Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497.12 Ilirska Bistrica) 200 370,223 COBISS 0 Dodič rod g ra d d, 6744 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si @ BANKA KOPER Ilirska Bistrica Letnik XVII, št.: 223 / april 2009 Cena 1,50 € TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251IL. BISTRICA-TRNOVO ..........! - ŠS Inštalater strojnih inštalacij (Mlakar), - ŠS Energetika (Barbiš), klosti slonela na drugačnih predpisih, uporabljali so se tudi drugi materiali. Celovite energetske re- goriva in nikakršnih izpustov, vendar je veliko več zadržkov. Ti so: od dragega pridobivanja vodika, prevoza, skladiščenja vodika, črpalk, zaščite rezervoarjev, do večjih skupnih izgub. Predvsem pa je cena vodika višja od cene nafte tako, da je več negativnih kot pozitivnih stvari zato vodik v avtomobilski industriji nima prihodnosti. Verjetno pa bo razvoj šel v smer solarne energije tudi tako, da se bo s sončno energijo proizvajal vodik direktno na vozilu. - ŠS Konstrukcijski mehanik, klepar krovec (Kos) in - ŠS Materiali in obdelave v poklicu (Šmelcer). Vsi skupaj smo se v veliki predavalnici IJŠ udeležili zanimivih in aktualnih predavanj. G. Forte in g. Prezelj: sebine Varčno rabo energije in varovanje okolja v prometu v gospodinjstvih v industriji sta predstavila predavatelja Forte in Prezelj. Ado Barbiš je predstavil zakonske podlage in pravilnik za izdelavo lokalnih energetskih konceptov. Poudaril je, da je LEK temeljni dokument, ki natančno definira zatečeno stanje, aktivnosti za izboljšanje sedanjega stanja in poglede v prihodnje glede rabe in oskrbe z energijo. Lek vključuje pomembno sporočilo za prostorsko planiranje, ki se v osnovi približuje OVE, ki so na razpolago v lokalni skupnosti. Prav tako pa ustrezna občinska politika pomeni možnosti za izboljšanje sedanjega stanja in možnosti nastanka delovnih mest. V nadaljevanju je predstavil še aktualno problematiko - Učinkovito energetsko upravljanje šolskih objektov. Problematika osnovnih šol, srednjih šol, fakultet, z eno besedo vseh javnih objektov je praktično enaka. Večina so objekti v povprečju stari 20 in več let in zelo malo je takih, ki so grajeni v zadnjih letih. Gradnja takih objektov je v prete- konstrukcije pa ni bilo. Zaradi tega razloga se ni čuditi, da so šolski objekti energetsko neučinkoviti potratni. Mag. Denis Glavič-Cindro je predstavila pomen kakovosti, zagotovitev in kontrola kakovosti. Kakovost je ena izmed pomembnih poglavij standarda 9001. V nadalje- vanju so bili prikazani še postopki za certifikacijo, akreditacijo, mehanizmi sistema vodenja kakovosti... Dr.Paul McGuinnes Liverpol je predstavil temo Zakaj vodik nima prihodnosti v avtomobilski industriji. Povedal je, da ima uporaba vodika v vozilih prednost v tem, da ima veliko energijsko moč na enoto Dr. Peter Panjan je predstavil super trde materiale in razvojne aktivnosti na tem področju. Povedal je, da delajo za industrijo, kjer nanašajo na obdelovalne nože ali ploščice Ti N prevleke in posebno trde nanose, ki podaljšajo uporabo različnih rezilnih tlačnih in drugih orodij. Delajo s polikristaličnimi diamanti, kubičnim borovim nitridom tako, da jih obstreljujejo z ioni in po nano-tehnologiji nanašajo tanke plasti. ( v debelini 3mm je 200 plasti) Tudi na kompozitne materiale nanašajo nanocevke in se poveča tako trdota kot trdnost. Po predavanju je sledil ogled laboratorijev, kjer v posebnih brez- zračnih komorah mešajo različne mešanice teh materialov in jih sin-trajo ali pa jih stalijo in nanašajo na orodja. Po zaključku predavanj so se prisotni razdelili v tri skupine, ki so si izmenoma ogledale tri laboratorije s področja tehnologije materialov in preizkušanja. _ OBJAVLJENI REZUL z* Objavljeni rezultati javnega natečaja za PLAKAT KMEČKE TRŽNICE www.razvoj-podezelja.si ••••• 9. aprila smo do- končno objavili rezultate javnega likovnega natečaja, s katerim smo iskali najbolj primeren plakat za najavo Kmečkih tržnic, ki jih bomo izvajali v okviru našega projekta "Organiziran nastop na trgu in zagotavljanje primerne infrastrukture za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov". Zmagovalni plakat so izdelale dijakinje 1.A razreda Gimnazije v II.Bistrici. Nagrade za najboljše plakate smo podelili na zaključni prireditvi ob ocenjevanju žganj v petek, 17. aprila ob 19,00 uri v menzi podjetja JAVOR v Pivki, kjer je bila na ogled tudi razstava prispelih del. Vse sodelujoče pa smo popeljali na skupinski izlet po našem podeželju. Koalicija za Volovjo reber Končno se je začel obnovljeni postopek presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje Na DOPPSu so z Agencije RS za okolje prejeli dopis, s katerim jih ARS0 poziva, da pregledajo dokumentacijo primera in podajo svoje pripombe. Dopis pomeni dejanski začetek postopka, ki je bil formalno obnovljen sicer že oktobra leta 2007. Gre za zgodovinski dogodek: prvič v zgodovini Slovenije bo kakšni nevladni organizaciji dovoljeno sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje. Dopis Agencije, ki gaje odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa D0PPS, prejel v sredo, pomeni dejanski začetek obnovljenega postopka. Zdaj mora D0PPS preučiti izjemno obsežno dokumentacijo primera, ki obsega kar 250 enot gradiva in na stotine strani. Ko bo D0PPS zaključil z vpogledom v dokumentacijo primera, mora oddati svoje pripombe v roku 15 dni. Matjaž Jeran, generalni sekretar Mountain VVilderness Slovenije, pravi »Gre za pomemben dogodek za uveljavljanje civilne družbe v Sloveniji: prvič v zgodovini bo kakšni nevladni organizaciji dovoljeno sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje. Žal je moralo trajati 4 leta in pol, da si je D0PPS to pravico izboril na sodišču.