvak za leto 1997. Bo imel Se možnosti za svoj Športni razvoj? Se iščejo rešitve? Zadeva jc na sodŠKu, občina pa toži Stol. Vendar v bližnji priho-clnosli ugodnih rešitev ne more mo pričakovati. Najbrž so kakšni predlogi za nov prostor za kegljanje. To vprašanje bi morali zaslavili tistim, ki so nam objekt zapravili, pa naj sc rešuje v njihovem krogu. Obstaja žc nekaj idej. ena od teh je kegljišče v športnem centru ob sedanjem nogometnem igrišču v Mekinjah. Alt Imate vsaj podporo pri pristojnih ljudeh? Kegljanje seveda ni prioriteta za odgovorne ljudi na občini. Na Športni zvezi in na občini vsi pravijo, da niso pristojni za lo zadevo, da tO ni njihov problem. Pa čeprav so Kamničani plačevali kegljišče iz svojega žepa! Nikogar ne skrbi pretirano, čc sc ljudje ne moremo ukvai jati z rekreacijo in z. druženjem. Športni objekti se tako zapirajo, odpirajo pa sc »kafići«, ki pa niso najbolj zdrav in spodbuden način poislovelcii|a / mestom. Vsak kraj in njegovi prebivalci sc morajo z nečim poistovetiti: Blcjci z. veslači, Celje z rokometom. Kamnik z manjšimi gostinskimi lokali. Cc mesto svojim ljudem ne nudi zdrave duhovno sli. ljudje niso produktivni in nezdravi. Slavko Šuštar, ki žc dvanajst let dela z. mladimi kcgljači. jc prepričan, da je v sedanjih razmerah delo onemogočeno. »Kegljaški klub Kamnik jc pričel aktivno delali s pionirji lela 1984 z namenom, da bi si pridobil kvalitetne tekmovalce za višje kategorije. V vseh teh letih je bilo skupaj vključenih I W pionirjev, ki so postopoma prehajali v kadetske, mladinske in članske vrste Vsako leto so se udeležili 7 do 8 turnirjev. Najboljše je bilo leto 1995. ko so na zaključnem turnirju osvojili 15 medalj: 4 zlate, 5 srebrnih in 6 bronastih. V dvanajstih letih smo imeli (> državnih prvakov posamezno in v dvojicah, celo vrslo drugih in tretjih mest, državno prvakinjo v kadetski kategoriji in mladinsko repre-/iniaiitko, ki se je udeležila svetovnega prvenstva,« nam je povedal Slavko Šuštar in dodaja, da sprašuje odgovorne na občini, za-k.i| so dovolili prodajo kegljišča in -, ii-ni onemogočili mlade keglja čc. V najemni pogodbi med Stolom in Bukoviiikoin je bil Kegljaški klub celo omenjen in sicer da lahko nadaljuje dejavnost v objektu, fena Iridcscllcliicga najema |c bila določena / vicdnosljo, ki jo po godbenika imenujeta ocenjena vrednost nepremičnine. Ta podatek je pomemben za sklepanje prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena po »uspešni« liulac:i|i z izklicno ceno. ki je bila določena že v najemu po godbe. Seveda se vsi sprašujemo, kako se bo zadeva s kegljiščem kot nekdanjim občinskim premoženjem razpletla in kako bo seveda / na daljiljo aktivnostjo kegljaeev. Mnogi so v dvomih, da bi se da lo karkoli rešiti in da je bila li-slega davnega lela narejena velika napaka, ko so nekatere rekreativno Športne objekte prepustiti Stoki v upravljanje in to brezplac no. B. P. Kamniški OBČAN LJUDJE IN DOGODKI 29. januarja 1998 5 Marija Reba - zopet predsednica kamniških Zelenih Prišli, pohvalili, izvolili in se poveselili - kamniški Zeleni Kol sc je izkazalo na volilnem občnem zboru Zelenih Kamnika v torek, 9. decembra 1997, većina dosedanjih članov vodstva kamniškega odbora uživa zaupanje in podporo svojega članstva. Z večino glasov je kamniški odbor dobil novo vodstvo. Marijo RIBA za predsednico ter Cirila SIMIĆAKA in Ivano SKAMFN za podpredsednika predsedstva, v katerega so bili izvoljeni šc naslednji člani: Marija DOLENC, Jožica I.IIMČNIK. mag. Branko KNEHTL in Marko RUTA K Izvoljeni so bili tudi člani nadzornega odbora: Dragica FRI-EDL, Metod SIMIČAK in Gabrijel RESNIK Ker je bil redni občni zbor že meseca junija 1997, je ob Zaključku svojega mandata dosedanje vodstvo navzočim Predložilo poročilo o delu in aktivnostih v minulem mandatu (obdobje 1995 - 1997) le v Preprosti brošuriei. Sest popisanih strani zgovorno ptica o delu kamniških Zelenih, ki posega na vsa področja Življenja Kamničanov: o sodelovanju pri delu občinskega sveta, opozarjanju in razreševanju okolje-varstvene problematike Kamnika in okolice, sodelovanju z inšpekcijskimi in drugimi državnimi in občinskimi uradniki. T ozaveščanju ljudi o zdravem načinu življenja. 0 številnih prireditvah, srečanjih ter predavanjih ter vsemogočem zanimivem druženju Zelenih Kamnika in simpatizerjev. Skratka. Zeleni Kamnika smo bili povsod, kjer jc bilo potrebno »poseganje« v zadeve, ki niso v čast kulturi. A opozarjanja in ozaveščanja ni nikoli preveč, kot niti ne sodelovanja z oddelkom za okolje in prostor in županatom občine Kamnik, na katerega smo velikokrat (in še večkrat bomo) potrkali. Še posebno so se s prizadevnim delom dokazali ga. BoZena MOZlNA. g. Dragan REBA in g dr. Slane UHAN. kar so kaminski Zeleni »nagradili s pri^ znanji, ki so jih podelili v znak zahvale na volilnem »srečanju«. Kamniški odbor pa se lahko pole;' dela pohvali še z nečim: jc eden najštevilčnejših v Sloveniji, saj šteje skupaj s simpa-tizerji kar 167 privržencev (od lega 116 članov). Konec dober, vse dobro! Pa je bilo res tako. saj sc jc drugi del srečanja Zelenih Kamnika prevesil v veselo prcdnovoletno razpoloženje. Med pesmijo in plesom so se porajale šaljive igre m ugibale najbolj nenavadne želje. Cc verjamete ali ne, že dolgo ni bilo tako veselo! Delovno predsedstvo ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRARČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE rl^s^^TU 1230 Domžale, Kolodvorska 6, \ T / /"i tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - začetek v mesecu februarju trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v mesecu februarju - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi Priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure aH na tet številki (061) 711-082 In (061) 712-27a Veliko zadovoljstva, veselja in miru želimo tudi vsem Ka-mničanom. Ce pa nas boste potrebovali, nas od 1. decembra dalje najdete v lepih, svetlih prostorih na Cankarjevi 3 v Mekinjah. Telefonska šlevilka pa ostaja ista: 831-001. Ker pa jc trenutno »povpraševanje po Zelenih« izredno veliko zaradi razdeljevanja semen za ptice, še kratko sporočilo o tem: zima sc je komaj začela in zna biti dolga in huda. Zato bomo več o tem pisali meseca januarja, kajti vse jc odvisno od tega, koliko »dobrotnikov« se bo želelo vključiti v nakup semena. Zdaj pa je tudi pravi čas. da poskrbimo za nove krmilnice in valilnice. Veliko dobre volje želimo vsem skupaj. ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK Delo Karitasa v preteklem letu 'Ta lac ni od včeraj in ni samo moja ta luč ne gori od danes do jutri gori in sveti iz davne preteklosti v davno prihodnost (Tone Kuntncr) S temi verzi je napovedovalka Manja Zebaljec končala dobrodelno prireditev Karitas v mesecu januarju. Veliko ljudi, ki imajo radi lepo pesem ter glasbo in ki jih stiska ljudi nc pusti ravnodušne, je bilo navzočih. Nastopili so TomaŽ Plahutnik, Božo Matičič, otroški zbor župnije Stranje, vokalno instrumentalna skupina iz Nevelj, ansambel Nagelj. Damjana Golav-šck in Dekleta iz Bukovice. Vsi so sc odpovedali honorarju, iskreno se jim zahvaljujemo. Imeli smo tudi srečelov. Zato sc vsem podjetjem, posameznikom, ki so prispevali dobitke, iskreno zahvaljujemo. Občni zbor Karitas. na katerem analiziramo delo v številkah, je pokazal, da je čedalje več mladih družin, ki nc morejo plačevati položnic, raste število tistih, ki dobivajo vsak mesec paket hrane. Vsak leden je bilo razdeljenih od 8 do 18 paketov, med njimi osmim posameznikom in tridesetim družinam. 10 družin je dobivalo samo kiompii. Dotacija občine v preteklem letu je bila 300 000 SIT (prejšnjo icio 700 ooo sil). Zakaj talca razlika, nismo dobili pojasnila. Posebej pa moramo poudariti, da jc gospa prof. Meta Hu-mar, svetnica in podpredsednica občinskega sveta Kamnik, nakazala v preteklem letu 449 .394,80 SIT. Kje so drugi, ki bi ji sledili? Karitas bo nadaljevala svoje delo v tem letu. zalo pričakujemo, da nas bodo ljudje pri tem še bolj podprli. Uradne ure od I6h do 18h, Kaspov prehod 2. METKA MAEI Zlata poroka pri Trebušakovih Dočakala sta jubilejno zlato poroko - Anton in Francka Trebušak iz Srednje vasi. 21. in 29. junija 1947 sta si rekla svoj da pred matičarjem v Kamniku oziroma v cerkvi pred duhovnikom na Lokah. Spoznala sta sc na lazličuih srečanjih in vzklila je ljubezen. Po slabih dveh letih znanslva sta se vzela. Slavljcncc Anton jc bil rojen 25. 5. 1925 v Srednji vasi v družini s šestimi otroki. Živel je pri svojih starših, osnovno šolo jc obiskoval na Sclah. Kot mladega fanta so ga že leta 1943 Nemci mobilizirali v svojo vojsko. Od lam sc je vrnil šele novembra 1945. Bojeval se je na ruski fronti, kjer je bil težko ranjen. Rane se mu niso zacelile polnih 18 let. »Bila so lo težka leta,« je povedal. Kmalu po vrnitvi je dobil zaposlitev v smodni-šnici, nato pri Gozdnem gospodarstvu in zadnjih 10 let pred upokojitvijo v Svilanitu. Ob svoji 60-lelnici je bil upokojen. Poleg redne zaposlitve je delal na kmetiji, ki jo je podedoval po svojih starših. Zdravje mu v zadnjem času ne služi preveč dobro. Pred časom si je spahnil roko in ima še sedaj velike bolečine. Povedal nam jc. da je njegova družina aktivno delala za partizane. Slavljcnka Francka je bila ro- hrancka in Anton TrebuSak ob obisku predstavnikov DU Kamnik. jena 27. 9. 1927 na Vasenem. Mladostna leta je preživljala pri starših, v številni družini z desetimi otroki. Poudarja, da je vsa vojna leta preživela doma. a vsi njeni so podpirali osvobodilni boj. Leta 1964 se je zaposlila v JATI in tu ostala do upokojitve leta 1990. V njunem skupnem življenju so se jima rodili trije otroci. Fantek je Ze kmalu umrl. Hčerka Rozi je poročena v Stranjah in ima tri otroke, hčerka Francka je poročena na domu in ima dva otroka. Tone in Francka sta vedno vesela njihovih obiskov. Svojo življenjsko barko sta dobro vodila. Vedno je bilo med njima dovolj medsebojnega zaupanja, kar sta prenašala tudi na svoja otroka. V prvih letih skupnega življenja sta veliko krajev obiskala s kolesi. Te pomembne obletnice svojih dveh članov so se spomnili ludi v Društvu upokojencev Kamnik, zato so ju obiskali, izročili diplomo ter ju skromno obdarili. Marjana. Silvo in Stane pa so z njima prijetno pokramljali. Obema. Francki in Antonu, so člani DU Kamnik čestitali in jima zaželeli še veliko prijetnih let. Antonu pa čimprejšnjo ozdravitev poškodovane roke! STANE SIMŠIČ Matevž Baloh, sedemdesetletnik V septembru je Matevž Baloh praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Kol otrok je osnovno šolo obiskoval v Zlatem Polju in kasneje v Spilaliču. Otroštvo je preživljal pri starših, a že v mladih lelih je okusil okupatorsko silo. Komaj dobrih 16 lel je imel. ko ga je nemška vojska aretirala. Kot zaveden Slovence je z vsem srcem delal za osvobodilno gibanje. Zaprt jc bil v celjskem Piskru. zalem v Mariboru, kmalu so ga poslali v logor v Avstrijo. Njegov uporni duh in občutek za pravično stvar sta mu dajala moči, januarja 1944 sc mu jc posrečil pobeg. Takoj se je vključil v partizanske vrste. V domači kraj sc jc vrnil oktobra 1945. Zaposlitev je našel v podjetju Stol. Tu jc opravljal dolžnosti varnostnika, gasilca in zaključil svojo delovno dobo kot kurir. Leta 1978 se je upokojil, a z aktivnostjo ni prenehal, saj je bil zelo dejaven v krajevni skupnosti I hipti-ca. Družino si je ustvaril leta 1946. ko se jc poročil s Francko. Fe-hi uarja 1996 sla slavila zlalo poroko, a dober mesec kasneje je I rancka umrla. Imela sta Iri otroke, a hčerka Ana se jc februarja 1997 smrtno ponesrečila, kar jc Matevža hudo prizadelo. V leni dm je izgubil dve ljubljeni osebi. Njegova Življenjska sila in volja do življenja sta pomagali prebrodili vse težave. Še več. nad vasico Špitalič si je postavil skromno gostišče »Kckcc« in od takrat sc jc tudi njega oprijelo ime Kckcc. Kar kmalu se je vključil tudi v delo društva upokojencev Molnik-Špitalič. Več let jc bil predsednik nadzornega odbora, zdaj pa Ze dobrih 7 let zelo uspešno opravlja dolžnost predsednika društva. Zelo je prizadeven pri delu tamkajšnjega turističnega društva, steca-mo pa ga tudi pri številnih drugih akcijah v Motniku in Špiia-liču. V mladih letih je zelo rad zahajal v gore. Tudi danes sc ude- ležuje številnih pohodov v organizaciji upokojenskega društva ler Planinskega društva Kamnik. Pogovor z njim je bil prijeten. Iz njega se čuti vitalnost in živ- Mutevi llaloh Ijenjska sila. ne vdaja se maloduš-ju. Zaupal nam jc. da je v življenju sledil tokovom časa in bil vseskozi delaven. Trda pot ga je samo krepila, zato je bil kos vsem preizkušnjam, zlasti tem v zadnjih letih. Je dobitnik mnogih priznanj in pohval. Med drugim je dobil medaljo zasluge za narod za sodelovanje v NOB. prejel je priznanja Šlandrove brigade, v kateri je par-tizanil. Kot obiskovalec tradicionalnih planinskih pohodov je prejel več plaket in drugih priznanj. Naš jubilant zdaj živi v Kamniku s sinovo družino. Je zelo zadovoljen, ker se dobro razumejo. Se vedno rad zahaja na Kekca. sicer pa ga mnogokrat srečamo v družbi s prijatelji in znanci, večkrat obiskuje svoje sorodnike in če je potrebno, poprime za delo. Upokojenci Motnika in Spita-liCa so se ga spomnili ob njegovem jubileju, mu izrazili tople želje in se z njim poveselili. Zveza društev upokojencev Slovenije pa mu je dodelila pisno priznanje in zahvalo za uspešno delo z upokojenci. Kljub sedemdesetim letom je Matevž dobrega zdravja in vedno z vedrino gleda naprej. Dobre Zelje mu je izrekel tudi koordinacijski odbor Društva upokojencev kamniške občine. Lepim željam se pridružujejo številni znanci in prijatelji. STANE SIMŠIČ JAVNA TRIBUNA na temo Problemi občanov in njihovo reševanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 17 uri v sejni sobi Občine Kamnik (II. nadstropje). Vabljeni v čim večjem številu! POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V FEBRUARJU IN MARCU 1998: ZAKLJUČNI RAČUN IN SPREMEMBE V DAVČNI ZAKONODAJI Izvajalec: Nucleus Consulting, d.o.o., Cankarjeva 3, Kamnik. Barbara Guzina, dipl. oec, Robert Potočnik, dipl. oec. Začetek: 4. 2. 1998 ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje) občine Kamnik I. OSNOVNI SEMINAR PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI Začetek: 18. 2. 1998 ob 17 uri v sejni sobi 9 (pritličje) občine Kamnik II. NADALJEVALNI POSLOVNIK KAKOVOSTI Začetek: 18. 3. 1998 ob 17. uri v sejni sobi 9 (pritličje) občine Kamnik. Izvajalec: VAREKA, inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost IGOR ING. JENKO, s.p., Potok 3/b pri Komendi Informacije: PIC občine Kamnik, tel. 817-443 ali 818-107. SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih In vsebinskih sklopih. NOVO! Brezplačno svetovanje pri nakupu ali najemu poslovnih prostorov, sestavljanje najemnih in prodajnih pogodb. Vsak četrtek od 12. do 14. ure. ZORI, d.o.o., g. Darko Sitar, v organizaciji z občino Kamnik, Steletova 25, Kamnik, tel. 810-200, 810-205, 812-848 6 29. januarja 1998 MLADI DOPISNIKI Kamniški OBČAN •Knjižničarski krožek na OŠ Toma Brejca Zakaj so snežinke bele...? OŠ Stranje V soju sveč in s skodelico toplega Čaja v rokah smo se za trenutek prepustili literarnim stvaritvam naših mladih »pisateljev«. Zunaj je neZno naletaval sneg. obiskovalci pa so prisluhnili: knjižničarski krožek je že v novembru razpisal nagradni literarni natcCaj za ra/redno stopnjo z naslovom Zakaj ima Božiček bradu? in za predmetno stopnjo: Zakaj so snežinke bele in nežne? V knjižnici smo do 8. decembra zbirali zgodbice, ki smo jih označili s šiframi, naslednji dan pa se je pričelo: »strokovna ocenjevalna komisija«, ki so jo sestavljali učenci iz vseh razredov (iz vsakega po trije), je v enem tednu prebrala vse zgodbice in jih ocenila. Kdorkoli je to že kdaj počel. ve. da ni dovolj prebrati le enkrat. Ker so bile zgodbice označene s šiframi, sc skoraj do razglasitve ni vedelo, kdo so zmagovalci. Bil je sredin večer. 