« V obnovljenem postopku bo imel D0PPS možnost predložiti svoje dokaze o nesprejemljivosti gradnje, opozoriti na nepravilnosti v investitorjevih gradivih in - če bo Agencija spet izdala nezakonito okoljevarstveno soglasje - bo imel pravico do sodnega varstva. Kaj v Koaliciji za Volovjo reber menijo ob začetku obnovljenega postopka • pričakujejo, da bi se obnovljeni postopek morda lahko zaključil v roku treh mesecev • pričakujejo, da bo ARS0 izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrnila, saj so dokazi o nesprejemljivosti izgradnje vetrne elektrarne trdni in številni • nekoliko jih bega opozorilo Agencije, da je DOPPSu dovoljeno predložiti samo tiste dokaze, ki se nanašajo na čas med septembrom 2004 in junijem 2006 in da Uredba, ki je na izrezanih delih Natura območij uvedla obveznost presojanja vplivov, v konkretnem primeru vetrne elektrarne Volovja reber ne velja; za takšno stališče Agencije ni nobene zakonske podlage. NE PREZRITE-POLITIKA 30. april 2009 5 23. seja Občinskega sveta 23. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, je potekala v četrtek 19. marca, svetniki pa so po potrditvi dnevnega reda ponovno razpravljali o idejni zasnovi prometne ureditve »Zdravstveni dom - OŠ D. Kette - Dom na Vidmu« in sprejeli sklep s katerim podpirajo rešitev štirikrakega krožnega križišča za vstop na Župančičevo ulico. V nadaljevanju so obravnavali variantne rešitve za izdelavo osnutka občinskega podrobnega prostorskega -OPPN načrta za Mašun. Z izdelavo OOPN Mašun se uredi obstoječe turistično naselje s celovitim pristopom in z ustrezno komunalno infrastrukturo, ter s ponudbo novih dejavnosti. Na širšem območju obravnave je zasnovanih 5 vsebinsko zaokroženih enot: dnevni turizem, izobraževanje, hotel z vvellness programom in depandansami, športna igrišča in šport na travi. Na podlagi izdelanega osnutka bo občina dobila smernice vseh nosilcev urejanja prostora, nato bo OOPN predstavljen javnosti na 30-dnevni razgrnitvi in če ne bo zadržkov s strani soglasodajalcev bo sprejet v začetku naslednjega leta. Seja se je nadaljevala s pregledom varnostnih dogodkov za leto 2007 na območju Občine Ilirska Bistrica, podatke pa je podal Aleksander Moran, komandir policijske postaje. Pri točki pregled realizacije sklepov, Ado Barbiš, z odgovori na pobudo in vprašanja, postavljena pri točki dnevnega reda vprašanja in pobude, ni bil ravno zadovoljen in je predlagal, da se v skladu s 60. členom Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica problematiko vodovoda na Fabcih obravnava na OS, kar so svetniki tudi potrdili. Vprašanja in pobude svetnikov so bila sledeča: Alen Lilič je direktorja zdravstvenega doma vprašal, če se spomni, kakšna je bila čakalna doba za fizioterapijo pred podelitvijo zadnje koncesije. RokJenko 1. V zvezi s pobudo, ki jo je na prejšnji seji dal svetnik Anton Frank, seje informiral, kaj so to izocianti in dobil odgovor, da je to izotopna solna spojina cianida, ki pa je strup. Dal je pobudo, da se v zvezi z navedeno zadevo občinski svet in občinska uprava obrneta na pristojne državne institucije in ne na Lesonit ter se od njih zahteva naslednje odgovore: od kdaj potekajo ta dela, na kakšen način potekajo ta dela, zakaj potekajo ta dela, ali se vrši kakršenkoli nadzor nad poskusnim obratovanjem. Pristojno Ministrstvo za zdravje pa naj se vpraša, ali ima ta zadeva res tako daljnosežne posledice, tako na zdravje delavcev, ki delajo z izocianati, kot tudi na okolico v kateri se s to nevarno spojino ravna. 2. Zanimalo ga je, kdo je investitor ograje ob reki Bistrici pri Ka-listru. Menil je, da tista ograja glede na videz ne sodi v tisto okolje in če sejo da nadomestiti z ustreznejšo. 3. Zanimalo ga je, če je kaj novega v zvezi je z iskanjem lokacije za deponijo, zlasti v povezavi z napovedanim obiskom določenih obra- tov v Manchesterju v Angliji, ki naj bi se ga župani udeležili in potem odločili, kakšno rešitev se bo iskalo za smeti. Branko Počkaj je zanimalo kaj je z odgovorom na njeno pobudo, ki jo je dala v zvezi s spremembo omejitve hitrosti skozi naselje Dobrepolje. Danilo Pugelj je glede na naraščajočo brezposelnost in socialne stiske, ki so čedalje večje, dal pobudo, da se svetniki odrečejo osnovnemu enomesečnemu zaslužku v višini 230 evrov v korist Rdečega križa ali Karitasa. Ado Barbiš »Pobuda: Socialne razmere so zaradi gospodarskih in finančnih razmer že pred časom prizadele marsikatero družino v naši občini. Nekako sem pričakoval, da bodo že pripravljene podlage za obravnavo in sprejetje določenih sklepov že za današnjo sejo OS. Vsled navedenega predlagam, da občinska strokovna služba od socialnih ustanov pridobi podatke, na podlagi katerih bodo podani predlogi na OS in na katerem naj bi sprejeli določene smernice, ki bi pomenile pomoč najbolj ogroženim in prizadetim družinam. Po potrebi lahko skličete izredno sejo OS. Pobuda: Za naslednjo sejo OS predlagam, da strokovne službe pripravijo točko dnevnega reda v kateri bodo podano poročilo o izvrševanju vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, kakor tudi pojasnjeni razlogi zakaj do sedaj še nekatere KS in mestna KS niso dobile vrnjenih vloženih sredstev. Pobuda: Prosim, da OS občine II. Bistrica posredujete celovito informacijo o poteku in realiziranih obveznosti občine II. Bistrica do vasi Topole vezano na sporazum med občino in KS Topole (KČN). Vprašanje: Kje so razlogi da KS Topole ni bil dan odgovor s strani župana in vodje oddelka za gospodarsko infrastrukturo g. Barbe glede posredovanih dopisov KS - vezano na lokacijo igrišča in ureditev dostopne poti pri železnem mostu. Prvi dopisi so bili posredovani na občino v novembru 2008 in zadnja dva pa v začetku marca 2009. Vprašanje: Kako potekajo aktivnosti z širokopasovno internetno povezavo. Vprašanje: Kdaj bo OS posredovan v obravnavo osnutek pravilnika o pogojih za razdelitev sredstev, ki so zagotovljena v proračunu za sofinanciranje - odkup diplomskih in drugih del naših diplomantov.« Na koncu seje so svetniki še sprejeli pravilnik o dodelitvi enkratnega denarnega prispevka za novorojence in zasebnemu zdravstvenemu delavcu, Dajani Frank, Trnovska ulica 34, podaljšali koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na območju Občine Ilirska Bistrica, v obsegu 100 % standardne ekipe fizioterapije, za obdobje 10 let, to je do 01.07.2019. Kras v učnih načrtih Ana Klarič ••••• Jan, Nika, Martina, Patricija in Ana, dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica, smo sodelovali na natečaju "Kras v posodobljenih učnih načrtih", ki ga je razpisalo podjetje Turizem Kras d.d., v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. 