17. grudna 1997. Člani knjižničarskega krožka smo že nekaj dni prej s prijetnim vabilom obvestili sošolce, učitelje in starše, naj sc nam pri- dolgih zimskih noči brez sonca, vendar je v davnih rodovih Indo-cvropejcev tičal podoben strah. O tem pričajo čarodejna dejanja, ki so hotela umirajoče sonce obdržati pri življenju, mu pomagati z ognjem, dejanja, ki so skušala otrplo naravo oživiti, ji vliti življenjsko moč... 25. decembra so žc pogani praznovali rojstvo neprema-ganega sonca... V večer so nežno zaplavali toni priljubljenih kraguljčkov. ki nam jih jc na flavto zaigral Urban Veternik. Živa Vučkovič in Luka Repanšek sta zaigrala na sintetizator. Tanja Vrhovnik pa nam je s čudovitim glasom zapela pesem Zbudi se. Prepustili smo se tudi nežnemu prepevanju Iris Kclvišar. ki je izbrala pesmici priljubljene skupine The Kclly Familv, ter Do-mnu Veterniku. ki je zaigral na tenor. Sledila je razglasitev rezultatov: (razredna stopnja - Zakaj ima Božiček brado?) 1. mesto: Mirela Šabovič. 2. mesto: Jasmina Mitkova. 3. mesto: Aljaž Veternik, Utrinek s srečanja - Blaž .lamšek bere nagrajene zgodbice. družijo na prednovoletni čajanki. Mladi »knjižničarji« smo imeli tisti dan veliko dela: pripravili stole, pogrnili mize. v papirnate krožnike lično zložili piškote, ki so nam jih podarili v pekarni Žito. Ponudili smo tudi mandarin-ce. podarjene pri »Sadju in zelenjavi« (stojnica pri železniški postaji). V hodniku pred praznično okrašeno učilnico podaljšanega bivanja smo postavili razstavo svilenih izdelkov, ki so nastali na decembrski delavnici. Vsi smo imeli svoje naloge: sprejemali 4.-5. mesto: Nina Novak, 4.-5. mesto: Luka Repanšek. (predmetna stopnja - Zakaj so snežinke bele in nežne?) 1. mesto: Maruša Vek, 2. mesto: Darja Brkič, 3. mesto: Anja Hančič, 4. mesto: Nadja Hribar, 5. mesto: Ana Veršnik. Nagrajene zgodbice so prebrali naslednji učenci: Nina Novak. Aljaž Veternik. Kaja Ccgnar, Blaž Jamšek. Kaja Jamšek. Anja Hančič ter Matevž Nagode Kultur- čili čaj. jih vljudno povabili v učilnico, ponudili, naj si izberejo svojo Zeljo, podržali garderobo, če je bilo potrebno... Charles Dickens v Božični pesmi pravi takole: »Božični čas je zame vedno čudovit - ne glede na spoštovanje do njegovega svetega imena in izvora: to je prijazen, pomirjujoč, usmiljen in prijeten čas: edini čas, ki ga poznam v dolgem letnem koledarju, ko ženske in moški soglasno radodarno odprejo svoja zakrknjena srca in začutijo, da so ljudje na zemlji resnično njihovi življenjski sopotniki, ne pa tuja bitja, ki so se podala na neko drugo potovanje.« Strinjamo se z njim. zato smo si izbrali ta čas. O koreninah tega čarobnega časa pa tole: »Stara šega prebivalcev seveda govori, da so na 35. dan dolge zimske noči poslali oglednike na najvišje gorske \rhove, naj bi se razgledali za soncem. Ko seje sonce pokazalo, so odhiteli domov in javili, da ho sonce v petih dneh posijalo v doline. To veselo oznanilo so sprejeli domačini z bučnim veseljem in začeli slavili svoj največji letni praznik. Ti otočani so menda še vedno v skrbeh, da bi sonca nekoč ne bilo več, čeprav se jim vrača leto za letom...« Naši kraji sicer ne poznajo ko Trivkovič in Iris Kelvišar. Ob koncu smo prisluhnili nežnim zvokom citer. na katere je zaigrala Ditka Babnik, ter Blažu Naratu. ki je na harmoniko zaigral venček narodnih. Knjižničarski krožek se je zahvalil mladim pisateljem za lep večer, obiskovalcem za topel obisk, slovenskim založbam (Mladinska knjiga. Cankarjeva založba. Mohorjeva družba. Harlekin. Kmečki glas, Epta) za lepe knjižne nagrade, strokovni komisiji za pošteno ocenjevanje, šoli za topel čaj. g. ravnatelju za pomoč, pekarni Žito za podarjeno pecivo. Sadju in zelenjavi za sladke man-darinec, učitelju Franciju Mestku. ker nas je prijazno gostil v učilnici podaljšanega bivanja, ter vsem nastopajočim. Poslovili smo sc z željo: vsem želimo lepo leto. da bi manj hiteli, da bi bili veliko skupaj s tistimi, ki jih imate radi. da bi prijazno gledati na življenje, da bi bili zdravi in da bi imeli radi našo šolo. Srečnol Sveče so počasi dogorevale. stoli so potiho »odšli« v svoje učilnice, nekateri pa smo šc malo posedeli, tudi harmonika ni potihnila... kot na pravi čajanki, ko si imajo ljudje veliko povedati. Bilo nam je toplo pri srcu. zaradi vsakega koščka posebej, ki jc stkal ta večer in zaradi vseh skupaj. KNJIŽNIČARSKI KROŽEK OŠ TOMA BREJCA Spoznali smo dve knjižnici V novembru smo imeli učenci osmih razredov strokovrto'ekskurzijo. V spremstvu obeh učiteljic slovenskega jezika smo si ogledali obe kamniški knjižnici - - OŠ Frana Albrehta Predavanje o čudovitem vulkanskem otoku - Madagaskarju Na OŠ Frana Albrehta smo v četrtek, 4. decembra, gostili gospoda RAK ATOR A H A LA N Y J A z Madagaskarja. V jedilnici šole smo se zbrali ob 17. uri. da bi nas g. Rakatorahalanv popeljal v čudoviti svet Madagaskarja. Zbralo se nas je okoli 60 učencev. Pripovedoval nam je o razlikah med Madagaskarjem in Slovenijo, ki so kar precej velike. Na kratko nam jc predstavil malga-ški jezik, ki je preprost, brez sklonov, spolov itd. Diapozitivi so nas popeljali na lepe malgaške plaže, v zalive ter vasi v notranjosti otoka, videli smo stari del glavnega mesta An tanana ri VB, pragozd in veliko različnih kaktusov. Zanimivi so bili čevlji in torbice iz krokodilje kože. ki jih izvažajo (predvsem v F.vropo). Prodajajo pa tudi banane in kavo. Na otoku živi nenavadna vr-sa opic - lcmurji. Kače. ki se plazijo po deželi, so nestrupene. Morja, ki obdaja otok. ne izrabijo le za kopanje, ampak jc predvsem vir hrane. Trgujejo še vedno z zamenjavo blaga - nc z denarjem. Na otoku je precej revščine, kar velja za vasi in mesta, pa tudi pokrajina je revna. Glavna hrana prebivalstva je riž. zato je po deželi veliko riževih polj. Zanimiva jc palma popotnikov, ki daje turistom svežb vodo. Tam rasla ludi najdebclejše drevo na svetu, imenovano baobab. Po urejenosti prometa ne slovijo najbolje, dobre povezave s svetom pa imajo po zračni poti. Slišali smo. da tudi slovenski turisti radi obiščejo Madagaskar. Malgaški ljudje so veseli, zato tudi radi zaplešejo in priredijo lep sprejem turistom. Pravijo, da so pri njih turisti kot kralji in so vsakega veseli. Na koncu nam jc predstavil malgaško glasbo, ki nas je presenetila. Tudi skupaj smo zapeli, nato pa smo se morali posloviti od lepega Madagaskarja. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Otok bi si bik) vredno ogledati. Žana Poje in Katja Perčić, 8. č OŠ Frana Albrehta v__' OŠ Frana Albrehta Sodelovali smo v TV igrici Hugo ce Spele Tre/alt z gostoma obeh ekip. Igro potapljač je začel naš gost, g. Smolnikar. Ni bil sicer najbolj uspešen, vendar se učenci nismo jezili nanj, saj smo vedeli, da g. Smolnikar verjetno ni igral te igrice nikoli prej, mi pa smo igrice vadili teden dni pred nastopom. Gosi nasprotne ekipe je tako omogočil, da je O.S Maksa Pečarja po vedla v skupnem seštevku točk. Zdaj sla bili na vrsti fantovski ekipi. Fantje so poskrbeli za pravo dramatično napetost dogajanja. Začeli so fantje naše šole. Na začetku so imeli kar nekaj težav, časi pa nam je rešil Boštjan, ki mu je na V petek, 5. 12. /997, smo se učenci H. č razreda OS Frana Albrehta odpravili v Ljubljano na nacionalno televizijo z namenom, da sodelujemo v TV igrici Hugo. Pred snemanjem smo morali izbrati predstavnike za dekliško in fantovsko ekipo, izbrati pa smo morali tudi svojega častnega gosta. V dekliški ekipi so nastopale Tatjana Marinkovič, Jana Stankovič in Katja Perčič. Za fantovsko ekipo so se trudili Bojan Puschner, TomaŽ Svajger in Boštjan Jane. Naš gost je bil g. župan Tone Smolnikar. Tekmovali smo z učenci iz OS Maksa Pečarja iz Črnuč. Tekmovali smo v treh različnih igricah. Dekleta so igrala Huga rol-karja, fantje Huga na gori, gosta pa sta tekmovala v Igrici Hugo potapljač. Tekmovnje je začela dekliška ekipa iz OS Maksa Pečarja, katerim pa igrica ni Sla preveč dobro, saj niso priigrate niti točke za svo- .. jo ekipo. Za njimi smo bile na vrsti . dekleta OS Frana Albrelua. Prva je začela Tatjana, ki se je kar dobro držala, vendar pa je zaradi nervoze koncentracija popustila in izgubila je življenje. Na vrsti je bila Jana, kiji tudi ni šlo preveč dobro: Igro je prepustila Katji. Ta pa je z malo sreče in znanja uspešno pripeljala Huga na cilj. Na koncu igrice nam je z izbrano številko še podvojila točke. Sledil je krajši pogovor voditelji- koncu uspelo še podvojili točke. ■ Fantje i: 0$ Maksa Pečarja so bili ' sicer uspešnejši, žal pa jim ha koncu ni uspelo podvojiti iočf. Tako je' učencem OS Frana 'AlDrjehlđ'ićšpe-: ■■lo premagati učence f iS Maksa Pe-; -' carja. ZbrdlL's'nM' J3ffli)(t'tdčk.; učenci iz OžTMZIk&teča+jn-pa' ' 3750nu>čk1očk. 7.n nagrudovnn dobili knjige- založbe Mladinska ■krtjigtiiz Ljuhljaiie, nasprotniku fta so prejeli, nalivna, ne/resa* 1 Ob tej priložnosti bi suitretici ti, razreda 0$ FraHU Atlirehra iz Aw-1 mnika radi šc javno zahvalili g. županu za sprejeto povabilo k sodelovanju v IV-tgrici Hugo. Jana Stankovič, učenka H. č, OH Frana Albrehta Matično in Frančiškansko.* Po treh urah pouka smo sfc's šoRtmi kombijem odpeljali v Kamnik. Najprej smo si ogledali Matično knjižnico, ki je -namenjena tako šolarjem, dijakom, odraslim in predšolskim otrokom. Skratka, njen uporabnik jc lahko vsakdo. Dobili smo učne liste, s strokovno razlago nas jc skozi knjžnico vodila ravnateljica, gospa Breda Podhrcžiuk. Knjižnica ima štiri oddelke in sicer: pionirski, oddelek za odrasle, čitalnico in oddelek za domoznansko literaturo. Knjige in ostalo gradivo lahko iščemo po klasičnih katalogih (naslovi, imenski, gcselski ali stvarnil ali po računalniških. Knjižnica je priključena tudi na omrežje Cohiss. Podatke o knjigi lahko poiščemo v lokalni bazi podatkov. Čc želene knjige v knjižnici ni oziroma je izposojena, jo lahko poiščemo prek vzajemne kataložnc baze. v katero so vključene skoraj vse matične knjižnice. Prav tako je knjižnica vključena v računalniško mrežo Internel. Uporabniki te mreže iščejo različne podatke. Ustavili smo sc še v medioteki. kjer si lahko izposodiš videokasete in kasete. Knjižnica je tudi kulturno središče, kjer potekajo prireditve. Ogled smo nadaljevali v znameniti f iančiškanski knjižnici, ki je v prostorih frančiškanskega samostana. Tam nas je sprejel prof. Jaro Dolar, ki sc žc vse življenje ukvarja s preučevanjem knjig in knjižnic. S pomočjo učnih listov smo postavljali vprašanja, na katera nam je prijazno in natanč- no odgovarjal. Knjižnica - muzej je nekaj posebnega. Nastajala jc skupaj s samostanom, knjige pa so prihajale od vsepovsod. Prinašali so jih celo v košarah. Tu so shranjene' knjige tudi izpred leta 1500. Najstarejše so se- razvile iz Zvitkov, bile so štirioglatc. imenovale so_.se kodeksi. Pred iznajdbo tiska, ki ga ič Izumil Nemce Gutenbcrg. so menihi lastnoročno prepisovali knjige.' 'To" čudovito delo so opravljali v prostoru .samostana, ki sc imenuje skriptorij. Prve tiskane knjige so sc imenovale inkunabule ali prvotiski. Značilne zanje so bile lesene platnice iz bukovega lesa. od lod torej izraz bukve. Hrbet jc bil usnjen, naslov pa jc bil na koncu, kar je šc ostanek od zvitka. Začetne črke so bile ponavadi lepo okrašene, tudi z zlatom, strokovno jih imenujemo inicialke. Frančiškani imajo okoli dvajset primerkov prvo-tiskov. ostali pa so skrbno shranjeni v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V kružnici najdeš eno najpomembnejših del slovenske književnosti, fo je originalni izvod Dalmatinove Biblije. Tu so shranjena šc druga znamenita dela: Pentatevh (prvih pet Mojzesovih knjig). Sveti priročnik Svetokriškcga. Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, Kladivo čarovnic, in druge. Knjižnica kol muzej sc zaključi leta 1800. njeni uporabniki pa so znanstveniki, študentje. Stare poškodovane knjige jc bilo potrebno restavrirati. lo je obnovili. Domov smo sc vrnili s spoznanji, da jc v Kamniku veliko kulturnih zanimivosti, mednje prav gotovo spadata tudi ti dve knjižnici. Andreja Burja, 8. b OŠ Stranje ; h {jy. OŠ Toma Brejca Bili smo v Svilanitu 11 ; rt. Nekega četrtka v decembru smo se odpravili v tekstilno tovarno Svilanit. da bi si ogledali, kako poteka izdelovanje brisač in plaščcv. Sli smo skupaj s 4. b razredom. Vodiča sta nam najprej pokazali čistilni bazen, v katerega pritekajo odplake tudi iz živilske tovarne Eta. Nato smo stopili v notranjost tovarne. Ogled smo začeli z. barvarno blaga. Tam je bil slab zrak. a izredno zanimivi stroji. Zatem smo šli v šivalnico. previdni. Naša učiteljica, ki sc rada šali. pa je dodala, da moramo imeti roke v žepih, da nas nc bo poškodoval kateri od strojev. Ogled smo nadaljevali v šivalnici, kjer so rezali brisače, jih rabili in pakirali. Nato smo šli še v oddelek svile. Tam so izdelovali šale. rute in kravate. Po ogledu tovarne" smo se vsi skupaj ustavili na dvorišču, kjer sta nam vodiča povedala šc nekaj o zgodovini tovarne in zaposlenih. kjer nam jc prijazen vodič povedal veliko zanimivih strani. Na svoje lastne oči smo sc prepričali, da kopalne plašče krojita samo dve delavki in to veliko kosov hkrati. Šivilje so pridno šivale vsaka svoj del plašča. Ena delavka je plašče čistila, druga pa jih je likala. Nato smo naš ogled nadaljevali v barvarni preje, kjer so barvali prejo. Tam so imeli peč. v katari se je preja sušila. Iz barvarne smo šli v previjalnico. Prejo sg previjali na cevke, nato na Valje' in jo škrobili. Delovne razmere v lem oddelku niso najbolj ugodne, ker jc bila po tleh debela plast prahu. Odpravili smo se v tkalnico. V njej jc bil velik hrup, ki ga je povzročalo sedeminosemdeset tkal- , skib strojev. Vsaka delavka jih je nadzorovala okrog deset. Vodič jc rekel, da moramo biti zelo Izvedeli smo. da jc tovarna stara devetinštirideset let. Prva tovarna.Svilanit jc bila v Mekinjah. Najprej so izdelovali le izdelke iz svile, že zelo kmalu pa tudi iz frotirja. Danes večji del proizvodnje pokriva frotir. Surovine (bombaž) uvažajo iz liirčijc. I.gipla Pakistana in d; n gih toplih dežel. Velik del izdelkov pa izvozijo, največ v Nemčijo. Tudi stroje kupujejo v tuji-' Ili. V lova i in je zaposlenih 6 'II ljudi z različno izobrazbo. V .nekaterih oddelkih so delovne razmere težke zaradi hrupa in prahu. . n", , Učenci sm0.se iz.tovarne vrnili polni različnih vtisov. Hkrati pa smo'razširil) Svoje znanje o< industriji, v domačem okolju, o! čcnier se.iičimo pri pouku. ' OŠToiria Brejca, KoroboČ d.o.o., Kamnik odda poslovni prostor lokal. Mobitel 041-642-805. Matična knjižnica Kamnik BRALNI OKUS NAJMLAJŠIH IN MALO VEČJIH KONCERT LIRE Na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik smo zakorakali v novo leto. Ozrli pa Pionirski oddelek nase knjlz nic< sc bomo malce nazaj, v leto 1997. kajti rada bi vam prikazala, kaj radi berejo kamniški otroci. Okus mladih bralcev je zelo t.iznolik in gotovo jc marsikdo na našem oddelku našel primerno knjigo za krajšanje časa. Največ so spraševali po delih priljubljene mladin ske pisateljice Dese Muck: Blazno resno zadeli. Hči Zveza kulturnih organizacij Kamnik Japljeva 2 1241 Kamnik » 831-612, 817-556 zko.kamnik@siol.net PRIREDITVE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Sobota, 31. januarja 1998, ob 18.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik STILNI KONCERT BOŽIČNI ČAS ZDAJ GRE OD NAS Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Zborovodja: Marjan Ribič Vstop s prostovoljnimi prispevki! Nedelja, 1. februarja 1998, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik LCIMPACIJ VAGABUND Komedija v treh dejanjih Izvaja: Študentska gledališka skupina Frančiškani -Ljubljana Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek, 6. februarja 1998, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik JOŽE TISNIKAR Otvoritev razstave likovnih del znanega slovenskega umetnika: Razstava bo odprta do 20. marca 1998; vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Sobota, 7. februarja 1998, ob 19. uri Srednješolski center R. Maister, Kamnik XIX. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK Sodelovalo bo dvanajst zborov, od manjših do večjih zasedb, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij Kamnik. Revijo bo povezovala Tanja Potočnik. Vstopnina: 500,00. Nedelja, 8. februarja 1998, ob 20. uri Kamnik - Župnijska cerkev na Šutni FESTIVAL MUŠICA AETERNA Josep HAYDN: MISSA IN ANGUSTIIS (»Nelsonova maša«) Izvajalci: Simfonični orkester Domžale-Kamnik Komorni zbor Domžale Solisti: Mateja Amež, mezzosopran, Mirjam Kalin, alt, Marjan Trček, tenor, Zoran Potočan, bas Dirigent: Aleksander Spasič Vstop s prostovoljnimi prispevki! VPIS do a Z 98 9.-13. In 16.-19. INFORMACIJE tel.: 723-089 LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE lune. Lažniva Suzi, Pod milim nebom. Blazno resno popolni. Kremplin. Sledi ji Bogdan Novak z zbirko Zvesti prijatelji in s knjigama SlraSljiva Stahovica in Ninina pesnika dva. Knjiga Matilda pisatelja Ro-alda Dahla jc bila kai nekaj mesecev NAJ KNJIGA in bralci so morali imeli kar srečo, da so si jo lahko izposodili, saj je nikdar ni bilo »doma«. /birka Balelni eopatki pisateljice Lornc llill je bila ludi zelo priljubljena in marsikatera deklica je komaj čakala, kdaj sije na policah pojavila nova knjiga iz te zbirke. "Iudi na Novo-hlačnikc ne smem pozabiti. Priljubljeni I hoinas Brezina, ki na avstrijski televiziji vodi priljubljene OtroSke oddaje, za katere piše tudi scenarije, jc tudi vam s svojimi deli polepšal marsikatere bralne ure. Zbirki Pet prijateljev in Skrivnosti pisateljice Enid Blylon bosta gotovo še dolgo prednjačili pri izposoji na oddelku. Mnogi mladi bralci so jo že večkrat prebrali, pa jo še vedno radi vzamejo v roke. Najmlajši bralci pa so radi. s pomočjo staršev seveda, prebirali slikanice založb Kpta in Kres. Naštela bom samo nekatere: Mavrična ribica. Lunino jezero. Nerodna Avguština, Zaljubljeni žabec. Žabec pozimi... Med strokovnimi knjigami, ki so bile mladim, željnim znanja, v pomoč pri izdelavi seminarskih nalog, pa je pri izposoji izstopala literatura s področja astronomije, tehnike in zoologije. Povpraševanje pa je bilo veliko tudi po knjigah o ročnih spretnostih, saj so naši obiskovalci večkrat spraševali po lo- vrstni literaturi, ki je v pomoč mladim ustvarjalcem. Za krajšanje časa pa so otroci prebirali siripc Mikija Mustra in Astcrix. Mladi bralci, oglasile sc na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik' Knjige težko čakajo na vas. veliko je novih, veliko jc dobrih, vse pa za vas hranijo premnoge skrivnosti. TATJANA TRATNIK Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik sta oh Il5-lctnici zbora (1882-1997) in 850. obletnici prve omembe prvega komendskega župnika Allvvi-na v pisnih virih v komendski župnijski cerkvi priredila koncert cerkvene glasbe. Zbor je najprej med mašo pel na cerkvenem koru, po maši pa zapel še osem pe- smi v cerkvenem prezbiteriju. Di-rigiial mu jc zborovodja Marjan Ribič, vezno besedilo je bral Tone Ftičar. V Komendo je zbor povabil domačin Janez Ravnikar, ki poje v njem bariton, na koncertu pa je imel solistični vložek pri pesmi Pastirci. povejte nam. • I 11 asi- so se izkazali z zelo raznovrstnim, kakovostnim in časovno razsežnim pesemskim pro- gramom iz svetovne božične glasbene zakladnice, pa ludi z deli iz »staroslovenske maše« skladatelja Janeza Močnika iz Cerkelj na Gorenjskem, posvečene sk>vanski-ma blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Zal jim je. kar za Komendo ni nič nenavadnega, prisluhnilo le malo poslušalcev. J. P. Lira poje v komendski župnijski cerkvi OB RAZSTAVI FOTOGRAFIJ KAMNIČANKE HELENE MUŠIČ UTRINKI MOJE POTI »Ta slika je podoba življenja.« mi pripoveduje prijateljica Helena, medlem ko si ogledujeva njene fotografije na lazstavi v razstavišču Veronika v Kamniku. Strmini v lepoto gorskega grebena, nad katerim se dvigujejo megle. »Vsak človek se v življenju srečuje z lepotami, pred njim stoje ovire, za njimi pa se vzdi-gujc v megle zavita neznana prihodnost.« Že slojiva pred naslednjo sliko. »Vsakdo ima svojo pot.« govori umetnica, ki jc na sliki ujela trenutek, ki ga je veter zarisal v sveži sneg sredi gora. »Po metežu« jc trenutek, zarisan v naslednjo sliko. Tudi v tej sliki čutiš košček življenja - mir, ki sledi viharnim dnem. Duša se umiri, a v njej ostanejo začrla- TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/831-176 E-mall: infocenter.kamnik-1f"siol.net KOLEDAR PRIREDITEV PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Petek. 30. t 1998. ob 17. url V knjižnici na Duplici (Kulturni dom). Pravljična ura s Heleno Sterle - pravljica Prijatelji. Sobota 31. t 199a ob 10. url Nastop dramske skupine Baretka OS Stranje z otroško pravljično igro: »Kaj se skriva za velikim trebuhom?« v priredbi Mire Papež. Povabilo velja tudi malo večjim otrokom. Vsak torek ob 18. url Pravljične ure z .Jano Verlinšek. Predhodne prijave niso potrebne. Vsako sredo ob 13.30 v VILI ĆIRA-ČARA umetnisko-ročna delavnica Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk. Vsak drual ponedeljek Pravljične ure v Smarci - (knjižnica) z Jano Verlinšek Sobota 7. 2. 1998. od 9. do 12. ure Delavnica za otroke, »JAZ SEM« z Matejo Keber. Vsako sredo ob 18.30 Delavnica osebnosti rasti, vodi Jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 0609-631-868. PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU Sobota 14. Z 1998. ob 21 uri Prireditev VALENTINOVO, zabava z glasbeno skupino ROČK 'N' BAND In DAVORJEM RADOLFIJEM & RITMO LOCO. Organizator: N.K. Flok-Komenda Informacije: Silvo Šlnk, tel. 061/737-240. ni sledovi, tako kot sledovi viharja na gorski poti. »Okno« jc naslov eni od Heleninih slik. Okno! Skromna kmečka hiša z oknom in z življenjem pod oknom, pred oknom za oknom,., Stojiva pred podobo častitljivega starega kozolca. »Njegov čas jc minil!« govori Helena. Da. njegov čas je minil, a njegova vrednota bo vse čase ostala kot ena od odlik našega naroda. Na vsem svetu je le malo izdelkov človekove roke. ki bi dosegli najvišjo stopnjo dovršenosti in sc nehali razvijati naprej. Kozolec jc eden takih izdelkov, delo preprostega ljudskega genija, ki mu znanost ne more izboljšati oblike. Tudi naslednja skupina slik je podoba iz preteklosti. Kamniški Mali grad v pomladnem cvetju Mali grad ob sončnici - podobi poletnega sonca. Mali grad - v jesenskih barvah. Mali grad - zavit v čarobni beli tihi plašč. Kje si Veronika Malograjska? Nehaj čuvati zlate zaklade v temnih podzemskih kletih svojega gradu! Čc nc maraš sonca, pridi na piano ponoči in si na tej sliki oglej čar lcrx)tc svojega gradu v zlati svetlobi tihe no-Ci. Kristalno Cista Kamniška Bi-slrica leče proli tebi iz naslednje Helenine slike. To so njeni prvi očarljivi valovi, tik ob njenem izviru. In že nas Helena s svojimi slikami pelje na Veliko planino nad bislnško dolino. Velika planina Kamničanom od davnih dni pomeni kos njihovega svela. Starodavno pasi irsko naselje, ki so ga kdo vc kdaj zgradili kamniški pastirji, mnogim Kamničanom pomeni preživetje, zavetje, iskanje miru in lepote. Če Kamničan reče Planina, mu ni treba razlagati, katera planina jc to - zanj je Planina ena sama. Tudi Stena - pisana z veliko začetnico - jc v naših gorah ena sama. Ko Slovenec reče Stena, misli na Triglavsko steno. V bližini Stene jc Helena v sliko ujela prelepi cvet lepega čeveljčka, poleg slike pa postavila utrujen stari čevelj, obrabljen gojzar častitljive starosti. Medlem ko s Heleno hodiva ixl ene njene slike do druge, mi misel hiti nazaj. V davni čas. ko sva sc kol mali deklici igrali ob potoku, ki so ga Kninničaui nekdaj imenovali »Sajspoh«. Njena babica, ki je živela v hiši. pokrili s slamnato streho, je imela za otroke vedno pripravljen kak krhelj ali kos kruha, ki smo ga v lačnih povojnih letih otroci kaj radi sprejeli. Pri Helenini mami pa smo otroci vedno dobili čaj-ček in še poduk, katera rožica je zdravilna za katero bolezen To so bili dobri nauki! Življenje Heleni ni postlano z rožicami, a važno je. da vedno najde zdravilo. Kadar v dolini zmanjka sonca. Helena vzame fotoaparat in odide v višave Skloni se nad cvetico in ji pove nekaj lepih besed: Tukaj ti kraljuješ, vetrovom, vremenu in času. mogočna kraljuješ. Zagleda se v skalno steno in iz Helenine bogate vsebine privre pesem: Vsa v soncu žariš, li gora mogočna, mi kličeš in vabiš v svoje naročje. Od vsakdana razoran, pri tebi iščem pozabe. Ko v tvoje okrilje jaz se podam. srce zapoje, močneje mi bije. Vse nakopičeno v meni ostaja v dolini: tvoj ostri planinski zrak me boža. Preden sc vrne nazaj v dolino, se Helena ozre okrog sebe in iz bogastva gorske lepole odnese s seboj šc sliko rožice ob poti. portret radovednega telička izza gorske lese. odtis kravjih parkljev v gorski mlakuži. obraz planšarice in podobo barvitega mavričnega loka sredi gora. S seboj odnese tudi bleščeči odsev večernega sonca, ki ožar-jujc gore z zadnjimi žarki. Tako obogatena sc vrne v dolino in tu kljubuje trdemu vsak danu. Mnogo nas je. ki v skro mni Heleni občudujemo lepoto in dobroto, ki jo skriva v sebi. Stoteri prijatelji in občudovalci njenih slik. ki smo obiskali njeno prvo razstavo in zapisi v knjigi ob razstavi dokazujejo, da nas jc mnogo, ki si želimo, da bi Helena Mušič vztrajala na svoji poti in nam iz gora nosila lerx>-te. ki jih vidi s svojim izostrenim očesom in bogastvom svoje duše. DUŠICA KL'NA\ I.k 8 29. januarja 1998 POGLEDI - PISMA Kamniški OBČAN Moj pogled ČAS NOROSTI Tudi jesen se počasi poslavlja, narava se umirja in preureja svoje sile za novo pomlad. Nekako smo si oddahnili in pripravili svoja bivaliSCa na Cas. ko se bomo posvetili sami sebi. svojim bližnjim. Vedno potrebujemo svežino svojega bivalnega okolja, nove stvari potrebujejo svoje mesto ob nas in okoli nas. V naSi naravi je. da se naSa Cud za lepo dograjuje in kar je bilo Se vče-raj lepo in nepogrešljivo, je danes že nepotrebna navlaka, saj smo vendar »ljudje sodobnega Časa« in ne zbiralci stare krame. Torej, proC z odpadki... In ko tako doma urejujemo svojo sobo, hiSo, dvoriSCe, vrt, ulico, trg. nam vedno nekaj ostane. V delavnicah nam ostaja zmeraj veC odpadkov, kajti sodobna tehnologija je zmeraj bolj razvejana in hkrati specializirana, potreba po »veC, bolje in najnovejše« pa se stopnjuje. Pri prenavljanju hiSe se pojavljajo zmeraj boljši in zmeraj bolj »naravni materiali«, stari, nezdravi pa morajo proC. Star avtomobil ali pa samo njegovi posamezni ostanki morajo izza drvarnice, ki jo bomo prav tako sesuli, da bomo naredili nov prizidek za »ta mlade«. Na vrtu morajo biti drevesa in grmovje obstriženi vsaj dvakrat na leto, da bo naša ulica zmagala kot najlepša, centralno ogrevanje pa nam poganja olje. kompostnik smrdi in privablja muhe. tako da z vejevjem in odpadlim listjem ni kam. In ob »romantičnih« veCerih, ko nam hormoni zaCno premikati možgane in je lepa soseda v enakem psihofizičnem stanju, stisnemo v žep sredstva za zaščito pri delu iz stoprocentnega lateksa, zavojček ali dva paloma robčkov, buteljko polsladkega vina za moC in da se družini nekako opravičimo, tudi Crno vreCo pozabljenih smeti, Ceš, peljem smeti stran. V zatonu rumeno-rdeče-rjavih odtenkov se gozd odpravlja na počitek. Letos nas je pošteno obdaril s kostanjem, želodom. Saj tega je več kot toče, porečemo. ko se odpravimo v gozd po vseh mogočih opravkih. Toda letošnja jesen se odlikuje še po drugem presežniku. Če bi se pojavil na ulici novinar in bi vas vprašal, kaj vam pomeni gozd, sem prepričan, da bi večina odgovorov opevala svežo vodo, zrak. kisik pa oddih, trimčkarski podvig ali romantičen sprehod in šc mnogo drugih ste-reotipov. ki malodane diše po preteklem načinu materialnega razmišljanja, ki se nikakor noče umakniti iz naših glav. Vsi nekaj samo pričakujemo od gozda, od sočloveka in nenazadnje od države. Malokdaj nam pride na misel, kaj bomo pa mi pustili zanamcem in okolju, v katerega se bodo rodili... Mnogi, ki nam jc opazovanje in nenehno spremljanje dogajanja v gozdu tudi poklic, ki nam ga skoraj vsi prislovično zavidajo, opažamo močno povečano »divje odlaganje« ostankov človeške materialne zasvojenosti. Ne znam si pojasniti, kaj žene posameznika, da se odloči za tako absurdno dejanje. Le katera temna sila obseda človeški um, da odvrže vse, česar ne potrebuje več, nazaj v svojo zibel in zatočišče pred hudo uro in v vsaki žalosti. Nedvoumno je res, da se bodo prav vsi materiali, ki jih poberemo in izločimo iz prvin te Zemlje, povrnili nazaj vanjo, če to hočemo ali ne. Ostaja samo vprašanje, čez koliko časa se bo lo zgodilo. Narave načeloma ne skrbi časovna dimenzija, skrbeti je pričelo samo človeški rod, ker se v svojem kratkem veku samozavedanja okoli njega prehitro nabira njegovo lastno prekletstvo - odpadki. Prav nič nam ne koristijo pometene ulice in brezhibno dvorišče, saj s prelaganjem ostankov nekaj sto metrov naprej problema ne bomo rešili. »Spredaj uj, zadaj fuj!« se je nedolgo nazaj slišalo iz ust naših babic. Stari avtomobili po obronkih, na pomožnih lesnih skladiščih -»holzplacih«, po jarkih in v potokih nas bodo opominjali še nadaljnjih 10 do 20 let. Ostanke gradnje kaj radi vozimo v jarke ob gozdnih cestah, mokrišča in manjše vodotoke, ne pomislimo pa na kapeljne in žabji rod, ki nam je bil v otroških letih v poduk in kratek čas. Bujno zaraščeni gozdni rob ni nikakršna estetska napaka, da bi potreboval dodatno olepšanje s polnimi polivi-nilastimi vrečami. Gotovo se ne boste več ustavili tam, kjer ste ob zadnjem sprehodu pustili nerabno kramo, gnojoče odpadke z vrta ali pa celo ostanke domačega praznika kolin. Gotovo je res, da se v zadnjem času stopnjuje problem organiziranega in strokovnega dela z našimi odpadki. Vsi vneto prikimavamo, da potrebu- jemo smetišče, samo na »našem pa ne«. Iščemo sto ekoz.elenih razlogov in opravičil na zborih občanov v petek zvečer ob skupnem iskanju lokacije za novo smetišče, v soboto dopoldne pa za cesto ob gozdni rob odložimo vse. kar bi kazilo našo estetsko čud. Skoraj vsi, ki kadarkoli opazijo ta greh sodobne družbe, so ogorčeni, čeprav nekateri samo za nekaj minut. Nekakšna otož-nost in brezup me preveva ob vseh velikih besedah o nevem-kakšni ekološki zavesti, sp jasnil, da sc tribune niso udeležili vabljeni predstavniki upravne enote, ki so v pisnem odgovoru sporočili, da po njihovem mnenju jav- na tribuna ni primeren kraj za tako delo. Ugotovitev, da se pišejo odločbe v uradu, je pravilna, če to traja mesec ali dva. kot to določa zakon o upravnem postopku; če pa /adeva ni rešena v devetih letih, jo je potrebno reševali javno! Prisotni so živahno sodelovali v razpravi in predstavili svoje tegobe na sto in en način. »Demokracija mi je prekipela.« je rekel jezni občan, sij toliko biroktacjje in zlorab, kol jih je sedaj, še ni bilo. Birokrati le pošiljcjo od vral do vrat, da sc le znebijo, zato je prav. da se to lavno pove. Pravno osnovo za sklic javne tribune določa 3. Člen Ustave Re- publike Slovenije, Se zlasti prvi stavek drugega odstavka. Podpisani podpiram tO dejavnost samo tedaj, ko posamezni izvrševalci oblasti postanejo nevredni zaupanja, prav na neučinkovito« pa prične onemogočati dostojno življenje občanov. Zaradi vseh navedenih razlogov upam, da i. zapis ne bo končal v urednikovem košu. kot sc je to primerilo komentarju o prvi javni tribuni z. dne 18.12.1997. PAVEL OCEPEK občinski svetnik po šolskih dvoriščih SvUanitov sindikat LASTOVKA je pred mesecem dano obljubo, da bo v najkrajšem času organiziral pogovor o pokojninski reformi, katere podlage so te zapisane v loko imenovani BEU KNJIGI, le dni tudi izpolnil. Skupni S KONFEDERACIJO SINDIKATIH 911.1, koleri ji'pristopil tudi sindikat LASTOVKA, sla organizirala pogovor v SvilanUovi jedilnici v četrtek. 