18. aprila smo na ploščadi pred Postojnsko jamo predstavili naš projekt z naslovom Kontaktni kras - Podtabor, v katerem smo hoteli pokazati, da je to odličen prostor za geografsko, geološko, zgodovinsko in hortikulturno proučevanje. Uradna predstavitev seje začela ob 11.00, poprej pa smo si še enkrat ogledali notranjost kraške lepotice. Bolj kot dinozaver v Postojnski jami, nas je prepričal tihi svet vivarija, saj smo se lahko prvič zazrli iz oči v oči z jamsko kobilico. Na razstavnem prostoru smo mimoidočim domačim in tujim obiskovalcem, slednji so se izkazali za nekoliko nezaupljive, predstavili naravne značilnosti Podtabora in okoliških vasi. Opisali smo jim številne znamenitosti teh krajev ter jim svetovali naj jih obiščejo. Na žalost pa se je predstavitev prezgodaj zaključila saj nas je zmotil dež. Ne glede na to, da nam je vreme nagajalo, smo se imeli zelo lepo. Naučili smo se veliko o turizmu, medsebojnemu sodelovanju in komunikaciji z ljudmi. S projektom smo bili zadovoljni ter se bomo česa podobnega lotili tudi J^mhodpje^a^ KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! MAJ - MESEC OSEBNIH ZAVAROVANJ V Zavarovalnici Triglav, d.d OE Postojna Praktična darila ob sklenitvi enega od osebnih zavarovanj. triglav Za nasvete in informacije smo vam na voljo na vseh naših prodajnih mestih in pri naših zastopnikih. HIDRAVLIČNA DVIGALA GRABEŽI TRAKTORSKI VITLI TRANSPORTNA KOLESA SAMOKOLNICE TEHNIČNI PROIZVODI IZ KOVIN UV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. a: Industrijska cesta 2,6230 Postojna, Slovenija t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60 e: info@livkolesa.si, w: www.livhk.si 30. april 2009 6 NE PREZRITE - NASI ZDOMCI IZ AVSTRALIJE Balinarji - upokojenci pri Slovenskem klubu IZ HRVAŠKE______ Primorska poje v Zagrebu Za "Jadran": Marija Iskra..... I pokojenska balinarska sekcija LJ pri slovenskem klubu "Jadran" je aktivna že vrsto let. Ustanovljena je bila na pobudo gospe SLAVE CROOKS. Gospa Slava (doma iz Račič) je ta oddelek dolga leta zvesto in požrtvovalno vodila z organizacijo in postrežbo. V pomoč in oporo so ji bile gospa Ana Iskra, doma iz Lisca in gospa Marica Valenčič, doma iz Zabič. Ko sta gospe Slava in Ana odstopile, je gospa Marica Valenčič prevzela to nalogo. Upokojenci - balinarji se srečujemo na klubskih baliniščih vsako sredo. V prijateljskih tekmah se pomerimo v svojih balinarskih sposobnostih. Eni vzamemo tekme bolj resno, drugi bolj za zabavo. Včasih pride tudi do nedolžnih prerekanj, ker pravila igre balinanja so kar komplicirana. Vse se konča prijateljsko, končno, igramo samo za razvedrilo. Pred začetkom tekmovanj popijemo kavo (včasih tudi z dodatkom belice). Samo balinanje se začne približno ob 10.00 uri in konča ob 12.00 uri. Nakar smo postreženi z lahkim kosilom (obloženi kruhki, včasih toplo kuhano kosilo). Sledi kava. Kadar kateri od balinarjev praznuje rojstni dan pa imamo še dodatne dobrote. Nekateri se kmalu poslovijo, drugi pa igrajo karte in kramljajo v prijetni družbi prijateljev. Konec koledarskega leta priredimo zaključno svečano kosilo in takrat se tudi fotografiramo. Torej, v našem slovenskem klubu "Jadran", v našem 'drugem domu'je še zmeraj živahno, čeprav po starčevsko. Na velikonočni ponedeljek nas je v klubu "Jadran" zabavala dramska skupina'KRAŠKI KOMEDIJANTI' iz Sežane z veseloigro 'BEŽI ZLODEJ BABA GRE' Ob velikem številu obiskovalcev smo vsi skupaj preživeli še en prijeten dan. ŠOLA ČUSTVENE INTELIGENCE Mnogi ljudje ljubijo stvari in uporabljajo ljudi Boštjan Trtnik, www.cdk.si/sci, Šola čustvene inteligence. N le spominjam se več dobro, I M kje sem prebral misel, zapisano v naslovu. Morda je bilo v kakšni reviji, morda je bil to grafit na steni v kakšni od stanovanjskih sosesk ... Kakorkoli, dobro sem si jo zapomnil in vsake toliko razmišljam o njej. In vas vabim, da tudi vi dovolite, da vas misel nagovori in spodbudi k razmišljanju. A ne le k razmišljanju, tudi k pravilnemu delovanju v odnosih s soljudmi! Nikoli ne bom pozabil izkušnje starejše gospe, ki je žalovala zaradi nenadne smrti svojega moža. "Za rojstni dan sem dobila čudovite kristalne kozarce in to darilo mi je veliko pomenilo," je pripovedovala. "Moj mož pa je že naslednji dan enega razbil, ker ni bil dovolj pazljiv. To me je zelo razjezilo in vsak dan sem ga kritizirala in mu očitala razbiti kozarec. Potem pa se je vse zgodilo tako nenadoma, tako hitro, nepričakovano ... Zjutraj sva še skupaj pila kavo, kot vsak dan. Nato se je z avtom odpeljal na tržnico, domov pa se ni vrnil nikoli več ... Oh, ko bi vedela, da bo tako nenadoma umrl! Bila bi bolj prijazna z njim in mu ne bi tolikokrat očitala razbitega kozarca. Zdaj pa je kar odšel in ga ni več ..." Ganljiva zgodba, ki se verjetno vsakogar dotakne na svoj način. Morda še posebej v tem jesenskem, prvo novembrskem vzdušju, ko se naše mislijo vračajo tudi k tistim, ki jih ni več med nami. Morda lahko v sebi začutimo melanholijo, žalost, praznino in bi tok svojih misli najraje usmerili kam drugam. Vendar je lahko dragoceno, če ne bežimo od teh občutkov. Dovolimo jim, da so v nas in nas spodbujajo k razmišljanju o vrednotah v življenju. Kaj je tisto, kar je zares pomembno? Je to kopičenje stvari in doseganje uspeha in ugleda za vsako ceno,"preko trupel", kot pravimo? So to ljubeči odnosi s soljudmi in tudi do samega sebe? Zamislimo se nad tem, koliko ljubimo stvari in uporabljamo ljudi - kot sredstvo za dosego svojih ciljev. Ali v resnici znamo ljubiti ljudi in uporabljati stvari? Vsi ljudje hrepenimo po tem, da bi nas drugi imeli radi in nas spoštovali, želimo pa si tudi ljubiti in izražati naklonjenost drugim ljudem. Verjetno se na neki ravni tudi imamo radi, vendar si to premalokrat pokažemo ali povemo. Morda se nam zdi, da to ni toliko pomembno. Pa je - bolj, kot si mislimo! Prav je, da si za odnose in ljubezen vzamemo čas, kajti naš odnos s komerkoli je kot vrt, ki potrebuje stalno nego in pozornost. Če si vzamemo čas, da smo z ljubljeno osebo, da smo do nje naklonjeni in prijazni, se lahko naš odnos poglablja. Spregovorimo lahko o svojih skritih željah, hrepenenjih, pričakovanjih, bolečinah, prizadetostih ... Takšni pogovori nas zbližujejo in krepijo med nami nevidno vez, po kateri se pretaka ljubezen, ki lahko zapolni našo čustveno praznino. Iz medsebojen bližine se rojeva občutek pripadnosti in zaupanja, medsebojnega spoštovanja in podpore, lahko izkusimo radost sreča-nja s sočlovekom.. Naj nam bodo medsebojni odnosi in izražanje ljubezni pomembna vrednota, za katero si je vredno vzeti čas. 2e danes, kajti jutri bo lahko prepozno ... Življenjske poti vseh nas so nepredvidljive in včasih nas življenje preseneti z dogodki, ki jih sploh ne pričakujemo. O vsem tem lahko razmišljamo sedaj, v prvo novembrskih dneh. Ne ostanimo pa le pri razmišljanju, naj nam bodo naše misli spodbuda za delovanje, da že danes naredimo nekaj prijaznega za sočloveka! Povejmo mu, da ga imamo radi, pohvalimo ga, spodbudimo, naredimo kaj namesto njega, presenetimo ga z darilom, ogrejmo ga z objemom ... V pogovorih pa se vzdržimo nekonstruktivnega kritiziranja, pridiganja, obtoževanja, izsiljevanja, še zlasti, kadar gre za stvari, ki v resnici niso toliko pomembne, kot se zdi na prvi pogled. Spomnite se razbitega kozarca z začetka članka. Začutimo ljubezen v sebi in jo podarimo drugemu! Ivanka Nikčevič, po domače Ivanka Tinetova s Topolca...... Da, Primorska poje 2009 je 3. aprila zares, v središču Hrvaške metropole, v mali dvorani Vatroslav Lisinski, nastopila s kar štirimi pevskimi zbori in dvema vokalnima skupinama. Zelo zanimivo je bilo, da so kar trije nastopajoči bili iz mojega kraja - Ilirske Bistrice. In kako je bilo ali »pasalo«? Brez posebne reklame, plakatov in ostalega, seje proti večeru začela zbirati množica ljudi, seveda zagrebških Slovencev pa tudi njihovih prijateljev in dodobra napolnila dvorano. Ob dvajseti uri so kot prve na odru zapele naše štiri postavne punce v narodnih nošah - ŠKUORKE, s pesmijo Slišala sem ptičko pet. Oh kako so nam ob tej pesmi misli zbežale v čas naše mladosti in v spomine na naše mame. Nato so naše prelepo vaško petje nadaljevale še z dvema pesmima. Ko je naš napovedovalec, dramski igralec in umetnik Ivica Kunej (tudi Slovenec v Zagrebu) prebral opis skupine in napovedal pesem Pleničke je prala... je požel dolg aplavz in solzno oko nam je vse povedalo. Takoj za njimi so nastopili Hrušiški fantje. Zares, so nas vse presenetili s tako lepo domačo glasbo, še posebej pa smo bili presenečeni, ko so prebrali kje vse so že gostovali: v Avstraliji, na Brdu pri Kranju... Najlepše od vsega pa je, da v skupini pojejo cele družine - bratje, pa dedek in vnuk - enkratno. Fantje lepo pojejo »pa naj celi svet zna za to«. Sledile so pesmi MePZ iz Portoroža, nato pa nastop MPZ Dragotin Kette. Začeli so z Bistriško himno in dvorana je zvenela od naše Tječe, tječe bistra voda. Zazdelo se mi je, da kar slišim žuborenje te vode, ko pa so zapeli še Pesem o svobodi, seje dvorana kar tresla in aplavzu ni bilo kraja. Izredno lepo in vsa pohvala dirigentu Mirku Slosarju. Koncert seje nadaljeval z nastopom skupine Monet iz Doline pri Trstu. Bili so odlični. Kot naslednji so nastopili MePZ iz Postojne. Vsi mladi so peli kot slavčki in brez dodatka tudi tukaj ni šlo. Publika se je razšla zadovoljna, polna lepih vtisov, saj smo vsi pri tem petju imeli občutek, da smo doma v Sloveniji, a tega ni mogoče opisati, to lahko samo občutiš. Ampak, ni bilo še konec, kajti sledila je večerja in tu je pesem zadonela svobodno, brez treme in strahu. Tekmovali so kdo bo boljši in kdo bo glasnejši in Vstala Primorska je donela vse do polnoči, ko smo se morali posloviti in naši pevci so odšli proti svojemu domu v prelepo in drago nam deželo. Da je organizacija brezhibno tekla, gre zahvala KPB »SLOVENSKI DOM« Zagreb, s predsednikom Darkom Šoivcom in ostalim sodelujočim in na koncu, še enkrat vsem iskrena HVALA za prelep in nepozaben večer »Blu je taku lepu, da mi je od vsega solznu oku.« V prelepe moje kraje pošiljam vsem lepe pozdrave NIZKE GRADNJE (MidM GRADBENI VIC Američan, Nemec in Slovenec se ob kavi hvalijo, kateri boljše zidajo. Nemec: “Mi začnemo zjutraj zidat porodnišnico, naslednje jutro se že rodi nov Nemecl" Američan: "Mi zgodaj zjutraj začnemo gradit elektrarno in zvečer že gorijo luči po mestu!" Slovenec: "Mi začnemo ob 6ih zjutraj gradit pivovarno, pa smo ob 8ih že vsi nasekani!" Fata se je zaposlila v Sloveniji. Čez nekaj mesecev jo Haso pobara. "Gdje radiš i šta radiš ?" "Radim u Sloveniji kao tajnica." "Tajnica!!! Šta ti to znači ?" "Svi me j..., a ja tajim!" NE PREZRITE - SPOMINI NA OSVOBODITEV 30. april 2009 7 7. maja 1945 je bila Ilirska Bistrica dokončno osvobojena Jože Vičič, podpredsednik Odbora ZZB Ilirska Bistrica ••••• Spomini na osvoboditev Ilirske Bistrice, Primorske in Trsta ~~1. maja 1945 je bilo sklepno de- / janje reško-tržaške operacije IV. armade JA, katere cilj je bil osvoboditev Primorske, Trsta in Istre. Tega dne je bil v jutranjih urah namreč podpisan sklep o brezpogojni kapitulaciji nemškega 97. armadnega korpusa, ki je zasedal in nadziral celotno območje. S tem je bila odprta pot k svobodi. Kot borec 1. tankovske brigade, ki je delovala v sestavi IV. armade pri osvoboditvi Ilirske Bistrice, Primorske, Trsta in drugih krajev se po 64. letih še vedno živo spominjam takratnih dogodkov. Še posebej, ker so bili tega dne Ilirska Bistrica in domači kraji dokončno osvobojeni in so zadihali z novo pomladjo. Pot do končne osvoboditve pa ni bila lahka. Celotno območje je zasedal in nadziral nemški 97. armadni korpus, okrepljen še z drugimi enotami. Z vsemi silami naj bi zaprl pot IV. armadi v njeni nameri, da osvobodi Reko in Trst ter se prebije proti Posočju. Še posebej so to namero omejevale utrdbe na stari jugoslovansko-italijanski meji, ki so jih Nemci še izpopolnili. Posebno močne so bile podzemne utrdbe na grebenu Milanje, ki so branile pristop k Ilirski Bistrici, pred sv. Katarino nad Sušakom, v okolici Klane in na posebno strmih področjih. K Istri in Primorski se je IV. armada usmerila že konec meseca marca 1945. Po osvoboditvi Biha-ča (27,- 28. 