22. januarja 1998, nanj povabila predstavnike Svilanitovih delavcev, ki so tudi člani izvršnega odbom sindikata Lastovka, pndslavnike sindikatov Svobodni sindikati in Neodvisnost, člane sveta delavcev in vse tiste, ki pri sodelavcih ulivajo ugled in zaupanje. Povabljeni so bili tudi vodilni in vodstveni delavci ter številni zunanji sindikalni in dmgi /iredstavniki, kijih ho pokojninska reforma lako ali drugače »prizadela*. Skratka, približno šestdeset zbranih je prisluhnilo povabljenemu predstavniku Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve g. Marku STRAVSU, kije v uvodu poudaril, da se kol predstavnik ministrstva in vlade počuti nekoliko nelagodno. Kajti zmotno je mišljenje, da vlada daje in jemlje pokojninske prispevke in prejemke, puc pa je vlada le tista, ki skrbi in je na dolgi mk odgovorna, da je in bo zbranih dovolj sredsles' s strani aktivnih zavarovancev za upokojene. A ne le zdaj, temveč tudi čez nekaj desetletij. Zbrani pa sc niso odzvali povabilu na pogovor le zato, da hi prisluhniti predlaganim spremembam pokojninske in invalidske reforme, pač pa zato, da bi spregovorili o predlaganih spremembah tudi socialni partnerji, kur sindikati, kot predstavniki delavcev, ki se jih bodo spremembe najbolj dotaknile, nedvomno ludi so. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 g. Mazalin je zalo poudaril, da je nforma nujna, vendar la ne sme bili zasnovana na pritiskih, ampak na neizpodbitnih dej-stvih, soočanju interesov in sposobnostih sotialnih partnerjev, da p obvladujejo. Torej le z dialogom in argumenti S/oi um me trezno razmišljati te ama- najlnlj bo prizadela liste, ki zdaj Se tekaj riščih. A na to. kako si vlada to predstavlja la v BELI k\.IIGI. imamo več pripomb. Ena največjih dilem pa je vsekakor predlagana polna starost za upokojitev - to je - 65 let Njene razsežnosti ne zmanjšuje »olajševalnih« 58 let kot minimalni stantstni pogoj za upokojitev. Se posebno, če imamo v mislih veliko brezposelnost (še posebej mladih), ki bo ob podaljšanju straroslne meje postajala Se večja. Ni tudi zagotovilo o varnosti naložb v tako imenovani II. in III. steber! S stališča gospodarskih ležav in skromnih plač pa se ixijavlju tudi vprašanje, kdo bo sploh zmožen nalagali v tako imenovani »kapitalski« (lil.) steber. So pa še druge dileme, ki predstavnikom delavcev in delodajalcem sivijo lase. Kako bodo delavci v težkih delovnih pogojih, na normiranih delih »zdržali« toliko časa na delu. Se luko velika preobrazba na področju varstva in zaščite delavcev na delu ne bo kos sledem staranja. Kakšna pa je produktivnost leh delavcev? Koliko lx> povečana njihova zdravstvena ogroženost?! 0 vsem lem in ludi o argumentih ministrstva, ki matematično natančno kažejo, da se bo nespremenjen pokojninski sistem zavarovanja zlomil že čez nekaj let zaradi nenehnega narščanja števila upokojencev in nenehnega padanja števila aktivnih zavarovancev, o njuni odpravi »pozitivne diskriminacije« starosti žensk pri upokojevanju (zgovoren in hkrati »zaskrbljujoč« je podatek, da ženske uživajo pokojnino več kol trideset let in moški več kot polovico manj), se je spregovorilo na srečanju v Svilanitu!... Več in podrobneje o lem v naslednjem Kamniškem občanu! IVANA SKAMEN Kako dobro poznamo svojo p Tokrat je na tako zastavljeno sprašujemo po dvehfrnemh vprašanje v prejšnji številki Kamniškega občana prišlo 32 pravilnih odgovorov. Zreh je med njimi izbral dobitnico knjižne nagrade, ki je: Jožefa Scnožetnik iz Kamnika. Nagrado ji bomo poslali po pošti. In kakšen je pravilni odgovor? Hrib sc imenuje VOVAR in je visok 940 m, naselje na njegovi severov/hodni in vzhodni strani pa je GOZD, ki pa se razprostira v več zaselkih: Laze, Gornja vas itd. Zaradi relativno velike nadmorske višine (nad 700 m) je njiv bolj malo. zalo pa več travnikov, pašnikov in gozdov. Že nekaj let ga povezuje z glavno cesto Kamnik-Gornji Grad asfaltirana cesta in ludi drugače je lepo urejeno. Po njem se imenuje ludi ena od pašnih planin na velikoplaninski planoti - Gojška planina. Za današnje vprašanje pa menimo, da je lažje, predvsem za Kaninuane, čeprav spel sliki sta namreč dve naselji med gozdovi: eno v manjši dolinici in drugo na ravnini Vprašanje se glasi: kako se imenujeta naselji na sliki? Za pravilen odgovor sta torej potrebni dve imeni: ime naselja v dolinici in ime naselja desno od njega. Med pravilnimi odgovori, ki bodo prispeli na naslov Uredništvo Kamniškega občana. Glavni trg 24. Sl-1240 KAMNIK do 3. februarja 1998. bomo izžrebali knjižno nagrado (Zbornik Planinskega društva Kamnik). Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi * Pisma ......______ .........- ---—■-"-■•^-"■-■"■^^ ob-omili omenim, daje v lanskem letu za svoje delovanje občinska uprava porabila okrog 170 milijonov SIT sredstev proračuna občine Kamnik. Mislim, da nekaj čez 20 milijonov SIT, kar je glede na število prebivalcev udeležba naše župnije, ni zanemarljiva vsota in da krajni upravičeno računamo in pričakujemo boljše opravljanje det občinske uprave. Pred nami je zadnje leto mandala tega volilnega dobja in zadnja prilika župana, da kolikor toliko a razliko med posameznimi KS, da se mu na koncu leta "c bo treba kititi z dosežki (šola, vrtec) našega bivšega župana in zdajšnjega poslanca Maksa Lavrincu, TOMA/. DROLEC Odprto pismo županu, občinskim svetnikom, vem Kamničankam in Kamnlčanom! To pismo Vam piše skupina staršev, ki jim ni vseeno kdj se v Kamniku godi. Že nekaj časa vlada družabno mrtvilo. ljudje z majhnimi ali malo večjimi otroki nimajo veliko možnosti, da hi svoj prosti čas uporabili kreativno, da bi svojo odvečno energjjo vložili v koristno. Kamnik ni majhno mesto, vendar nima nobenega registriranega otroškega igrišča. Obstoječa so slabo vzdrževana in niso vpisana v katastru. Otroke pa je treba zaposlili, drugače bodo otroci zaposlili nas!!!! Živimo v času čedalje večjih socialnih stisk in časi, 'se "am obetajo, niso pravnic rožnati, zalo seje skupina staršev (pri Mladinskem centru) odločila, da bo uporabila vsa sredstva, da svo/un in drugim otrokom za-mmi timbolj varno, zdravo in (bogato) raznoliko "Irostvo, Si ,:,„l„sli le ljnlnr.cn staršev, otrok potrebuje tudi varstvo in družbo vrstnikov, udejstvovanje v športu. Preizkušnje v različnih zvrsteh umetniškega izobraževanja uli le preprost klepci in družbo. Ob vseh dejavnostih, "jih je klub že organiziral, smo ves čas čttlUi podporo staršev, ki bi želeli tudi sami sodelovali z idejami, pred-togi in konkretnimi akcijami, zato razmišljamo o sa- mostojnem klubu staršev. Potrebujemo prostor, kjer bi bila vrata odprla za potrebe otrok in staršev. Klub staršev hi povezal vse lisic, ki hi radi uresničili ideje in pomagali otrokom zgradili prijaznejši vsakdan. Zaceli pa je treba na najmlajših. V naši občini imamo odlično organizirano glasbeno šolo. tečaje risanja v Malesevi galeriji in nekaj športnih klubov, v katerih gojijo po večini skupinski sport. Kamnik stoji'na odlični lokaciji. Imamo dober zrak in vec sonca kot Ljubljana. Imamo vetje in manjše otroke, ki so naši in niso nič slabši od otrok iz drugih krajev. Imamo lep allcl.sk i stadion, za k alerega se še danes ne ve čigav le Steze SO po dežju polne luz in prerašča jih trava. Imamo odlične športne pedagoge, ki bi delali z otroki, pa ne morejo, ker starega atletskega kluba ni več, novega pa nihče ne ustanovi. Največ otrok izhaja iz družin, ki imajo povprečne ali podpovprečne mesečne dohodke. Ti otroci pa so ludi najbolj ogroženi. Vsak petek zvečer gledam mladostnike na železniški postaji Kamnik-mcsto, kako ležijo pijani na tleh. Okrog parka ležijo črepinje razbitih steklenic. Postaja nima niti enega celega koša za smeti. Iz besa ali nemoči, da bi karkoli spremenili, so vse razbili. Starši jih ne pogrešajo, ali pa gredo od doma. Kmalu jih bo še več. 'Ti otroci nimajo delovnih navad, nikoli jih niso pridobili. Nikoli sc niso ukvarjali s športom. Tudi kol odrasli jih ne bodo pridobili. Ti ljudje bodo z veliko verjetnostjo breme v družbi. Otroci, ki so se že v rani mladosti ukvarjali s kaleritnkoli športom se znajo vesli, ne kadijo, sc ne drogiraju, si v šoli znajo pomagali in sc radi družijo z vsemi primernimi. Družba jih je vesela. 1'nsel je cas. ko sc bo na občinski skupščini spnje-mal proračun za to leto, obstaja načrt za postavitev otro-ikegO igrišča S pripadajočim objektom v Mekinjah in sicer se imenuje objek I Graben K17 (ali Kršmančev park). Tu objekt je v Kamniku nujno potreben. Zavedamo se, da je vezan na jinanena sredstva, ki jih nihec nima preveč. Zavedamo se ludi, daje treba otroke molivirati, zaposlili, pa ne samo otroke, temveč ludi starše. Otroško igrišče mora imeli ograjo in WC. Vsa igrišča so v svetu ograjena in varovana. Imajo lablo z napisom ob katerem času se odpro in zapro in sicer je upoštevan poletni in zimski čas. Ob igrišču morajo hiti postavljene klopi za spremljevalce, ki pa so bodisi starši, stari starši ali pa kdo drug. Ob igrišču mora hiti betonska plošča z ograjo za vožnjo s trokolesi. rolanje ali pa kolulkaiijc. Ne moremo dovoliti, da se otroci igrajo na cesti. To je Življenjsko nevarno. V Kamniku je veliko brezposelnih, lahko bi jih uporabili prek javnih del. Strošek je zanemarljiv! Organizirajmo več športnih klubov, da bodo naši otroci dobili delovne navade. Pri lem pa niso loko pomembni rezultati. Odličen uspeh ho. če bodo naši otroci odrasli brez mamil, alkohola ali cigaret. Da bodo končali šolo in imeli poklic, ki si ga bodo sami izbrali DARJA JARC Podpisi so v uredništvu Zbornik ob 45-letnici ustanovitve Glasbene sole Kamnik Z veseljem sem vzela v roke vašo publikacijo. Toda kmalu sem bila razočarana. Zgodovino glasbene šole je res orisal pokojni ravnatelj Peter Bitenc do leta /955 in to v prvem Kamniškem zborniku. Nato beremo o glasbeni šoli oh njeni 20-lel-nici. In če ste že prepisali sestavek Terezije Križnik »Pomen glasbene vzgoje za otroka in mladostnika« (Habe, Slane: 20 let glasbene sole Kamnik), potem bi morali prepisati še članek Martine Golob-Bohle »Od učenca do predavatelja«. Njej in še mnogim danes znanim Slovenkam od Nataše Dolenc do Helene Kordaš-Koder je pot po belih in črnih tipkah odkrivala profesorica Pavla Suvane. Poleg pedagoškega dela je posvetila ves svoj prosti čas tej pomembni zvrsti kulturne ustvarjalnosti. Z Janezom Hilenccin sla pripravila odličen glasbeni nastop ob 200-letnici mjslva VV. a. Mozarta v veliki dvorani Kina Doma v šolskem letu /955/56. To je bil moj prsi javni nastop, kjer sem prvič pokazala sadove svojega truda in klavir s skladbo »vVelsst du, wie viel Sterlein stehen« z muzikalno Milico Glušič-Zupan. Omenjena ni niti odlična profesorica klavirja Jarmila Jelaska-Cipci. ki je svoje pedagoško delo prekinila zaradi bolezni in je \Miem učila na Glasbeni šoli Franceta Sturma v ljubljani. Njeni učenci (France Malešič, Mojca Drčar-Murko, Alenka Rebolj-Drčar, Jelka Pod-gorelec-Srebrnič in tudi jaz) smo s svojimi nastopi oho-' galiii nič koliko glasbenih prireditev. Njeno delo je nadaljevala profesor Nada Zajec-Jurjovec, ki danes uči klavir na Glasbeni akademiji v ljubljani. Ravnatelj glasbene Sole Jože Klančar je poučeval instrumenta flavto in klarinet in tako smo nekatera dekleta spremljala na klavir njegove učence. Prav tako pri profesorju Tomu Dražila (1961-63), kije poučeval violino (njegova učenka je bila Marjeta Slitga-Humar), danes violinist pri Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Ne smemo prezreli odlične, vsestransko razgledane in hileligenlne profesorice Sande Vremšakove. ki nas je učila nauk o glasbi, to je prva stopnja znanstvene obravnave glasbenih pojavov. To pa je del, ki manjka v enem in drugem zborniku o Glasbeni Soli v Kamniku (1956-1964). Ne recite: ni arhivov. So pa Se učenci glasbene šole, ki se radi spominjamo svojih prvih glasbenih korakov in umetniškega utripa Kamnika. Marjeta Vldmar-Dolenc Zakaj se krajan iz Stranj ni podpisal s polnim imenom? Pod naslovom Kje so vzroki za nevzdržne razmere v Stranjah želim opozorili krajana, ki seje podpisal kol Za krajane V. B., da naj razkrije svoje ime in se nam pridruži v boju za večjo kulturo bivanja. Očitno je, da je podeželje (posebno pa kraji, kol sla Stranje ali Godič) zelo neenakopravno v primerjavi z mestom. I rane Opravi Godič 82lb SAMOTNI MLIN - / Po dolini potoka Olševek To je prijeten izlet, ki ima zmerne hoje okoli dve in pol do tri ure. Lahko ga združimo s piknikom, lahko pa gremo od Samotnega mlina (tako smo ga navadno imenovali, na zemljevidih je napisano Dcbevćev mlin) Sc tudi drugam - Brezje, na Vovar. na BriSc in Se kaj hi se našlo, da se ne vraćamo povsem po isti poti. ali pa podaljšamo turo. Če se nam pa ne da hoditi, se do tja lahko zapeljemo tudi s kolesom ali celo z avtomobilom, vendar mislim, da bi bilo to škoda, tako za nas kot tudi za avto. Izlet je zanimiv spomladi in jeseni. Poleti je zaradi zamočvir-jenosti računati tudi s komarji in brenclji. Pa še nekaj je pomembno. Če boste hodili tod poleti, ko raste trava, hodite samo po poteh oziroma po robu travnikov, da je ne bi preveC pomen-drali. Po daljšem deževnem obdobju je po poti na desnem bregu Olševka precej mokro, zato bodite previdni, da ne boste ponekod zajeli vode v Čevlje. Drugače pa kakšna posebna obutev ali oprema razen običajne športne nista potrebni. Je pa Samotni mlin še ena naša »izgubljena« turistična toCka. ki bi lahko bila pravi mali biser, oddaljen od Kamnika slabo uro in pol zmerne hoje. Če vzamemo za izhodišče glavno avtobusno postajo v Kamniku, gremo najprej po Železnem mostu Ccz Bistrico in nato po Plečnikovem mostu čez Nevljico in mimo Doma upokojencev. Z asfalta zavijemo na ovinku ob Nevljici žc za Domom upokojencev. Drobna stezica (tista, ki je najbolj shojena in vodi najbolj naravnost) nas pripelje na asfaltirano cesto, ki vodi iz Mekinj v Olševek (name- noma pišem z I. ker sem prepričan, da je tako prav - podobno kot Olševa. čeprav se izgovarja precej drugače) oziroma Ncvljc. Po tej cesti do mosta čez potok Olševek (levo je hiša s številko Nevlje 33e - Avtoličar Baloh Jože). Tu levo naprej po asfaltirani cesti skozi naselje Olševek in tik pred mostom in križem čez potok Olševek levo po travnatem kolovozu. Pol nas bo nato vodila skoraj do konca po levi (orografsko gledano desni strani tega potoka). Kolovoz se po kakšnih 100 metrih razcepi. Levi vodi v gozd. desni pa se izgubi v stezico, ki ji težko sledimo. Držimo se te stezice. Ta vodi čez loke in mimo lovske preže do kolovoza, ki pride z desne, s ceste. Po kolovozu Cez. potoček in skozi gozd na večjo jaso. Tu ob robu jase ob potoku naravnost do naslednjega gozdiča. Kakih deset metrov od potoka skoraj po njegovem bregu skozi gozd na naslednjo jaso. zamočvirjen travnik. Po njegovem desnem robu in naprej še čez dva travnika do kolovoza, ki pride z desne, s ceste Nadaljujemo po kolovozu v smeri večjega hrasta in desno od njega na naslednji travnik. Tu sc pot praktično izgubi. Zato prečkamo travnik ob desnem robu in gremo skozi gozdiček po nakazani stezici na naslednji travni-ček. Tega prečkamo proti levi navzgor, da pridemo na cesto, ki pride z desne (z Zduše. od Žaba rja). Po tej cesti desno do ceste, ki pride z desne iz Olševka. Nadaljujemo levo oziroma naravnost po cesti. Tu sc dolinica, ki jc bila prej široka nekaj sto metrov, zoži na nekaterih mestih tudi na samo 30 metrov. Še nekaj sto metrov, da smo pri kapelici in za ovinkom je most. Čez most in že smo pri Samotnem mlinu. Na hišni tablici piše »Vodice nad Kamnikom 4«. Včasih jc bilo tu bolj živahno, saj so vanj nosili mlet žito iz okoliških vasi. Zdaj jc v lasti nekega upokojenca iz Kranja, ki biva v hiši precej poredko. Zal so podrli mlin in tudi jezerce pri izviru potoka jc povsem zanemarjeno. Kako lepo bi lahko bilo tu, če bi se jezerce znova uredilo, mogoče bi lahko v njem celo gojili ribe. a v samem starem mnik. Tu gremo lahko po asfaltirani cesti, ali pa na ovinku pri kapelici zavijemo v levo in mimo kmetije Pod jelše 5 ali za njo po kolovozu ob robu travnika v smeri mekinjskega samostana. Ko pride z desne kolovoz, od Reboljeve graščine, gremo kar naravnost in rahlo proti levi kmetiji na robu gozda. Desno mimo nje (Zduša 13) in malo navzgor in ob robu gozda na kolovoz. Ta nas nato navzdol pripelje na križišče pred mekinjskim samostanom. Samotni mlin - od mlina je ostal samo Se jez. mlinu bi lahko bila manjša okrepčevalnica, kot jc npr. pri Svetem Primožu. Dolinica potoka Olševek jc oaza miru in prav primerna za krajše izlete, kjer bi se na koncu prav prileglo kakšno okrepčilo. Vendar zdaj je. kar je, mogoče bo kdaj v prihodnje bolje. Lahko si ogledamo izvir potoka, kjer izpod strmega brega priteče na dan bistra voda, mogoče posedimo na toplem soncu pomladi ali jeseni ali pa v hladni senci v poletni pripeki, pojemo malico, ki smo jo prinesli s seboj in popijemo tudi s seboj prineseno pijačo, če nam hladna, bistra voda v izviru ni všeč. Nato Vir Topografske karta marila 1.2« 000. (C) Geodetska uprava Slovenije. 1996 Nazivi so približno enaki naslovom opisov poti: 1 Ob Nevljici, Cez Nevlje nazaj 2 Ob Nevljici, po Tolsti gori S Od Vrhpofja do Kamnika 6 Varianta cez Ku2no 3 Ob Nevljici Med gorami 7 Varianta po grebenu 4 Po "deljinjict" PREGLEDNI ZEMLJEVID IZLETOV OB NEVLJICI sil: LJUBLJANSKA 45, 1241 KAMNIK (POSLOVNA STAVBA STOL) tel.: 813-397, faks: 811-979 PRODAJA, NAKUP IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN 1. Prodamo hišo - Kamnik - okolica - smer Kam. Bistrica, ob glavni cesti, 3 etaže, 180 m2, garaZi, manjši vrt, tel., CTV, CK na olje, obnovljena, takoj vseljiva. 2. Prodamo ali oddamo trgovski lokal v Kranju - okolica, trgovina 380 m2, skladišče 70 m2, dovoz in parkirišče 900 m2. 3. Prodamo garsonjero v Kamniku ali jo menjamo za starejšo hišo v okolici (Tuhinj, dol., Kam. Bistrica, Vodice..). 4. Prodamo starejšo hišo 74 m2, s travnikom 834 m2 v okolici Gornj. grada. 5. Kupimo starejšo hišo s parcelo do cca 2000 m2 v okolici Kamnika, Volčji potok, Mengeš, Vodice, Komenda. 6. Kupimo starejšo hišo v centru Kamnika ali bližnji okolici. 7. Kupimo sobo ali garsonjero v Kamniku, Domžalah ali okolici. 8 Najamemo garsonjero, 1-S stanov, 2-S stanov., 3-S stanov. Informacije vsak dan od 9. do 12. ure -Učakar. se moramo odločiti, kam naprej. Najpreprostejša različica je, če se vrnemo nazaj v Kamnik. Zato gremo nazaj po cesti vse do razcepa (okoli 800 m). Tu imamo več možnosti: Prva je. da se vrnemo nazaj po poti. po kateri smo prišli. Ker jo že poznamo, jc ni treba opisovati. Druga možnost jc, da gremo po cesti navzdol do križišča in nato izberemo levi krak. Čez potok je most. pravzaprav bolj prepust in nato sledimo tej cesti, vse dokler sc ne pridruži asfaltirani cesti Brišc-Olšcvek. Na asfaltu nato desno in ko pridemo čez potok, smo spet tam. kjer smo žc enkrat bili. Se okoli 20 minut in spet smo v Kamniku. Tretja možnost je, da na križišču ne zavijemo levo. ampak gremo po cesti naravnost (rahlo desno) navzgor. Cesta sc počasi vzpenja do sedla. Tu in tam lahko opazimo tudi kakšno staro planinsko markacijo. Na sedlu jc križišče poti. Če gremo po cesti naravnost naprej in navzdol, pridemo do Za barja pri avtomeha-niOiii delavnici Cotman. Od tu gremo lahko po asfaltirani cesti naravnost (proli zahodu) v Godič. ali pa na levo (proti jugu) v Ka- potem po Cankarjevi cesti navzdol do Kamnika. Ce pa pri kapelici ne zavijemo levo in gremo še naprej po asfaltirani cesti še kakšnih sto metrov, gremo lahko pravokotno levo in mimo kozolca do Reboljeve graščine, ki jc v precej ubogem stanju. Nadaljujemo v isti smeri (jug) po levem bregu potočka in kolovoz nas pripelje na cesto Mekinjc-Godič malo nižje od mekinjske šole. Po cesti levo v Kamnik. BOJAN POLLAK Planinsko društvo Komenda Polnočnim na Šenturški Gori Že tradicionalni pohod na Senturško Goro k polnočnici je minil zelo lepo in uspešno. 24. decembra ob osmih zvečer smo se zbrali v vasi. Ker vreme ni bilo ravno »sončno«, smo se odločili da se z avtomobili peljemo do Komcndskc Dobrave. Dobro razpoložena kolona je z baklami in baterijami korakala skozi gozd pod Krvavcem. Nasproti nam je prikorakal celo Božiček s svojo družino in nas obdaroval z bonboni. Povem Vam, dragi bralci, da se to lahko dogaja samo v Komendi. Cerkev na Šenturški Gori je bila premajhna za vse vaščane in pohodnikc. Gospod Pavel je pripravil lepo maso, takrat se nismo vedeli da je zelo bolan in je težko maševal, takoj za tem so ga odpeljali v bolnišnice). Komendcani se mu zahvaljujemo in mu želimo čini boljše in hitro oklevanje. Za tem smo sc zbrali ob čaju pri Ludviku. Pot nazaj prek Zaloškega roba je minila v prijetnem klepetu. Bakle so pogorele, izrekli smo si iskrene želje ob prazniku in za prihajajoče novo leto. Bilo jc lepo. 17. december pa je bil za komendske planinec zelo pomemben dan. že nekaj časa jc tlela ideja da ustanovimo svoje matično planinsko društvo. Moram povedali, da smo kol sekcija bili v Kamniku - krovnem društvu vedno lepo sprejeti, pomagali so nam in lepo smo delali skupaj. Ker pa imamo kot sekcija 400 članov (bili smo zelo aktivni pri pripravah izletov, upamo, da nam bo uspela zamisel samostojne občine Komenda. Moste. Križ), menimo, da imamo dovolj moči m znanja za uspešno delo društva. Ustanovni občni zbor smo imeli v izredno slavnostnem vzdušju. S svojo navzočnostjo so nas počastili tudi predsednik PD Kamnik gospod Slavko Rajh, inž. Štefula in gospod Slane Simšič. Vsi navzoči planinci smo soglasno izvolili svoje vodstvo. Prepričani smo, da bo Milan Šinkovec vodil društvo za zgled ostalim. Vsako društvo pa lahko uspešno dela in živi samo s svojimi člani. Imamo velik elan in mnogo idej. Poleg sekcije cicibanov v vrtcu in sekcije v šoli. razmišljamo, da bi pripravljali izlete za družine z. majhnimi otroki. Zato vabimo vse, da se včlanite v naše planinsko društvo. Na izletih se imamo vedno lepo. Obvestila o akcijah pa najdete v planinski omarici pred trgovino Kočna v Komendi. Želim Vam varen korak. KATJA Planinski ALPINISTIČNA ŠOLA SE NADAUUJE Ker jc bilo skoraj dva meseca slabo vreme in neugodne razmere, je letošnja alpinistična šola šele 25. decembra našla čas in ujela tudi dobre razmere za prvo lekcijo tehnike hoje po snegu, uporabe palic, cepina in derez ter varovanja oziroma zaustavljanja zdrsov z vrvjo. Tako so Primož Klemen. Jernej Dtnišck, Ivan Rcsnik, Klemen Romšak. Jože Ručigaj in Luka Stare pod vodstvom Roberta Policni-ka in Bojana Pollaka ua Sedlu pod Brano vse dopoldne trenirali varno gibanje v snegu in se na koncu povzpeli Se na Kamniško sedlo. Matej Vrabec jc s Klemenom Ma-lijem plezal Grapo v Maccsnovcu in greben. Aljoša Markač pa z Markom Prcz.ljcm Severno grapo in Bosovo smer v Brani. 30. decembra pa sta Primož Klemen in Matej Vrabec z Bojanom Pollakom preplezala Bosovo grapo v Brani v vzponu in sestopu. ČLANARINA ZA PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK ZA LETO 1998 Na zadnjem sestanku upravnega odbora (UO) planinskega društva (PD) Kamnik v decembru 1997 je bila sprejeta tudi višina planinske članarine za leto 1998. Tudi tokrat se jc UO držal smernic PZS in sprejel priporočeno višino. Letos so v PZS 3 vrste (oziroma celo 7) članarin in sicer: Članarina A, ki jc za bolj zahtevne planince in alpiniste, saj plačilo tc članarine pomeni nezgodno zavarovanje za višjo premijo, zavarovanje za stroške reševanja v tujini do vsote 5.000 DEM, 25% popust pri naročnini na Planinski vesinik, brezplačen koledarček akcij PZS in še dodanu bon za nakupe izdaj Planinske založbe, vendar je za uveljavljanje teh bonitet potrebno čim prej poslati kuponček na PZS. Plačana članarina B za odrasle in članarina C za otroke do 18. oziroma za redne študente do 25. leta pa med drugim pomeni tudi nezgodno zavarovanje in popuste pri prenočevanju v kočah planinskih društev. Starejši od 70 let imajo pri članarini B 40% popusta, za otroke, ki še hodijo v šolo in katerih oba starša plačata članarino, pa je popust 50%. Tako je letos A članarina 4.000 SIT, članarina B 1.200 SIT oziroma 720 SIT, članarina C 500 SIT oziroma 250 SIT. Poleg rednih članov pa ima PD lahko tudi podporne člane oziroma do-natorje. Ti morajo plačati, če so fizična oseba 25.000 SIT. če so pravna oseba pa 100.000 SIT. Plačana članarina jc pogoj za popuste pri prenočiščih v planinskih kočah in tudi nekaterih registracij ni možno narediti brez tega. Članarino lahko po- s težkimi poškodbami v Storži-ču) posledica neupoštevanja razmer, verjetno pa vse štiri (zdrs na Nanosu in Sloržiču). Tokrat opozarjam predvsem na dve nevarnosti, Prva jc zdrs. druga pa so plazovi. Sneg. ki je v začetku januarja pokrival predvsem višje ležeče predele, jc zelo različen. Na prisojnih južnih pobočjih je sicer bolj ali manj predelan, zato jc pa lam, kjer ga ni ali pa ga jc zelo malo obsve-tilo sonce praktično še povsem nepredelan: na nekaterih mestih je trd, da še dereze komaj primejo, na drugih mestih je tak kol sladkorna sipa, drugod pa je zbil v nevarne klože. Posebej nevarno jc to, ker se razmere spremi- Vaje tečajnikov letošnje alpinistične šole Iz zaustavljanja zdrsov z vrvjto na plazu pod Brano ravnate v pisarni PD na Sutni 42 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure dopoldne ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure popoldne, kjer sc lahko tudi vpišete v PD. Komur sc ne da ali ne more priti plačat članarine v Kamnik, lahko počaka tudi na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom.' RAZMERE V HRIBIH Čeprav jc pozimi težko opisovati razmere v hribih, ker sete z vsako temperaturno spremembo, padavinami, vetrom in podobnim lahko bistveno spremenijo, jc vseeno dobro opozoriti na nekatere reči. ki naj jih upoštevajo obiskovalci višjega sveta. Od štirih gorskih nesreč, ki so se zgodile med bozieno-no-voletnimi prazniki v naših hribih, sta najmanj dve (od tega ena smrtna pod Stenorjem in druga njajo na zelo kratkih razdaljah in so razlike med relativno varnim delom in nevarnim delom komaj opazne, lako da jih včasih še celo zelo izkušeni sploh ne opazijo. Pa šc to. Zdrsne se lahko kaj hitro (udi lam, kjer ni snega: na mokrem ali suhem listju, zmrznjenem blatu, posebej pa še tam. kjer odjenja zgornja plasl zmrznjene zemlje. Zatorej naj sc listi, ki niso resnično dobro izkušeni, vsaj nekaj časa ne podajajo v visoke hribe, predvsem pa ne v času močne odjuge in pa na pobočja, kjer sneg še ni predelan - severovzhodna, severna, severozahodna, čeprav s leni ni rečeno, da so jugovzhodna, južna in jugozahodna pobočje povsem varna! V nižjih predelih pa naj predvsem pazijo, da ne ho prišlo do zdrsa. BOJČ Na mastersu za dečke do 12 let VSA NAJVIŠJA MESTA IGRALCEM TKSLAZENGER KAMNIK I V.Radencih je hil od 10. do 112. oktobra 1997 zaključni turnii J(ma>ters> za dečke do 12 let. na katerem je nastopilo dvanajst iiajboljših igralcev -Slovenije v tej starostni -kategoriji. Po zimskem loto: Najuspešnejši na Mastersu: sni) Ante Cevka, Aleš PogaCar in in poletnem državnem prvenstvu, kjer so se Kamničani odlično odrezali (Cevka in Pogačar prvo mesto dvojice, Cevka drugo in tretje mesto posamezno, Crnkovič tretje mesto posamezno), gre za tretje najpomembnejše tekmovanje v sezoni. Tokrat so se igralci Teniškega klu-ha Slazengcr Kamnik odrezali se bolje, saj so osvojili prvo, drugo in tretje mesto in s svojo agresivno igro osvojili simpatije vseh gledalcev, Najbolj prijetno je presenetil Miha Crnkovič, ki je z izredno borbenostjo (kar na prejšnjih tekmovanjih sicer ni bila njegova odlika) kar dvakrat, nadoknadil zaostanek 3/0 v zadnjem nizu in prvič v karieri premagal zmagovalca pred kratkim končanega Berganlovega memo-riala (največjega mednarodnega tekmovanj;! za dečke :: do 12 let pri mi nas) in tretjega nosilca Mariborčana Da rija Kranjca. Tudi Anže Cevka je v tekmi s svojim nasprotnikom (prav tako Mariborčanom) Tadejem Šolarjem imel velik motiv za zmago, saj ga je prav ta igralce v njunem zadnjem dvoboju tesno premagal. Tokrat je bil Anže prepričljivo boljši, zmagal je gladko v dveh nizih. Tudi Alešu. Pogačarju je po gladki zmagi nad vselej neugodnim Lamutom grozil izredno močan nasprotnik - Nejc Podkrajšek. državni prvak in zmagovalec treh največjih mednarodnih tekmovanj v Italiji, Nemčiji ter na Hrvaškem. Ker je Aleš Nejca premagal v polfma-lu Berganlovega memoriala ler na ta način zaustavil njegov zmagoviti pohod po slovenskih in evropskih tekmovališčih, je bilo pričakovati silovit spopad. Po dveh urah in pol je tudi tokrat slavil Aleš, ki je pokazal izredno agresivno igro in jasno zeljo, da na tekmovanju zmaga. (od leve proti de Miha Crnkovič. Salte in obrati Na OŠ Frana Albrehta deluje v okviru šolskega športnega društva tudi interesna dejavnost, imenovana skoki na mali prozni P"njavi. Obiskujejo jo učenci in učenke z izrazito razvito koordinacijo celega telesa in orientacije v prostoru. Z marljivim delom si prislužijo sodelovanje na državnem tekmovanju. Iekmovanje je potekalo 6. decembra v Ljubljani, natančneje v sP<>rlni dvorani Kašelj. Svoje /na-hie j« pokazalo preko tristo učencev in učenk i/ dvajsetih osnovnih šol. Pole;.' njih so sode 'ovali tudi dijaki nekaterih sred-"iili sol in prvič tudi tri fakulte-'*> Splošno mnenje je bilo. da je [fcven prikazanega znanja vsako eto večja in hkrati s lem tudi konkurenca med ekipami, i ant i(' smo bili tudi letos zadovoljni s svojo uvrstitvijo, dekletom pa je manjkal kanček sreče za Se boljši rezultat, Vsekakor si oboji zasluzijo pohvalo Po tekmovanju smo ob zasluženi jedači in pijači sklenili, da naslednje leto (petič zapored) zo-pel skočimo v razburljive vode športnega tekmovanja, Doseženi rezultati: ekipno: 5. starejši dečki (trenei Zdravko Sleveel, 8, starejše deklice (trener Tamara Bračič) Posamezno: starejši dečki: 7. Zlatko Babotov, 16. Rok Bcnko-vič, 17. Jani Rizman. 24. Elviri Me-hovic, 32. Saneh Prešeren: starej- ie deklice: 22. Kiavdija Klemene, 31. Polona Cverle, 39, Katja Pei čič, 43. Urigita Strilof, 66. Helena Bizjak. 72, Barbara I ločevar. ZDRAVKO SLEVEC skupinska slika po končanem tekmovanju na protnt ponjavi. Ko je v prvem polfinalu Miha gladko premagal Andreja Šima-ca iz Maribora (zmagovalca nad prvim nosilcem Aljošo Nipičem iz Ljubljane), se je slavje za Ka-mničanc že začelo, saj sta v drugem polfinalu igrala Aleš in Anže. tako da je že bilo jasno, da bo Sel naslov ,v Kamnik. S Tem pa je tekmovanje za Kamničanc postalo samo še bolj zanimivo, saj so klubski dvoboji ponavadi še bolj zagrizeni. Tokrat je bil v polfinalu in finalu za odtenek bolj razpoložen Aleš. ki je nadaljeval z ostro in agresivno igro ter osvojil prvo mesto pred Crn-kovičem in Cevko. Rezultati I. kolo Šimac Andrej (Branik Maribor) : Zemlja Grega (RadovljicaI 1/6, 7/5, 6/2; Šolar Tadej (Branik Maribor) : Jarc Rok (Olim-pija Ljubljana) 7/5, 6/4; Crnkovič Miha : Krumpak Simon (Spotiplus Ljubljana) 5/7, 6/2, 6/ 4; Pogačar Aleš : Lmiul Luka (Športplus) 6zf, 6/1. Nipič. Podkrajšek. Kranjc in Cevka so bili prvo kolo kot prvi štirje nosilci prosti. Ćetrtfinale Crnkovič : Kranjc (Branik Maribor) 6/2, 2/6, 6/3; Pogačar : Podkrajšek (Zalcc) 6/2. 2/6. 6/ 2; Cevka : Šolar 6/1. 6/2: Šimac : Nipič (Šporiplus Ljubljana) 3/ 6. 7/5, 6/4. Polfinale Crnkovič : Šimac 6/3. 6/1; Pogačar : Cevka 7/5, 6/2. Finale Pogačar ; Crnkovič 6/3, 6/3. M. P. ENAJSTMETROVKE Turnir 10. in II. januarja I99S je bil v Kamniku organiziran utrnit za mlajše nogometne selekcije. V kategorijah cicibanov, mlajših in starejših dečkov, je nastopilo veliko slovenskih ekip. Največ uspeha so imeli nogometaši ljubljanske Olimpije. dobre uvrstitve pa so dosegli tudi Kamničani, ki so tekmovali v ekipah, ki so nosile imena sponzorjev: Kavarna Veronika. Marke) Zorman in Frizerski salon Barbara. Priprave Predsednik NK Kamnik Brane Modrijan je že davno vzel zalet, »motorje« pa so vključile tudi vse tekmovalne ekipe, ki se pripravljajo na nadaljevanje le kinovalne sezone I997-1UUN. Treningi potekajo V telovadnicah, ko bo vreme lepše, pa se bodo igralci preselili na nogometna igrišča. Mondial 98 Nogonielni delavci iz Kamni ka pripravljajo ogled tekem sve lovnega prvcnslvn v Franciji. Z novim, supermodernini avtobusom podjetja KAM-BUS d. d., bodo 21. junija odpotovali v To- ulouse na tekmo Anglija - Romunija, v Marseille na tekmo Brazilija - Norveška, obstaja pa Se možnost ogleda afriško-ameriškega derbija,med Tunisom in Kolumbijo v meslu Montpcllier. .. Valerija ■-»Zakaj:ite tudi deklčla in žene?