3.) je napredovala skozi Liko, Hrvaško Primorje in Gorski kota r. Po uničenju 392. nemške in 11. ustaško-domobranske divizije je 16. aprila 1945 s svojimi glavnimi silami prispela do zunanjega obrambnega pasu Reke. Armadni štab se je odločil, da osvoboditev Reke in Trsta doseže po dveh smereh. Istro naj bi osvobodili preko otokov Krk in Cres, iz Istre pa bi nadaljevali proti Trstu. Druga smer je vodila preko Sušaka - Reke - širše okolice Ilirske Bistrice proti Trstu. 20. aprila so se začeli boji za glavne sovražnikove položaje. Desno krilo armade, v katerem smo bili tudi pripadniki 1. tankovske brigade, naj bi čez snežniške gozdove prišlo med Pivko in Ilirsko Bistrico ter prebilo nemško obrambo. 27. aprila so se med vojskujočimi enotami vneli hudi boji med grebenom Milanje in Koritnicami. Po dodatnih močeh, ki so bile dodeljene 10. dalmatinski brigadi, seje sovražnik umaknil v Knežak, vendar so ga borci te brigade pregnali tudi od tam. V teh bojih so uničili 9. SS policijski polk, Jevdjevičeve četnike in 5. Nedičev polk. 28. aprila se je nadaljevala pot TO. dalmatinske brigade in drugih enot proti Ilirski Bistrici. Pod močnim pritiskom teh enot so Nemci zapustili greben Milanje in se umaknili proti Ilirski Bistrici, kmalu zatem pa tudi iz mesta Ilirske Bistrice, saj so bili obkoljeni iz treh smeri. Tega dne je bilo mesto Ilirska Bistrica prvič osvobojeno. Naslednjega dne (to je 29.4.) se je začelo v širšem območju okolice Ilirske Bistrice obkoljevanje nem- škega 97. armadnega korpusa, kije imel še vedno za nalogo, da brani območje Reke, Trsta in Posočja. 30. aprila popoldne so enote 13. in 26. divizije osvobodile Klano, Novokračine, Sušak, Jelšane in Podgrad. Stiskanje obroča okoli nemškega korpusa se je nadaljevalo vse do 1. maja, ko je le-ta dobil povelje nemškega komandanta, naj se skozi Ilirsko Bistrico in Postojno prebije v okolico Ljubljane. Tega dne se je na območju Ilirske Bistrice in njene okolice začelo zbirati še več partizanskih enot, iz okolice Trsta so prihajale tudi dodatne vojaške sile (dve pehotni brigadi in dva tankovska bataljona), da bi sovražniku preprečili preboj iz obroča.Te enote so razporedili okrog Obrova v smeri proti Podgradu. Tudi nemški korpus je dobil dodatne okrepitve. Tako je 3. maja zjutraj začela napadati sveža 188. nemška divizija in prodrla v Rupo in Jelšane ter prisilila enote 13. divizije, da se nekoliko povlečejo nazaj. Istega dne je 19. divizija osvobodila mesto Reko in potisnila nemške vojaške enote čez Kotor in Permane proti Šapjanam v smer Ilirske Bistrice. Čeprav je bil obroč sklenjen, se je nemškim enotam v noči med 3. in 4. majem posrečil preboj med Ilirsko Bistrico in Velikim Brdom do Prema. Boji v okolici Ilirske Bistrice so bili srditi vse do 5. maja, ko so Nemci proti večeru ponovno vdrli v mesto Ilirska Bistrica. Naslednjega dne so partizanske enote prešle v splošen napad in z navzkrižnim ognjem prisilile sovražnika, da je prenehal napadati naše položaje. Istočasno je na nemški strani prišlo do spoznanja, da bi bil izid teh bitk skrajno neugoden. Nemški komandant za jugovzhod general polkovnik Aleksander Loehr je 5. maja odobril pogajanja o kapitulaciji nemškega 97. armadnega korpusa. Komandant tega korpusa Ludvvig Kuebler je naslednji dan pooblastil polkovnika Rudolfa Rindta za pogajanja, štab IV. armade JA pa polkovnika Stanka Bjelajca in podpolkovnika Šukrijo Bijediča."Pogajanja so začeli 6. maja na sedežu štaba nemškega korpusa v Ilirski Bistrici, Gubčeva ulica 20, sklep o brezpogojni kapitulaciji nemškega 97. armadnega korpusa pa so podpisali 7. maja 1945 zjutraj (ob 6.04 uri) v vasi Zagorje, kjer je bil sedež štaba 8. udarne divizije". S trenutkom podpisa tega dokumenta se obvezno prekinejo sovražnosti na obeh straneh, so med drugim zapisali vtem sklepu. S tem je bila tako imenovana reško-tržaška operacija, ki jo je izvedla IV. armada JA uspešno zaključena. Enote 8. udarne divizije so dobile nalogo, da razorožijo nemški 97. armadni korpus, druge vojaške enote pa so zadržali na dosegljivih položajih. Orožje je položilo okoli 16.000 nemških vojakov, podoficirjev in oficirjev, med njimi tudi trije generali. Novica o težko pričakovani svobodi se je 7. maja 1945 hitro razširila tako v mestu Ilirska Bistrica kot v ostalih krajih Primorske. Prva tankovska brigada, v kateri sem bil kot poveljnik tankovske čete in je do dneva osvoboditve domačih krajev pred tem sodelovala pri osvobajanju Dalmacije, Hercegovine, Like, Gorskega kota rja, hrvaškega in slovenskega Primorja je nadaljevala svojo borbeno pot do osvoboditve Trsta in Celovca, zaključila pa v Vrhniki. V spomin na slavne bitke, ki jih je vodila 7. tankovska brigada v operacijah za osvoboditev Ilirske Bistrice, so na državni proslavi 9. maja 1981 v Ilirski Bistrici, na Hribu svobode, postavili spomenik - tank STUART, angleške izdelave, ki je neposredno sodeloval v zaključnih bojih za osvoboditev Ilirske Bistrice. VELIKA NOČ Velika noč na podeželju Alenka Penko ••••• \ Zelika noč je največji krščanski praznik, zaradi bogate simbolike, šeg, V navad, običajev in jedi, pa se vsakokrat znova dotakne tako verujočih kot neverujočih. Tudi za to veliko noč so se gorečneži v Latinski Ameriki in na Filipinih bičali do krvi, se dali pribiti na križe in kronati s trnovo krono. V Škofji Loki so oživili škofjeloški pasjon, Švedi so sestavili Jezusa iz belih lego kock, največ prahu pa je dvignila nenavadna skulptura britanskega kiparja, za katerega se je zavzel škof Jean Michel di Falco. Prazniki so vedno priložnost za proizvajalce in trgovce. V njih vidijo svojo tržno nišo in trg vsakokrat znova poplavi obilica kiča. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije si že vrsto let prizadeva, da bi slovenskemu potrošniku približala domače pridelke in izdelke. V sklopu projekta poteka vsakoletno ocenjevanje izdelkov na Ptuju, tradicionalna prireditev Podeželje v mestu - velika noč na podeželju, ki jo pripravljajo na Pogačnikovem trgu v Ljubljani, pa tudi mesečne predstavitve, ki potekajo v sodelovanju s trgovskim podjetjem Mercator. Projekt, ki predstavlja ponudbo kakovostnih slovenskih izdelkov, hkrati približuje tudi navade, običaje in jedi slovenskega podeželja. Za slednje skrbijo številna slovenska društva. Društva, ki so v svojih programih dela, ohranjanju starih običajev in navad, dala posebno mesto. Med obiskovalce smo razdelili več kot tisoč oljčnih vejic. Z velikonočnimi pecivi so se posebej potrudile ga. Milica Boštjančič, ga. Magda Ujčič in ga. Zlatka Primc. Del tega dogajanja so tudi člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ki so v času do cvetne nedelje pripravili vrsto delavnic in programov za različne starostne skupine: barvanje pirhov s pomočjo čebulnih lističev, krašenje pirhov s pomladnimi travami in s pomočjo nogavice, izdelovanje velikonočnih venčkov, praskanje pirhov, izdelovanje pletenic, velikonočnih ptičkov. .. Prav vsi obiskovalci pa so prejeli tudi simboličen šopek oljke in domačo potico. Velikonočne predstavitve, ki jih zaključujemo v sredo, 22. aprila, v Ljubljani, so bile hkrati priložnost za predstavitev našega kraja, kot odlične točke za nadaljevanje izletov naprej po Brkinih, v sosednjo Čičarijo ali bližnjo Ilirsko Bistrico ter ostalih turističnih destinacij, na katere smo vezani ( Brkinska sadna cesta, jezero Mola, jezero Klivnik..) ter predstavitev naše Brštulin bande, ki obiskovalce vedno spravi v dobro voljo. Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujemo Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, posebej ga. Feliciti Domiter in našemu glavnemu akterju g. Srečku Sanaborju. 8 30. april 2009 NE PREZRITE - DELO RDEČEGA KRIZA Območno združenje rdečega križa Za podrobnejše informacije smo dosegljivi na: tel. številki: 05/ 711 07 90, na mobilnemtel.: 041 233 194 ali na elektronskem naslovu: obmocno.zrk@siol.net Po pričakovanjih, smo v aprilu vzpostavili skladišče pod Gimnazijo ( ulica 4. armade) v Ilirski Bistrici. To pomeni, da ne bomo več dosegljivi v »leseni baraki« na Strmi poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste tako ali drugače prispevali, da nam je to uspelo. Posebno zahvalo namenjamo podjetju LESONIT d.o.o. Ilirska Bistrica, ki nam je podarilo dve oplemeniteni plošči in nam pomagalo pri zagotavljanju prostorskih kriterijev za skladišče s hrano. 10. aprila smo razdelili več kot 70 paketov RKS s hrano in pralnim praškom, poleg tega pa velik delež oblačil, obutve, posteljnine, šolskih potrebščin in drugega, karsmo prejeli od občanov in občank. Zahvaljujemo se Osnovni šoli Jelšane, ki je zbrala veliko količino šolskih potrebščin in igrač, ki smo jih takoj predali tistim, ki jih potrebujejo. V tem obdobju smo prejeli finančno pomoč posameznikov, podjetnikov in dveh svetnikov, ki so nakazali sredstva za nakup hrane. Vsi tisti, ki bi želeli prispevati za nakup paketov s hrano, prosimo, če sredstva nakažete na naš TRR št.: 1010-0002 92 08 538 BANKA KOPER Skupščina OZ RK, z nadomestnimi volitvami V sredo 22. aprila 2009 smo imeli redno letno skupščino OZ RK Ilirska Bistrica in nadomestne volitve za tri članice Območnega odbora. Na skupščini smo pregledali poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2008 in ugotovili, da smo s skupnimi močmi uspešno izpeljali velik del aktivnosti, ki smo si jih zastavili v programu. Naj naštejemo le večje: učinkovito in kvalitetno smo ukrepali ob ujmi v Brkinih in razdelili humanitarno pomoč; izpeljali smo tri redne terenske krvodajalske akcije z odlično udeležbo 700 krvodajalcev; opravili smo sedem tečajev in izpitov prve pomoči za voznike motornih vozil za več kot 100 udeležencev; na zdravstveno letovanje v Pacug pri Portorožu smo peljali 51 osnovnošolcev z zdravstveno indikacijo; organizirali smo dva pohoda za zdravje, srečanje starostnikov ob novem letu, obdarili in obiskali smo starostnice ob 8. marcu, pripravili razstavo slikarke Dragice Sušanj, sodelovali na prireditvi Ženska-ženski, sedmim starostnicam smo omogočili sedemdnevno letovanje na Debelem rtiču, organizirali smo II. regijsko tekmovanje prve pomoči za osnovnošolske ekipe in se udeležili državnega tekmovanja; skozi celo leto smo razdeljevali pakete RKS ( več kot 200), hrano iz intervencijskih zalog (razdelili smo 390 kg moke, 340 kg testenin, 950 kg sladkorja, 200 kg riža, 4.512 I mleka); v Tednu Rdečega križa so učenci osnovnih šol zbrali skoraj 1.000 €, ki smo jih namenili Rdečim noskom; tradicionalno smo se v okviru mednarodnih odnosov udeležili praznovanja 25-letnice od podpisa Listine o pobratenju, prijateljstvu in sodelovanju med Rdečim križem iz Opatije in Ilirske Bistrice; obnovili smo prostore (pisarne) na Bazoviški 28 v Domu upokojencev in pričeli z reorganizacijo in posodabljanjem skladišč. Kljub relativno slabemu finančnemu stanju na našem združenju, smo s pomočjo občanov in občank, podjetij, sponzorjev in donatorjev uspešno zaključili poslovno leto 2008. Sprejeli smo program dela (osnutek akcijskega programa za leto 2009 smo predstavili v prejšnji številki) in finančni program za leto 2009. Na sejo skupščine smo povabili predstavnike vseh krajevnih skupnosti z željo, da bi v bodoče boljše sodelovali in vzpostavili krajevne organizacije Rdečega križa in se tako približali tistim, ki nas najbolj potrebujejo. Izvolili smo nadomestne članice v devetčlanski odbor, ki ga sestavljajo: 1. Nadja Baša - predsednica 2. Nadja Vidmar-članica 3. Marica Kovačič - članica 4. Emanuela Rebec - članica 5. Silva Dekleva - članica 6. Mira Šenkinc - članica 7. Sonja Maljevac - članica 8. Dorica Kalčič - članica 9. Nada Smolej - članica Ob tej priložnosti smo zakoncema Ireni in Alojzu Bubniču iz Pre-garij podelili posebno ZAHVALO za požrtvovalnost, nesebičnost in humanost v času ujme s točo in obnove v Brkinih. Teden Rdečega križa od 8. do 15. maja 2009 V tem tednu bomo izvajali naslednje aktivnosti: • Dan odprtih vrat ( predstavili bomo prvo pomoč in oživljanje, pripravili razstavo plakatov Rdečega križa, projekcijo dejavnosti OZ RK Ilirska Bistrica, izvajali meritve krvnega tlaka in sladkorja,...) ■ Izpeljali bomo akcijo Kovanec za otroke v stiski in denar namenili otrokom, katerih starši so izgubili službe. • Organizirali bomo izredno krvodajalsko akcijo v Izoli • Po osnovnih šolah bomo pripravili predavanja o Rdečem križu. Ekipa OŠ Antona Žnideršiča na lil. regijskem tekmovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči v Idriji Šestčlanska ekipa osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice se je pod vodstvom