« je vprašala razočarana Valerija iz Kamnika, ko je izvedela za spisek-i'zključno moških potnikov, ki se bodo Vključili v pisano dvoinpolmilijonsko množico gledalcev Iz vseh krajev sveta na tekmah SP v Franciji. Saj res! V poduk tistim, ki bodo organizirali ogled tekem na EURO 2000. v Belgiji in Holan-diji! M. Športne novice Andreja Mali - ne za Nagano Za vsako stvar v življenju običajno obstajajo določena veljavna, napisana ali nenapisana pravila, po katerih se uravnavamo. Če se pravil, ki obstajajo, nc drži. pravimo temu nered, če pa se pravil nc držijo tisti, ki so jih sprejeli, pa je to Že kaj hujšega. Prav v vode nereda, zmede (ali neznanja), kjer običajno potem zavladajo mafijske metode kupčkanja in dogovarjanja, je zabredel olimpijski komite Slovenije (OKS) in pred tem ž.c odbor za vrhunski Spori pri OKS. združenju športnih zvez. ki je mimo sprejetih norm določal potnike za olimpijske igre (OD v Nagami. OKS je na splošno vse stlačil v isto vrečo, ven pa jemal le tiste, ki so mu všeč. V tej vreči je bila tudi Kamničanka Andreja Mali. OKS od svojih športnikov na olimpijskih igrah pričakuje realno uvrstitev met 16 najboljših, kar pogojuje tudi njihove norme, čeprav imajo posamezni športniki od panoge do discipline različne možnosti za dosego teh kriterijev, ki jih poslavlja komite oziroma odbor za vrhunski šporl. V našem olimpijskem komiteju pač zaradi ljubega miru in lažjega ocenjevanja nastopov enačijo maraton, skok s palico, met krogle pa smučarske teke, smučarske skoke z vsemi panogami alpskega smučanja, kolesarstva, čeprav je njihova primerjava nerealna, nemogoča, neprimerljiva, če primerjamo samo množičnost, razširjenost po svetu, tradicijo, razširjenost svetovnega vrha itd. Poleg icga pa je najhuje celo to. da se OKS norm, ki jih je sam sprejel, sploh nc drži Tako je v nedeljo potrdil tiste, ki so le norme izpolnili, poleg pa so izglasovali se skakalce (razen Primoža Peterke) in biatloncc, ki norme niso izpolnili. Poleg tekačev so negativno ocenili še kombinatorca. deska rja ter alpske smučarje v hitrih disciplinah, čeprav so po rezultatih primerljivi z njimi. To je izzvalo velike proteste javnosti. Tako je smučarska tekačica Andreja Mali v nedeljo 20. januarja doživela morda najtežje trenutke v tej sezoni. Ni šlo za tekmovanje v smučarskih tekih, pač pa za nedeljsko sejo izvršnega odbora OKS in pred tem odbora za vrhunski šport, ki je sprejel sklep, da rezultati slovenskih smučarskih tekačic Andreje Mali. Nataše Lačen in Jožeta Petkovška niso dovolj dobri za nastop na Japonskem. Andreji Mali kljub pelemu mestu na tekmi svetovnega pokala v sprintih. kar je po mestih bila izpolnjena norma, tega rezultata niso pri- >rav do- la ni de veda že da tega zanima preveč. znali, ker Sprint ni olimpijska disciplin; le malce odstopa od ostalih daljših teko\ kazuje uvrščanje samih znanih tekmovalk v vrh. Andreja je bila le ena od redkih, ki točk poka-daljših preizkušnjah. To pa je se-ljc poznavanja športa. Očitno je, xlilnc športne »strokovnjake« ne Slabosl tistih, ki niso na seznamu, je, da so brez pravih botrov med olimpijskimi politiki ali v krempljih trgovcev z olimpijskimi dušami, kot lahko mirno imenujemo OKS. Krumpestar prvi zmagovalec loko-biatlona Matej Krumpestar, lokostrelec, udeleženec 01 v Atlanti. je že v jeseni napovedal sodelovanje v novi športni panogi, ki ga sestavlja streljanje - z lokom in tek na smučeh. To niso bile le prazne besede. Sredi januarja so na Arehu na Pohorju že pripravili tudi prvo tekmovanje, zgodovinarji pozor, v tem zimskem lokostrelskem biatlonu, ki je zelo podoben biatlonu, športu, kjer tekači na smučeh streljajo s puško, ki sicer že od leta 1960 sodi v olimpijsko druščino. Med deseterico sodelujočih na tem prvem promocijskem lokobiatlonu je zmagal'tprav Matej Krumpestar. To je tudi prva stopnička do mednarodnih nastopov. Z dvema kolegoma, ki sta na Pohorju osvojila drugo in Iretje mesto, bo nastopil (ta trenutek že nastopa) na svetovnem prvenstvu v tej panogi v Italiji, kjer bodo poskušali predvsem ekipno potipati konkurenco iz drugih držav in oceniti realni doseg panoge, ki je denimo povsem prevzela Mateja. Andreja Mali nabira zmage na Pokljuki Po tekmah svetovnega pokala v avstrijskem Ramsauu. kjer je svojila na 5 km v klasični tehniki 49. mesto, le 12 sekund je zaostala za točkami svetovnega pokala, je dan kasneje glede na prosto tehniko, ki ji bolj leži, računala na tri- stvenih težav po nekaj kilometrih odstopiti, kar Naslednji leden pa je na 32. srebrni palici. i smučarskih tekačev pri nas konkui kel na ijstarejših tekmovanj ponovno osvojila r mci. Med člani je pi :ilj kot šesti. METOD MOČNIK Iz življenja Smučarskega kluba Kamnik Strokovni seminar sekcije strokovnih kadrov Sekcija strokovnih kadrov združuje vse učitelje in trenerje smučanja, ki so člani Smučarskega kluba Kamnik. Hkrati pa jo je Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije pooblastila za strokovno delo na celotnem kamniškem območju, kjer deluje na področju smučarskega športa še nekaj manjših klubov. S poučevanjem smučanja sc ukvarjajo tudi v okviru šolskih športnih društev ipd. Ena od najpomembnejših obveznosti sekcije je vsakoletno organiziranje predsezonskih in po-sezonskih seminarjev smučanja za vse, ki imajo licenco učitelj ali trener smučanja. Na teh seminarjih strokovni kadri obnovijo svoje znanje s področja poučevanja smučanja, se seznanijo z novostmi in potekom strokovnega dela Zveze učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije kot krovne organizacije. Udeležba na predsezonskih in posezonskih seminarjih je za vse strokovne kadre obvezna in predstavlja enega od glavnih pogojev za ohranitev licence »učitelj« oz. »trener smučanja«. Praviloma bi morali poučevati smučanje, voditi smučarski del Sol v naravi za predšolske in šolske otroke samo kadri, ki imajo veljavno licenco. S tem je namreč zagotovljeno, da bodo tečajniki pridobili zares kakovostno znanje o slovenski Soli smučanja, podano na način, ki je za njih najprimernejši. S tem je hkrati zagotovljena večja varnost tečajnikov na smučiščih. Letošnji predsezonski seminar je sekcija organizirala v mesecu decembru na smučiščih na Krvavcu. Delo je potekalo v štirih vrstah, ki so jih vodili člani kluba Aleš Doplihar. Rok Jarc. Matej Lah. Vojko Kolarič in Snežana Žlindra. Od omenjenih sta prva dva tudi kandidata za slovensko demonstratorsko vrsto. Čeprav je bilo delo naporno in je potekalo ves dan. je bilo prek 30 udeležencev z organizacijo in vsebino letošnjega seminarja še posebej zadovoljnih. Pri delu je bil dan poudarek na novostih v Soli smučanja, novim tehnikam smučanja s earving smučmi in pa praktičnemu preizkusu teh tehnik. Za utrditev novega znanja je bilo smučanje udeležencev seminarja posneto z videokamero. Posnetke s strokovnim komentarjem vodij vn»t so si udeleženci po koncu smučanja ogledali v klubskih prostorih. Udeleženci so na koncu ugotovili, da smo bili navzoči skoraj vsi. ki se ukvarjamo s poučevanjem smučanja na kamniškem območju. Manjkali so le kolegi, ki delajo kot učitelji telesne vzgoje v šolah. Upamo lahko, da so izostali samo tokrat in da pridejo na naš posezonski seminar. Druga ugotovitev udeležencev pa se je nanašala na smučišče. Čeprav Krvavec za Kamničane ni daleč, smo bili v prejšnjih letih navajeni, da smo več smučali na Veliki planini. Zal pa slabe tehnične možnosti in tudi slaba urejenost tega smučišča ob manjših količinah snega ne daje prav veliko upanja, da ga bomo lahko uporabljali kot svoje lastno smučišče. Kamniški smučarski kadri po zaključku napornega dela. Komisija za vzgojo, preventivo in varstvo v cestnem prometu nam je pripravila presenečenje Strokovna ekskurzija v Gradec Ob kulturnem prazniku Spomini na pesnika Simona Jenka Konec novembra je kamniška komisija za vzgojo, preventivo in varstvo v cestnem prometu pripravila strokovno ekskurzijo v glavno mesto avstrijske Koroške -Graz. Ekskurzije so se udeležili člani komisije, predstavniki Zveze šoferjev in avtomehanikov ter mentorji prometne vzgoje z osnovnih šol. Iz Kamnika smo se odpravili zgodaj zjutraj, a kljub temu ni nikomur prišlo na misel, da bi Se malo zadremali saj se je »pouk« začel takoj, ko je avtobus odpeljal s parkirišča. Miha Ribnik, učitelj zemljepisa na OŠ T. Brejca, je združil zanimive zemljepisne in zgodovinske podatke krajev, skozi katere smo se vozili, s podatki o prometni urejenosti in problemih. Tako smo izvedeli, da se je v Tuhinjski dulini tudi na pobudo kamniške komisije marsikaj uredi- Kakšen pomen imajo ceste za razvoj krajev, smo spoznali ob zgodovini Špitaliča. Motnika, Vranskega, ki so bili vćasih postajališče in zavetišče za furmane, vozarje, a le dokler je skoznje vodila pomembna cesta. Prispeli smo na magistralno cesto Ljubljana-Maribor in na prvo cestninsko postajo, kjer ob vstopu že plačaš »uporabnino«. Na tem koncu so ceste gradili že Rimljani, ki so bili dobri graditelji. Spomnili smo se še dveh izletniških točk, ki sta v bližini in obe vredni ogleda: rimska nekropola pri Šempetru in jama Pekel. Ob nasadih hmelja in vinske trte smo rekli nekaj besed tudi o gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu na štajerskem koncu. Celje, tretje največje slovensko mesto, je bilo pomembno že v rimskih časih. 425. leta so ga uničili Huni, razcvetelo pa se je spet K domačnosti in umirjanju prometa pripomore tudi tole prevozno sredstvo... Foto: Andreja Črtanec lo. so pa še problemi in kritične točke. Cesta, po kateri smo sc vozili, jc povezovalna cesta ljubljanske s celjsko kotlino, ki bo prav kmalu dobila še pomembnejšo vlogo, ko bodo zaprli cesto prek Trojan. Tudi nova bencinska črpalka in sc-maforiz.aeija v Kamniku gresta na račun le pomembnosti. v času celjskih grofov. Zanimiva je še ugotovitev, da ga vsako leto ogrožajo poplave, saj je mesto sotočje hudourniških voda. Človek pa si je s poseganjem v naravo naredil več škode kot koristi. Mimo Celja smo se pripeljali do nove cestninske postaje Tepanje po cesti, ki je bila velik zalogaj za graditelje, saj jc bilo potrebno OŠ. Šmartno Kateri razred je imel najlepšo smrečico? Letos smo se na naSi šoli odločili, da bomo razredi med seboj tekmovali. Vsak razred je moral okrasiti svoje bolično-novoletno drevesce. To tekmovanje so razpisali le 17. novembra 1997. Vsi učenci so se zelo trudili, saj je bilo to tekmovanje nagradno. Morali pa smo upoštevati tudi pravila. In sicer: smrečica m sme biti posekana, sodelujejo vsi učenci predmetne stopnje in »NAJ« novoletno drevesce bo izbrala komisija. Komisijo so sestavljali: ravnateljica Jožica Hribar, učiteljica Damjana Ravnikar, učenca Karla Berlec in Matej Tonin ter vodja komisije knjižničarka Olga Drolc. Objavili so tudi kriterije za ocenjevanje. Upoštevati smo morali slovensko ljudsko izročilo, izvirnost in originalnost ter estetski videz izdelka. 0 tekmovanju in kriterijih so bili učenci obveščeni prek plakatov, ki so viseli na oglasnih deskah. Svoje izdelke smo morali narediti do petka, 19. decembra. V sredo, 24. decembra, pa so razglasili tri najboljše smrečice, /.magala je smrečica 5. a razreda, potem pa sta se uvrstili smrečici 5. a in 6. a razreda. Dobile so posebne nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: Kočna d.d., Žito d.o.o, Ljubljanske mlekarne d.o.o. in Markel Ančka. Vsi trije razredi so bili veseli nagrad, pa tudi drugi, saj je vaino sodelovati, ne pa zmagati. Katja JuranCič, 7. a Osnovna šola Smarmo v Tuhinju dvakrat »predreti« Karavanke in zgraditi nekaj viaduktov. Naš prvi postanek je bil v Mariboru, kjer so se nam pridružili člani mariborske komisije za vzgojo, preventivo in varnost v cestnem prometu. Predsednik kamniške komisije jc opisal posebnosti Kamnika in sklop nalog, ki zajemajo preventivo in vzgojo šolskih otrok. V letošnjem letu je bilo največ narejenega za dodatne prevoze šolarjev, za odpravo arhitektonskih ovir in za postavitev talnih ovir za umirjanje prometa. Mentorji pa so opozorili na težave, s katerimi sc srečujejo pri svojem delu: pomanjkanje kolesarskih stez, problem zagotavljanja varnosti ob opravljanju kolesarskih izpitov na cestišču ipd... V Mariboru začnejo s prometno vzgojo že v vrtcih, pri dveh letih delajo z otroki in starši. Delujejo v treh podskupinah: ena za izobraževanje, druga za prometno varnost in tretja za akcije. Naposled smo prispeli na cilj naše poti, v Graz. Staro mestno jedro z magistratom, spomenik pred njim. s starimi palačami in urnim stolpom na pobočju Grajskega griča, neverjetno spominja na staro Ljubljano. V poročni dvorani mestne hiše so nas sprejeli predstavniki policije, referent za prometno vzgojo na Štajerskem in mestni svetnik za promet. Pokazali so nam film o prometni ureditvi mesta, ki šteje 240.000 prebivalcev. Graz je eno prvih mest. ki jc vpeljalo »peš cone«, kjer je hitrost omejena na 30 km/h, peš poti in kolesarske steze so v nivojih, po mestu poteka krožni promet, vozi tramvaj, imajo 70 km kolesarskih stez. Resda imajo tudi pri njih probleme s pomanjkanjem parkirišč, na kar so nas opozorili, a ob ogledu mesta nismo videli niti enega avtomobila parkiranega na pločniku. Seveda smo sc takoj pozanimali o višinah kazni za prekrške (zasoljene) in o učinkovitosti represivnega aparata. Še posebej pa jc mentorje zanimalo sodelovanje ministrstva za promet, ministrstva za šolstvo in policije. Vsi dobro sodelujejo in dajejo pomoč vrtcem, šolam, sprejemajo pobude Sol. izobražujejo učitelje, skupaj sestavljajo programe, elemente prometne vzgoje vključujejo v vse predmete... Vsi otroci dobijo brezplačne učbenike za prometno vzgojo, da se posredno seznanijo z njo tudi starši. Ob pomoči zavarovalnic organizirajo obsežne in privlačne akcije za večjo učinkovitost (cenejše čelade, trakovi in oblačila za boljšo vidljivost...) Vsi učenci, ki opravljajo kolesarski izpit, morajo biti zavarovani, zananje zanj si nabirajo na posebnem poligonu, ob strokovnih delavcih, izobražujejo Učitelje, ki »učijo« promet. Mentorji smo vse podatke vestno zapisovali, v odmoru ob kavici pa že prcmlcvali, na koga in kako pritisniti, da bi se povezali vsi, ki lahko karkoli store pri vzgoji, preventivi in varnosti naših otrok. Pred zaključkom obiska nas je prišla pozdravit tudi simpatična podžupanja. ki pravi, da govori z. rokami, zalo smo še bolje razumeli njeno prislno in prisrčno dobrodošlico. Podarili smo ji majoliko in Kamniški zbornik s povabilom, da sc srečamo v Kamniku. Raznolik program ekskurzije nas jc obogatil za marsikatero novo spoznanje, ki ga bomo s pridom uporabili pri delu. zato smo kamniški komisiji hvaležni za tako obliko izobraževanja. HELENA STERLE Življenje in delovanje Simona Jenka je tesno povezano s Kamnikom. Ko sc jc leta 1868 ustanavljala Narodna čitalnica, je bil poleg Janeza Debevca in dr. Valentina Prevca za tajnika izvoljen pesnik Simon Jenko. Občni zbor čitalnice jc bil pod znamenito hruško na vrtu Jerneja Graška. O prijateljskih vezeh med Jenkom in Graškom je pisal v reviji Življenje in svet leta 1928 Rudolf Binlcr. Ker jc bil Grašek zelo zabaven in dovtipen mož. pristen tip kranjskega krčmarja. ga je vzljubil tudi Jenko. Ponavadi jc k njemu zahajal po kosilu in lako sta pri kavici ali vrčku piva kramljala in snovala razne načrte. Postala sta si v kratkem prav iskrena prijatelja ter sla si zaupala najintimnejše zadeve. Seveda sc je v ospredju njunega razgovora sukalo narodno vprašanje. S posebnim navdušenjem je govoril Jenko o slovenskem pesništvu, predvsem sveto pa mu jc bilo Prešernovo ime. Zaradi svoje bo-lehnosti in službene zaposlenosti ter priprav na državne izpite se Jenko v Kamniku ni bavil s pesništvom. Po vsej verjetnosti je bilo njegovo pesniško delo že z letom 1863 zaključeno. Na prošnjo čitalniškcga odbora je zložil ob ustanovitvi čitalnice majhno domorodno pesem ter jo izročil dr. Prcvcu. da jo po možnosti uporabi ob odprtju čitalniškcga odra. Ob uprizoritvi prve igre je Jenkovo pesem deklamirala ena izmed igralk in z njo navdušila številne gledalce. Kam je rokopis kasneje izginil, ni znano, sam Grašek ga niti v društvenem arhivu ni našel. Simon Jenko jc v prostem času veliko hral. Od slovenskih časopisov je redno prebiral Slovenski narod, Primorca in Triglav, od nemških pa Laibachcr Zcilung, Zukunft. Eigaro in Obcr I .and und Mccr. Prešernove poezije je vedno nosil s seboj, o svojem pesništvu pa je bil bolj molčeč, verjetno zaradi skromnosti. Jernej Grašek Po pripovedovanju Jerneja (naška jc bil Simon Jenko resen mož, pogosto zamišljen in z, ozi-rom na svoje rahlo zdravje včasih mrk, otožen in redkobeseden, v pogovoru pa zelo duhovit. Z izbranim pripovedovanjem jc v ožjem krogu prepričevalno vplival na poslušalce ter jim vzbujal zanimanje za svoje narodne ideje. Ob dnevih, ko ga jc huje mučila bolezen, je postal nedostopen, tako da je vzbujal vtis hudega trpina, Brez običajne vir-zinkc v ustih so ga redkokdaj videli. Bil je strasten kadilec, kar je šc rahljalo njegovo zdravje. Grašku jc vedno tožil o bolečinah v prsih. Ob nasvetu, naj vsaj malo opusti kajenje, je vedno šaljivo pripomnil: »O, rajska roža - her-ba nieotiana - kako bi mogel le-bc opustiti.