mentorja krožka prve pomoči Petra Novaka udeležila III. regijskega tekmovanja osnovnošolskih ekip prve pomoči, ki je bilo 16. aprila v Idriji. Tekmovanje je obsegalo teoretični in praktični del preverjanja usposobljenosti. Teoretični del je sestavljen iz 25 vprašanj iz prve pomoči, 15 vprašanj iz cestnoprometnih predpisov in 10 vprašanj iz gibanja Rdečega križa. Praktični del se je nanašal na oskrbo izbranih primerov poškodb. Ekipa je osvojila pokal in _________ odlično tretje mesto, za kar A/a fotografiji od leve: Monika Šabec, Štefan Iskra, Martin Šabec, Nejc Debevc, Matjaž jim iskreno čestitamo. Mikuletič in Mitja Jenko. Spoštovani! • V Sloveniji znamo deliti z ljudmi, ki imajo manj. Med nami je kar • 132.000 družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč. j Rdečemu križu Slovenije je v lanskem letu uspelo zagotoviti in raz- • deliti kar 1.448 ton hrane in 33.934 prehranskih paketov, • družinam in posameznikom iz socialno šibkih sredin. Kljub temu in • zaradi zaostrenih socialnih razmer ugotavljamo, • da potrebe po tovrstni pomoči naraščajo. • Zato v okviru letošnje akcije, katere slogan je »Lepo je deliti«, zbiramo i sredstva za dodatne prehranske pakete. • Prepričani smo, da bomo skupaj z vami tudi letos • uspešni. : Zato vas vabimo, da po najboljših močeh podpre- • te akcijo Rdečega križa Slovenije »Lepo je deliti« • in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 11 -989916 ali pa pošljete SMS s ključno besedo »SKUPAJ« na 1919. Že s prispevkom 15 EUR boste omogočili nakup enega prehranskega paketa! Vnaprej hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Več informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj Pozdrav pomladi Andreja Rebec,referent za ZV ••••• 21. marca je referat za zdravstveno vzgojo pri zdravstvenem domu Ilirska Bistrica pripravil preventivno akcijo ob tednu boja proti raku, ki ga obeležujemo prvi teden v marcu. Zjutraj sta Andreja Muha in Jadran Čekada v nič kaj pomladanskem vremenu, saj je snežilo in pihalo kot sredi zime, udeležence najprej popeljala na krajši pohod do Črnih njiv in preko Jasena v Ilirsko Bistrico. V telovadnici OŠ Dragotin Kette pa so Jadranka Dijan, Ivan Bergoč, Božidara Česnik, Nada Čeligoj in Nika Udovič udeležencem pomerili krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Ga. Marjeta Kesič Svetel - predstavnica nacionalnega programa Svit,pa je s pomočjo modela črevesja predstavila bolezenske spremembe v debelem črevesju in natančno razložila kako bo potekal preventivni program zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesju. Program je začel delovati letos, v presejalnem programu pa bodo zajete osebe med 50. in 69. letom starosti. Kljub temu, da predstavitev programa Svit Bistričane in Bistirčanke ni preveč zanimala, svetujem, da se vsi, ki boste povabljeni v presejalni program ,vabilu odzovete, saj je rak debelega črevesja v Ilirski Bistrici kar pogosta bolezen. NE PREZRITE - POMEMBNIH DOGODKOV 30. april 2009 9 Srečanje strojnih šol Slovenije Ado Barbiš, dipl.ing.str........ Srečanje srednjih strojnih šol Slovenije je bilo organizirano pod okriljem Gorenjske regije na srednji šoli Jesenice (Ulica bratov Rupar 2, 4270 Jesenice). Področja sodelovanja: OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR in strojni mehanik, INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ, AVTOKARO-S ERI ST, AVTOSERVISER, STROJNI TEHNIK Krovna tema srečanja je bila: VARČEVANJE Z ENERGIJO v mojem bodočem poklicu. Iz Šolskega centra Postojna smo se srečanja in predstavitev udeležili: dijak Gregor Sila in Martin Valič (oblikovalec kovin- orodjar) pod vodstvom mentorja Borisa Semeniča, Primož Kaluža in Andrej Lavrenčič (strojni tehnik - PTI) pod vodstvom mentorja Ada Barbiša, ki je bil tudi somentor dijaku Dušan Poje (strojni tehnik- PTI), kateri obiskuje srednjo šolo Bežigrad. V dvorani gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah sta po predhodni glasbeni točki, ki sojo izvedle dijakinje srednje šole Jesenice, ravnatelj Stanko Vidmar, univ.dipl.inž. in župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger zaželela dobrodošlico dijakom, mentorjem in ravnateljem šol. V kratkem sta predstavila pomen srečanja za šolo, občino, kot tudi veselje, daje ravno njim bilo izkazano zaupanje za izvedbo srečanja. Prepričana sta, da so dijaki pripravili dobre naloge iz URE. Primere dobre prakse bodo tudi uporabili na šoli kot tudi v sami občini. Po uvodnem sprejemu so po posameznih področjih v učilnicah srednje šole Jesenice, dijaki udeležencem predstavili zanimive in aktualne naloge s področja URE, ki naj bi jih opravljali v bodočem poklicu. Andrej Lavrenčič in Primož Kaluža sta pripravila in predstavila zelo zanimivo in konkretno nalogo URE v cestnem transportu in vzdrževanju. V konkretnem primeru sta predstavila ukrepe in aktivnosti za zmanjšanje porabe energije, goriva pri vozilih in URE v servisni delavnici, poslovnih in drugih prostorih v podjetju Tramper d.o.o. Poudarila sta, da v podjetju Tramper d.o.o imajo veliko priložnosti za URE in skrbi za varstvo okolja, ki jih glede na velikost stroškov razvrščajo po prioriteti. Zavedajo se, da jih čaka še veliko dela in da bomo v bodoče načrtno pristopili k celoviti obravnavi in URE na naslednjih ravneh: 1. URE vozni park • sledenje vozil za prevoz ne- varnih snovi, trenutni nadzor nad porabo goriva in potovalno hitrostjo in nahajanje vozila na trenutni lokaciji. • načini varčne vožnje, šolanja in izobraževanja voznikov. 2. URE pri vzdrževanju in pranju voznega parka v servisni delavnici in avtopralnici gorivo, pnevmatike, dodatna oprema, teža vozil. 3. URE v servisni delavnici, poslovnih, pomožnih prostorih, skladišču in parkirišču: • Električna energija • Ogrevanje, hlajenje in klimatizacija • Voda Po izvedenih predstavitvah in izmenjavi mnenj smo si ogledali nekaj zanimivosti JESENIC in se ponovno zbrali v gledališču, kjer je sledil zaključek s podelitvijo potrdil in priznanj dijakom in mentorjem. Gledališka skupina BC iz Bovca vabi na ogled predstave iifi ^Zs ZADREGE V BOLNIŠNICI dr. EGIDIJA SRŠENA (priredba komedije Raya Cooneya) v soboto, 9. maja 2009, ob 20.30 uri, v Dom na Vidmu prodaja vstopnic uro pred predstavo ( predprodaja Oaza) Ambicioznemu zdravniku se obeta napredovanje. Vsaka stvar se nevarno zaplete, ko pridejo na dan njegovi mladostni grehi. Je dovolj pretkan, da bo kos tej kočljivi situaciji ? Dogajanje se odvija v bolnišnici dr. Egidija Sršena. Predstava je prejela posebno priznanje po izboru regijskega sektorja in priznanje za najboljšo stransko vlogo po izboru regijskega sektorja. Če se radi smejete, potem ne zamudite enkratne predstave! Vabljeni! 