« Pil ni mnogo, a zgovoren jc postal, ko jc čitalniški zbor pevcev zapel slovensko pesem. Kol tajnik je .lenko redno zahajal k eitalniškini besedam. Društvene prireditve so sc v prvem letu zaradi premajhnega prostora omejevale le na pevske in glasbene nastope Priprave za prireditev prve igre jc vodil Jenko. Prva gledališka predstava jc pod njegovim vodstvom in pod njegovo režijo bila 4. 4. 1869 na novozgrajenem gledališkem odru. Uprizorili so veseloigro Domači prepiri s prav dobrim uspehom. Pred igro jc imel otvoritveni govor poštar Janez. Dcbcvc. Seveda jc le govore sestavljal vedno Jenko. Pri poznejših predstavah v gledališki sezoni 1X69 Jenko ni sodeloval, saj sta se v juliju istega leta z dr. Prcvcem preselila v Kranj. .Simon Jenko, 1835-1869 Med bivanjem v Kamniku [e Jenko redno obiskoval svojega oslepelega strica patra Nikolaja Jenka, ki jc živel v kamniškem frančiškanskem samostanu. Bil jc upokojeni profesor novomeške gimnazije. Do njega jc gojil čut I rajne hvaležnosti se izza dijaških let v Novem mestu, kjer jc pod njegovim varstvom in podporo končal šest razredov gimnazije. Doba vscučitcljiških študijev na Dunaju mu jc zaradi bede in pomanjkanja vcepila kali smrtonosne bolezni. Jenko je rad zahajal v naravo. Prehodil jc skoraj vso kamniško okolico. Grašku jc večkrat zatrjeval, da se počuti v planinah najsrečnejši in najbolj zadovoljen. S knjigo v roki se je sprehajal po zapriškem gozdu, včasih krenil na Mili vrh ali v Tunjicc k cerkvi sv. Ane, največkrat pa v Podgorje. Tu sc je večkrat oglasil na Ogrin-čevem domu, kjer je gospodaril bral pisatelja in dramatika Josipa Ogrinea. Ob lakih priložnostih jc pri starih očancih poizvedoval o starih slovenskih knjigah. V starejših podgorskih hišah se jc pesnik rad mudil. Domačini so mu z veseljem dovoljevali, da jc pregledoval in raziskoval hišna podstrešja, Našel jc več knjig iz. protestantske dobe. med njimi dobro ohranjen izvod Dalmatinove biblije, ki mu ga je neki stari Podgorce izročil v dar z. besedami: »Gospod doktor, poklanjam vam knjigo v trajen spomin na našo hišo in prosim, da v njo vpišete še moje ime.« V zahvalo za dragoceni dar mu jc Jenko nekaj dni kasneje podaril izvod svojih pesmi iz. leta 1866 z lastnoročnim podpisom. Jernej Grašek je kasneje trdil, da jc ta izvod Dalmatinove biblije Jenko pokazal na seji odbornikov s pripombo, da bi bilo treba pobrskali tudi po kamniških podstrešjih Danes hi bilo /animivo zvedeti /a podgorskega očanca. ki je poklonil pesniku to dragoceno darilo in seveda, kje se izvod Dalmatinove biblije nahaja. Simon Jenko je v Kamniku preživel tri leta. Po preselitvi v Kranj je še istega leta umrl. PREŠERNOVA Pod vrhovi Karavank gora leži prelepa gorenjska pokrajina ta, na sredi lepih travnikov, polja, je vasica skrila Vrba la. Na sredi le vasice male cerkev svetga Marka še sloji, iz njenih lin zasliši se zvonenje in s lem pozdravlja vse ljudi okoli sebe. Pred davnimi se leti tu na vasi v skromni hiši, s slamo krili, se rodil Je naš veliki mož slovenski, dr. France Prešeren, pesnik naš največji. Zato Slovenci in Slovenke v njegov spomin ga počastimo, za njegovo veliko delo in za našo slovensko himno - Zdravljico. ZALKA KOR1TNIK ŠTUDENTSKI Slaviš KAMNIK Posredovanje dela dijakom In študentom z rednim ali izrednim Statusom Glavni trg 23, pri občini tel.:817-058 / DIJAKI Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo POMEMBNO ZA LASTNIKE STANOVANJ V VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH Novi uspehi karateistov Virtusa Leta 2000, točneje 16.junija, poleee rok. tlo ka-lercga je, kol tO doloea zakon, potrebno urediti lastnino etažnih lastnikov in jo v skladu z zakonodajo vpisali v zemljiško knjigo. Pri tem pa sc lastniki stanovanj največkrat zanašajo, tudi zaradi nepoznavanja postopkov, da bo 'o Ze nekdo uredil in mislijo, da jim pri tem nc bo potrebno aktivno sodelovati. Tako mišljenje ali morda celo namerno izmikanje vključevanju v postopke vpisa pa jih lahko pripelje do IcZav pri zemljiško knjižnem uretiruu lastnine, ki ga te določil zakonodajalec. Glede na splošno poznavanje problematike vpisovanja stanovanj ter solastniških delezev funkcionalnega zemljišča, skupnih prostorov, delov in naprav objekta oz. vecstanovanjske hiSe v zemljiško knjigo, Vam Želimo podali nekaj osnovnih informacij v zvezi s lem, da bi lahko na njihovi osnovi doumeti in spoznali nujnost in zahtevnost poslop kov vpisovanja v zemljiško knjigo. Pri tem »ugotavljanje«, da bi to moral storiti m investitor oz. prodajalec Stanovanj, nič ne pomaga, saj je potrebno najprej dobro prebrali pogodbo o na k upu stanovanja. V njej pa, vsaj take so naše izkušnje, nc piše nič konkretnega glede lastništva zemljišča, na katerem dejansko objekt stoji, ni opredeljeno funkcionalno zemljišče, vprašljiva je tudi pravica souporabe parkirnih prostorov. Res pa jc, da jc v večini pogodb navedeno, da Prodajalce dovoljuje ureditev zemljiško knjižnega stanja - na stroške kupca. lorej, takrat, ko sle kupili stanovanje, sle dobili lastninsko pravico samo zapi in solaslnišlvo skupnih naprav v objektu ter pravico souporabe zemljišč, zelenic, poli in parkirnih prostorov. Vse zgoraj navedeno, pa še ni urejeno lako. kot '"določa oz. ureja zakonodaja, zato Vam skupaj z izvajalcem vpisa ctaZnc lastnine v zemljiško knji- go ponujamo in nudimo izvedbo vpisa Vaše lastnine in solastniških deležev v zemljiško knjigo. POMnviHNO.il 1)1 IS IVO. DA POSAMEZNIK - LASTNIK STANOVANJA, ITOA NP. MOKI I iri DITI SAM II Z VEĆINSKIM PRISTOPOM LASTNIKOV IN ODI (K 11 VIK) ZA IZVEDBO VPISA SE LAHKO IZOGNET! BISTVENO VIŠJIM STROŠKOM, PREDVSEM PA SI ZAGOTOVITE, DA HOSII DEJANSKI LASTNIKI STANOVANJ. Glede na naše dosedanje izkušnje pri izvajanju celovitih postopkov pričakujemo, da sc boste lastniki stanovanj v okviru Zbora lastnikov vecstanovanjske hiše dogovorili za sestanek. Če nas boste nanj povabili, smo vam pripravljeni pojasnili in obrazložiti vse poslopke. tudi medsebojne obveznosti in dolžnosti, če bi sc odločili, da Vašo lastnino vpišete v zemljiško knjigo z našo strokovno pomočjo. Naj pa Vam Ze lakoj zdaj navedemo, da morale za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo izvajalcu vpisa izročiti originalno pogodbo o nakupu ncpic- micnine (stanovanja, poslovnega prostora, garaže) in morebitno spremljajočo dokumentacijo, ki dokazuje bodisi lastništvo ali spremembe osebnih podatkov. V primerih, ko je bilo stanovanje vcCkral prodano oz. kupljeno, pa mora sedanji lastnik pridobili verodostojno dokumentacijo, torej vse predhodne kupoprodajne pogodbe. Naš način postopkov vpisovanja etažne lastnine v zemljiško knjigo temelji na osnovr pisnega naročila in pooblastila, katerega podpiše vsak naročnik - lastnik stanovanja, ki tudi izroči pogodbo ter se zaveže za redno, obročno plačilo stroškov vpisa. Za dogovor o izvedbi sestanka - Zbora lastnikov in pristop k postopkom vpisa lastnine v zemljiško knjigo in informacije s tem v zvezi, pokličite: MIAMM. d. o. o., Slamnikarska 6, Mengeš: 737 115, (1609 646 645 ali TAPIS I KADI , d. o. o., Kodrova 5, Ljubljana 14 16 012, 041 624 130. 13. in 14. decembra je v Trbovljah potekal 25. jubilejni mednarodni turnir v kara te ju. Tekmovanja sla se udeležila Stanko Česen in Gregor Grcgorič, ki sla se pomerila v kategoriji članov -78 kg borbe. Gregor jc v drugem kolu tekmovanja kljub svoji bor-bcnosli izgubil borbo in sc tako uvrstil v zgornji polovici tekmovalcev. Stanko pa jc imel svoj dan. saj jc prepričljivo premagoval svoje tekmece, izgubil pa je borbo v polfinalu s tekmovalcem, ki je na koncu zasedel I. mesto, lako da si jc v skupni uvrstitvi priboril odlično 3. mcslo. 20. decembra pa jc bila na mednarodnem tekmovanju reprezentanc v Murski Soboti podelitev priznanj najboljšim tekmovalcem v tekmovalni sezoni 1007. Kvelin Kolar je v kategoriji mlajših deklic dosegla 2. mesto v skupni uvrstitvi na pokalnih tekmah in tako prejela lep pokal, ki ji bo gotovo v ponos, Z rezultati svojih učencev je trener Vla- Stanko Ceven v akciji (ievi) do Stanič več kot zadovoljen, saj V novem letu pa si želijo, da so kot krona k praznovanju 10- bi bili uspešni vsaj toliko kot v letnice delovanja Karate sekcije letu 1997. Upajmo, da se jim bo- Virtus. . do želje izpolnile. A. I. Srečanje slepih in slabovidnih Se v domu v Kamniški Bistrici le kaj premika? Planinski dom v Kamniški Bistrici Zal že dolgo Časa ni več takten, kot hi moral bili. Tisti, ki se še spomnijo oskrbnice Slavke vedo, da je bil v njenem času odprt v pclck in svetek in vedno smo v njem lahko našli prijazen sprejem, Žal so se z njenim odhodom stvari spremenile na slabše. Saj ne rečem, da oskrbniki in osebje, katerih se je zamenjalo kar nekaj, niso bili in niso prijazni, gostoljubni in sploh v redu, vendar se je čas, koje bil dom odprl med zimsko sezono, vedno bolj krajšal. Najprej je oskrbnik hodil za kakšen mesec ali dva na dopust, nato p;i so ga čez. zimo kar zaprli. Letos jc vseeno malo bolje. V oknu pri vhodu v dom visi obvestilo »Planinsko društvo Ljub-liana-Maliea obvešča, da bo dom v Kamniški Bistrici od 17. ii. 1997 do prihodnje planinske sezone odprt oh lepih nedeljah in praznikih ter po vnaprejšnjem dogo voru za skupine« In resnično lahko naletimo tudi na odprl dom. a ne med tednom. Da pa kdo ne bi hodil tja zaman, naj prej raje pokliče po telefonu št. 312-645, lo jc številka doma. Vendar vse tako kaže. da ho dom odprt ves čas verjetno šele takrat, ko bo spet vrnjen pravemu lastniku, čigar last jc bil vse tlo nacionalizacije - Meščanski korporaciji Kamnik. Bojč Slepi in slabovidni i: kamniškega in domžalskega območja so se 12. decembra srečali v Kamniku pri Marjanci. Poleg članov in njihovih spremljevalcev je na srečanje prišel ladi predsednik MeddruStvenega odbora Ljubljana Janez Hrovat. Navzoči so bili ludi nekateri strokovni so-ihjavei. Janez Hrovat in Milan Trojan, predsednik pododbora za to območje, sla nas seznanila z aktivnostmi društva, najpomembnejšimi nalogami kijih rešuj:mk in težavami, kijih stalno spremljajo pri njihovem delu. Številčno slanje se bistveno ne spreminja. Včlanjenih je približno 7H0 oseh, na našem območju pa jih je nekaj vee kol 711. Vsako leto se jih na novo vključi do 40. V zadnjem letu jim ni uspelo vključiti nili /■nega svojega člana v delovno razmerje. Tehničnih sredstev za lajšanje življenja ne morejo nabaviti. Sredstva, ki jih imajo na razpolago, so preskromna ali pa pritekajo prepočasi. Zelo so veseli električnega povečala (poveča za 50-krat), dobili so tudi rai uniilnik. Obe napravi sla darilo UotlS kluba iz Domžal. Sami si leh naprav ne hi mogli kupili. I' društvu lece akcija zbiranja pomoči za nakup najnujnejših tehničnih pripo- močkov. Razposlali so zloženke z opisom aktivnosti in potreb. Prosijo za skromna finančna sredstva, ki jih je mogoče vplačali na žiroračun društva: 50101-67H-51607, s pripisom - akcija '97 za nakup teh. pripomočkov. Vsem, ki so jih v tem prizadevanju podprli, se iskreno zahvaljujejo. Društvo v ok viru svojih možnosti pomaga i lanom, nova zakonodaja pa problemov slepili in slabovidnih ne rešuje zadovoljivo. Se vedno npr. ni rešeno vprašanje nakupa avtomobila lirez carine in prometnega davka. Nerazumne pa so tudi nekatere določbe predpisov pri uporabi avtomobila. Npr.: slepe vozijo drugi; voznik takega avtomobila pa se ne sme vračali sam, ko je slepega nekam peljal, npr. v bolnišnico. Financiranje društva je urejeno po dosedanjem sistemu in je še vedno zelo neredno. Ije sredstva loterije prihajajo pravočasno po dogovoru, sredstva občin se zmanjšujejo ali prihajajo z zamudo: Domžale 50%, Kamnik skoraj 70%, Mengeš in Moravče v celoti. Lukovica 50% itd. Člani se aktivno angažirajo v kulturi, športu, razvito je družabno življenje, izobraževanje in drugo. Srečanje slepih in slabovidnih so obogatili s programom, pela sta Rok hip in Janez Majcenovič, na harmoniko ju je spremljal Hožo Malu << Njihovega prispevka so bili udeleženci izredno veseli. Dejali so, da si tako kvalitetnega programa še želijo. stani: simSk SPLOŠNO MIZARSTVO KRZNAR BRANKO Šmiklavž 66, Gornji Grad tel.: 063-843-462 Odkupujemo hlodovino slabše kvalitete za proizvodnjo palet. NAJNIŽJE CENE! PAMPERS PLENICE, PIŽAME, SRAJCE, PALOMINI IZDELKI, IGRAČE, DARILA-. GAJ, Svetčeva 3, Kamnik, tel.: 815-781 KNJIGOVODSKI SERVIS Kvalitetno, si tokovno in po ugodnih cenah: - vodimo poslovne knjige za podjetja - svetujemo pri davčni napovedi - izdelamo letno poročilo __PS AGENT d.o.0. Kamnik - tel 041 691-360 rAGROPROMET CERKLJE OPKI. VKCTRA CARAVAN (P p el vectra uteleša vrhunsko tehnologijo in lepoto Alain Roussel Opel na Internetu www.opel.com Zelo lepo oblikovan uviumulul je kot lll>iehiiii,i, jo ji, ljubila vsak njen detajl Opel vedru do popolnosti ■''nc u/r motan motor, km nasvet Udobja ta potnik* m cehi; jnuslm prtljago. Aerodinamična oblika zmanjšuje upor vetra na količnik 0,28. Opel cnhu odlikuje,varnost z dvema serijsko vgrajenima tračnima blazinama m 1 / i .s opremo. Kdaj ste -/tdnjikrat uživali v vo, »ji laku dovrštnega avtomobila r UMETNOST V GIBANJ U OPEL-©-opel v Domžalah - avtotehna VIS in KOSEC, d.o.o. Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4. let Ul. 4. okt 10, Cerklje | tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure j UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pSenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo j - sončnice za ptiče 130 SIT/kg Cene za krmila so tovarniške. I I i i Trgovina Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure Moste 807H j Komenda tel.:841-524 i L i i j T,r/ »trt b'*del"»o tutli UGODNO: PLENICE PAMPERS Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 V mesecu februarju vam nudimo: * 10% gotovinski popust na gospodinjske aparate Gorenje * 15% gotovinski popust na BTV, glasbene stolpe in male gospodinjske aparate pri nakupu nad 20.000 SIT ali * plačilo na 10 enakih obrokov brez popusta in brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. USLUGA TAPETNIŠTVO SPRUK DUŠAN s.p. Krivčcvo I2h. Stahovica, tel.:825-378 ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA: - preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavče*, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov - tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo. Jurij SI a pni U i» i 1, Zogorica 12 i, Startov Tel.: 825 - 1 Mob.: 0609/ 650 - 068 kecna VSI, KI SE IMATE RADI! UUBUENI OSEBI BI RADI NAMENILI DROBNO POZORNOST - ZA VAS BOMO V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH PRIPRAVILI -KOTIČKE SLADKIH IN UUBKIH DARILC! NE SPREGLEJTE VSI, ZA KATERE JE PUST NAJLEPŠI PRAZNIK V LETU! V MODNI HIŠI NA MEDVEDOVI (831-404) IMAMO ŽE NA ZALOGI PUSTNA OBLAČILA: PIKA NOGAVIČKA, PRINCESKA, PRINC ROBIN HOOD, GUSARJI, MUŠKETIRJI, NINJA KLOVN, MIKI MIŠKA, MUCE VSEH PASM... CENE SO ZELO UGODNE - MED 2.047 IN 4.778 SIT! MASKE, LASUUE IN DRUGI POTREBNI DODATKI: • TIP - TOP na Glavnem trgu (831-423) • KNJIGARNA na Ljubljanski (815-295) • DISKONT na Perovem (812-580) ELEKTRO ŠPORT, Fužine 5, w 831-436 ZIMSKE POČITNICE SO ŽE PRED VRATI - ZATO SMO ZNIŽALI CENE ZIMSKI ŠPORTNI OPREMI! SMUČARSKE VEZI MARKER (od 11.220 dalje) IN TYROLIA (od 13.950 dalje) DRSALKE od 7.550 SIT dajje SMUČARSKE PALICE • OBUTEV ZA SNEG po 3.600 SIT • SNEŽNI SMUKO po 780 SIT • DRUGI PRIPOMOČKI ZA IGRO NA SNEGU NISMO POZABILI TUDI NA LJUBITELJE KOLESARSKEGA ŠPORTA - NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE (GOTOVINSKI POPUST 8% IN PLAČILO Z VEČ ČEKI - do 8) ŽENSKO GORSKO KOLO z 18 prestavami 33.850,00 SIT ♦ vsi popusti in ugodnosti * evro varnostni trikotnik -1.490,00 SIT Dežurstvo v FEBRUARJU: Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 jc odprta trgovina MARKET KRANJSKA (814-916). VSE NEDELJE OD 8. DO 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon„ tor., čet. in pet. od T do 15h sreda od 7" do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 mRrkEt m mana AKCIJA! - olje Zvezda, 1/1 199,90 SIT - vino namizno belo, 1/1 149,90 SIT - sirup malina, 1,5 I 349,90 SIT - dietni pomarančni sok, 1/1 109,90 SIT - sladkor, 1/1 145,00 SIT - zdenka sir, 180 g 249,90 SIT - pašteta Gavrilovič, 100 g 169,90 SIT - testenine (več vrst), 500 g 84,90 SIT - kocke goveje, 132 g 289,90 SIT - toast šunka, 1 kg 759,90 SIT - milka (več okusov), 100 g 109,90 SIT - keksi, 1 kg 229,90 SIT - after eight, 200 g 349,90 SIT - bonboniera 349,90 SIT - barcaffe, 250 g, v. p. 399,90 SIT - scottex papirnate brisače 159,90 SIT - gel za tuširanje FA 249,90 SIT - milo toaletno FA 79,90 SIT - Ava, 3,3 kg 839,00 SIT Akcija velja do prodaje zalog. Odprto od 8. do 19.30, ob sobotah od 8. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12 ure. OMEJENA KOLIČINA VOZIL LET PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH 8-14% - Tvvdngo Base -8% 13.660 DEM - Megane La vie+met. I. -10% 25.020 DEM - Scenic 1.6 RN+met. L -10% 25.730 DEM - Lag. Break+str. okno -14% 31.497 DEM - Espace 20 RTE+met. L -14% 44.240 DEM UGODNI KREDITI, ŽE OD T+0% STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO 3 PRESA d.o.o. Cerklje, tel.: (064) 428 00 11 RFAAUIT FOTO GRO KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.: 813-896 - EKSPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ - FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNI, ZA DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE - FOTOAPARATI IN VES F0T0MATERIAL Odprto non-stop od 8'" do 19. ure, ob sobotah od 830 do 12. ure. /Al I VALA V 72. letu nas jc zapustil dragi in skrbni mož, oCc, stari ata, bral. Stric in svak ANTON OSENAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo sc dr. Ivanetiču, sestri Mirjani, patronažni sestri Majdi KcrSić, sodelavcem iz Titana in kolektivu Emona Kamnik. Posebna zahvala vsem govornikom, gasilcem, vsem, ki ste ga pospremili s praporji. Društvu invalidov Kamnik, drugim društvom invalidov gorenjske regije, pevcem Solidarnosti ter trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi Januar 1998 URAR Marić Branko Šutna 3 Kamnik Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil na Šutno 3 (pred lekarno). Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sredah od 8. do 15. ure, ob sobotah zaprto. ZAHVALA Nepričakovano nas jc v 72. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric IVAN POTOČNIK Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in svece, darove za svete mase in za Spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in mekinjskemu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, hčerka Silva in sin Bogo z družinama in drugo sorodstvo Mekinje, januar 199$ /'mi hladno, mimo to gomilo počivaj trudno ti srce; saj, dokler moglo ti nosilo Človeštva si gorje! (Josip Stritar) ZAHVALA V 65. letu življenja se jc mnogo prezgodaj ustavilo plemenito srce naše drage žene, mame, sestre, babi. tete in svakinje MARIJE JANEZIC iz Kamnika Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi g. župniku Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem I.ire za zapete žalostinke. Zahvala vsem. ki ste našo Marijo imeli radi in jo pospremili do njenega preranega zadnjega doma. Še enkrat naSa iskrena hvala. Vsi njeni Kamnik, januar 1998 ZAHVALA V 91. let ti življenja nas je Zapustila naša draga mama ANGELA VEŠLIGAJ Vsem, ki sle nam ob njeni smrti izrekli sožaljc, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala. Še posebej sc zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za vso skrb in nego v zadnjih mesecih njenega življenja Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni Kamnik, januar 1998 ZAHVALA V 85. letu starosti nas jc zapustila draga sestra in leta v\ 71 LOJZKA SLAPNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc. darovano cvetje in sveče, za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo pelje. Žalujoči: vsi njeni Godič, januar 1998 Milu klicem li ti icnme jame, moli, o prijatelj, zame. ZAHVALA V 70. letu nas jc po daljši |S* bolezni zapustila draga sestra in teta JULKA ZARNIK iz Most Kraj njenega zadnjega počilka jc Toronto v Kanadi. Žalujoči: vsi njeni Moste, Prcserje, Trzin. Toronto. Buenos Aircs. januar 1998 Mi Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. ZAHVALA Nepričakovano se je v 66. letu življenja pretrgala nit življenja našemu dragemu možu, očetu, dedku, bratu in stricu FRANCETU ZARNIKU iz Most Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem jn znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za opravljen pogrebni ()bi\-(i, gasilcem (ii) Moste in g. Nograsku /a ganljive besede slovesa ter pevcem za zapete Žalostinke. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči: žena Marinka, hčerki Cveta in Majda /. družino in drugo sorodslvo Moste, Prcserje. januar 1998 Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pristopile. Pomislite, kako trpel sem In večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 70. letu nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj zapuslil naš dragi mož. oče. očim. brat in stric TONE MALI borec NOB iz (Jodiča 73 utkreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom. prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje m sveče ter /;i številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu župniku dr. Jožetu Stupnikarju za "Pravljen pogrebni obred g. I-'lancu l lisicu /a besede slovesa v imenu bciicev NOB, pevcem za /apele žalostmke in trobentaču za izvajanje Tišine. Vsem se enkrat iskrena hvala! žalujoči: žena I anika, hčerki Slavka, Tončka, sestra Francka ter h rance in Mirni z iti n/inaini in drugo sorodstvo _ Kamnik, januar 1998 Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upunja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od Življenja. ZAHVALA Kruta usoda nam je iz naše sredine iztrgala dragega ALBINA AHLINA st. iz Most Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili n.i njegovo zadnjo pol. Hvala vsem za številna ustna in pisna sožalja. za podarjeno cvetje, svcCc in Zl cerkvene namene Hvalil dr. Mariji Starbek iz ZD Domžale, ki mu jc vse do konca življenja stala ob strani, patronažni službi iz Kamnika, posebno sestri Ncvenki Hribar, zdravnikom KC urološkega in onkološkega cxidclka. Hvala g dekanu Nikolaju Pavlicu za globoke besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Moste, januar 1998 Lovci so se poklonili ti z zeleno vejico. Lovski rov poje zatrobil večno nam slovo. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 61. letu življenja zapustil naš dragi mož oči, slan ata, bral in stric MARTIN FORŠTNARIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, lovcem, podjetju Stol in Tinctovim sodelavcem iz G7 za izražena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in spremstvo našega ata tU zadnji poti. Hvala osebju ZD Kamnik, še posebej patronažni sestri Romani Poljanšek. g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter LD Kamnik za besede slovesa in zadnji pozdrav. Žalujoči vsi njegovi Januar 1998 Nič ni večnega, nič. NIČ. Some ie razblesčalo svoj sijaj, odstoje čez grič. Zvezda je bila. Nije nazaj. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame PAVLE RODE sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov v Kamniku za nego in skrb v zadnjih mesecih njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni Kamnik, Ljubljana, Stranje, januar 1998 Pomlad bo na tvoj vrt prtila in Čakala, da prideš u, sedla bo na roZnala tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič) ZAHVALA Usoda jc hotela drugače. Nepričakovano in mnogo prezgodaj je pretrgala mlado življenje. V cvetu mladosti nas je zapustil ROBERT SUHOVERSNIK in tudi čas. ki beži, nc bo izbrisal solza in bolečin ter praznine, ki jo je zapuslil v naših srcih. Izrekamo iskreno zahvalo za vso izkazano pozornost sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Doma starejših občanov Kamnik, Kramatu d.o.o., OŠ Marije Vere. Robertovim bivšim sošolcem in razredničarki Silvi Maroh ter vsem drugim, ki vas je njegova smrt prizadela. Hvala vsem. ki ste pisno ali ustno izrazili sožaljc ter zasuli njegov prerani grob s cvetjem in svečkami in se v resnično velikem številu zbrali ob zadnjem slovesu. Hvala ludi g. duhovniku za cerkveni obred in pevcem Za zapele pesmi in godbenikom z.i zaigrane Žalostinke. Vsi njegovi Kamnik, januar I99N MALI OGIAS1 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Najamem garata na območju Grabna. Tel.: Sil-269, po 18. uri. Instrukcije matematike in angleščine. Tel.: 832-017. Zaposlimo natakarico ali dekle z veseljem do strežbe v gostilni. Tel.: 727-950. v SPOMIN 27. januar 1994 - črni dan, ko nam jc cesta vzela našo ljubljeno hčero in sestro MATEJO ROSTAN iz Zikove 2 v Kamniku Smrt nepozabne hčere Mateje pred štirimi leti nam je Se vedno nedojemljiva. Dnevi, leta žalosti bežijo, a naša srca ostajajo strta ob misli, da je morala v cvetu mladosti naš topel in ljubeč dom zamenjali za temačen, hladen in mnogo prerani grob na Žalah v Kamniku. Hvala vsem, ki še vedno prihajate, prižgete svečo in vam je ostal nepozaben in lep spomin nanjo Ostajamo v žalosti: mami Iva. ati Drago, brat Damjan in drugi Kamnik, 27. januar 1998 i Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem sv s solznimi očmi. Sne i- bolečini zaječi, je res, da lebe več med nami ni. ZAHVALA V 45. let u življenja nas je za vedn< zapustil dragi mož. ali, brat in siri ZVONE PREPADNIK iz Cirkus Premalo so besede, s katerimi bi se zahvalili vsem. ki sle nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Petrola in vsem. ki ste ga pospremili na zadnjo pol. mu darovali cvetje. sveče, za sv. maše. nam pa izrekli sožalje. Lepo se zahvaljujemo za velikodušno pomoč sosedom in podjetju Pelrol ter dijakom i, t Srednješolskega centra Rudolfa Maistra in 3. g Srednje lesarske šole Ljubljana. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sosedu Tonetu za prijazne besede slovesa ter pevcem »Solidarnost« za ganljivo pelje. Žalujoči: žena Ivanka, sin Matjaž, hči Sonja in drugo sorodslvo Januar 1998 Ko ljubezen svojo M0 si nam razdala, o. mali, trudna si zaspala. ZAHVALA V .80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. babica, prababica, sestra in teta ROZKA URANKAR (1918-1998) Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem. ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. ji podarili cvetje, sveče, za svete maše. nam pa izrazili pisna in asi na sožalja. Posebej sc zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik, še posebej dr. Bevčevi. dr. Dolenčevi, sestram Marinki. Miheli in Darji, sodelavcem Meso Kamnik, članom OO SKD Kamnik, pevcem iz Komende, govornici za poslovilne besede ob grobu. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Savsu za ganljive besede slovesa in lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Markovo. Kamnik. Brezje, Divača, januar 1998 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, ni vet tvojega smeldjaja. utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sla pri nus. ZAHVALA fW -fa V 89. letu starosti je za vedno Wjgmjr m odšel od nas dragi oče. dedek. ""■J"" Is«-. «■ pradedek. tast in stric ALOJZ ZAMLJEN s Krega rje tega 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki sle nam izrekli sožalje. očetu podarili cvetje, sveče, za sv. maše in ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za zadnje slovo, govorniku za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in lovcem za zadnji pozdrav. V si njegovi „ Januar 1998 Vabimo vas v blagovnico Vele v Domžalah, kjer že lahko izbirate med novimi kolekcijami pomladanskih oblačil. AV SERVIS RTV in Vrhpolie 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA <* flasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. KNJIGARNA In PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK 3> TEL: 817-321 PRI NAS DOBITE DAVČNO NAPOVED ZA leto 1997 ODKOV IZ DEJAVNOSTI za s. p. V FEBRUARJU UGODEN NAM P VOZIL LETNIK 97! UNO 1.0 ic 5V ^> PUNTO 55 S H*. PUNTO 75 SX HRAVO 1.4 I2V S C, BRAVO 1.6 SX BRAVA 1.4 12V SX MAREA Wf IKI \I> I.X I6V ELX DUCATO MAXI 2.5 TDI SCUDO KOMBI 1.9 TD punto 75 S\ 5 vrat. kovinska barva, centr. zaklepanje, el pomik stekel. . temna stekla... H/, J9J2X-»Hvr- 18.190 dem MARKA 1.8i 16v FXX vveekeno air bag, ABS. CZ el. pomik stekel in ogledal, radio, blokada motorja, kovinska harva jim*Am%r- 28.990 dem RABLJENA VOZILA: FIAT Panda (IX. I. 95; < TPROF.N AX I.I.. I. 92. KREDITI DO 5 LET! LEASING! STARO ZA NOVO! PRODAJA: I>ahovcc 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS: Lahovče 40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021 Libres biro - računovodske storitve Obrtnikom in podjetjem a vse dejavnosti po konkurenčnih cenah nudimo račumvodskc storitvc:glavna knjiga, saklakonti, obračun plač, obračun proizvodnje, osnovna sredstva, vse evidence in bilance ter poročila iz naslova deviznega poslovanja itd.; svetovanje s področja davčne zakonodaje: zakon o davčnem postopku, zakon o dohodnini; informacijske rešitve z, vso programsko opremo in šolanjem kadra. Tel. 041-668-907, 061-815-798, 061-140-21-20, 041-703-770 TRGOVINA t f M N I K Šutna 16 tel. 831-703 Za svoje najdražje izberite pri nas čudovito spodnje perilo, tudi atraktivno rdeče. BLIŽA SE PUST!! Pustne maske, obleke, lasulje in drugo... AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje - barvni TV, 55 cm, stereo, TTX - barvni TV, 63 cm, stereo, TTX - barvni TV, 71 cm, stereo, TTX - zamrzovalna omara, 1(X) I - sušilei |>erila - pralni stroji 57.687 SIT 85.558 SIT 91.678 SIT 44.000 SIT 46.500 Sil od 51J366 SI I * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušilci perila, iiomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... * mali gospodinjski aparati DO 15% GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. ()dprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NOVO - atraktivni dodatki in pribor za kopalnice - praktični in sodobni pripomočki za kuhinjo iz visokokakovostne plastike čudoviti dekorativni izdelki iz stekla METALKA TRGOVINA METALKA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK mtL^'VJlif' Kamnik, Šotno 37, tel: 061/811 555 [lavanda trgovinu i (radio/o