5. seja Sveta območne enote KGZS Postojna Janez Okoliš ••••• \ /sredo, 01.04.2009 so se v Postojni sestali na 5. seji članice in člani V Sveta območne enote KGZS Postojna. Na seji so člani sveta pod vodstvom predsednika sveta Janeza Okoliša, poleg rednih točk dnevnega reda, obravnavali spremembe in dopolnitve Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP. Predstavljen jim je bil Letni lovsko upravljalski načrt za LUO Notranjske za leto 2009 . Svet OE Postojna je obravnaval tudi problematiko odkupa mleka na področju, ki ga pokriva OE KGZS Postojna s poudarkom na področje II. Bistrice, Pivke in Postojne. Predvidene spremembe v ukrepih PRP je nazorno prikazala svetovalka Kmetijskega Zavoda iz Nove Gorice ga. Darja Zadnik, medtem ko je vodja OE Postojna ZGS g. Anton Smrekar podrobno predstavil Letni lovsko upravljalski načrt za LUO Notranjske za leto 2009. Prisotne članice in člani so v svojih razpravah prispevali kar nekaj pomembnih napotkov in pripomb tako na dopolnitve Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP kot na Letni lovsko upravljalski načrt za LUO Notranjske za leto 2009. Največ pomislekov je bilo izrečenih na ocenjevanje škode po divjadih in planu odstrela divjadi. Seznanili so seje s problematiko škode po divjadi in pticah na njivskih površinah in dobili pojasnila glede povračila škode. Če nastane škoda na lovni površini, je zanjo odgovorna pristojna Lovska družina, za škodo na ne lovnih površinah pa je odgovoren upravljavec - država. Pri obravnavi točke dnevnega reda problematika odkupa mleka na področjih občin Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, pa so se razpravi pridružili še in g. Kržič, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Cerknica, g. Tomažič direktor Kmetijske zadruge Vipava in podpredsednik KGZS in g. Vitomir Bric iz KGZ Nova Gorica. Predsednik je na kratko orisal dejansko stanje na terenu in pri tem ugotavljal, da se gospodarska kriza že močno zajeda tudi v kmetijstvo. Ugotavlja, da je na trgu opaziti nenehen padec cen kmetijskim pridelkom. Slovenske kmetijske proizvode na policah veleblagovnic često nadomeščajo tuji cenejši kmetijski proizvodi. Posledico tega pa že čuti naš kmet. Ker je proizvodnja mleka na kmetiji sigurno temeljna kmetij- Proble- matika odkupa mleka na področjih občin Ilirska Bistrica, Pivka, ska panoga na kateri temeljijo tudi . • druge dejavnosti na kmetiji in ker bi rOSlOJtlG opustitev odkupa pomenila v marsikaterem primeru tudi opustitev kmetovanja, je zelo pomembno, da se poišče rešitev, ki bo zagotovila ohranitev mlečne proizvodnje na tem področju. Predsednik je povedal, da potekajo pogovori med KZ Ilirska Bistrica, ki je zašla v finančne težave med KGZ Cerknica, ki naj bi vstopila na to področje in g. Antonom Šenkincem županom Občine Ilirska Bistrica, ki je izrazil pripravljenost po njegovi aktivni pomoči ob reševanju zatečenega stanja na področju odkupa mleka.. Svoj pogled na problematiko so predstavili tudi vsi povabljeni. Razprava je pokazala, da so prizadevanja za rešitev nastale situacije pravilna, da pa bo potrebno vložiti veliko naporov, da se prebrodi nastalo krizo in s časoma tudi obrne trend v smer rasti oz razvoja. Svetniki OE Postojna so se seznanili tudi s sklepi Odbora za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti in pobudo g. Janežiča za skupno srečanje Odbora KGZS za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti in Sveta OE Postojna. Dogovorili so se, da bi bilo tako srečanje dobrodošlo in ga bodo organizirali za eno od prihodnjih sej Sveta. 30. april 2009 NE PREZRITE - IZ NASE KULTURNE DEDIŠČINE IZ ZAPUŠČINE Vili Gombač Josipa Nadoslava Potepana-Škrljovega župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana (1848 - 1893) V današnji številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Potepano-vih zapisov o kmetovanju za mesec APRIL oziroma MALI TRAVEN, kot se glasi staro ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in opravila na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu (njegovi zapisi iz koledarja Sv. Jeronima 1874). Širšo strokovno znanost je gotovo najbolj zaznamovalo njegovo delo oziroma raziskovanja na področju arheologije. Ob upoštevanju, da je bil preprost kmečki fant in ni imel nobenega predznanja o arheologiji, preseneča njegova daljnovidnost in presoja zgodovinske in kulturne vrednosti nenavadnih predmetov, ki jih je sam izkopal ali so mu jih prinesli okoliški kmetje izpod plugov. Stroko in arheološko zgodovino je zaznamoval z izkopavanji na prazgodovinskem gradišču v Javorjih na Dolnjem Zemonu, kjer je na mestu poznejše rimske postojanke odkopal številne predmete in kovance. Njegova izkopavanja v svojih raziskavah gradišč priznavajo in omenjajo vsi priznani arheologi, ki so raziskovali naša gradišča v poznejšem obdobju (Alfonz Mulner, Karel Moser, Jernej Pečnik, Simon Rutar, Alberto Puschi in drugi). Bil je pionir raziskovanja arheološke dediščine v naši krajih. Zelo zanimiv je njegov zapis in pogled na arheološke ostanke in zgodovinsko zapuščino naše okolice, ki jo je opisal v publikaciji ARKIV ZA POVJESTNICU JUGOSLAVENSKU, ki je izšla v Zagrebu leta 1875. Pri nas je ona gora, ki se kliče sv. Ahac; na tem verhu al gori se vidi razvaline od cerkve, na jugo-strani je mala luknja, ki je večna voda gori, ki nikol je ne zmanjka. Niže proti jugo pod goro sv. Ahaca je znati od grobov at brežuljkov z zemlje nasutih, nekte-ri so manji, nekteri pa veči, pa nihče ne ve kaj je notri. Od teh brežuljkov je tudi zid znati čez hribe od južne strani naprej daleč pravijo, da na rimsko drži, nekteri pravijo pa, da je bila Turska meja. V naši fari al okrožji je petero razvalin od starih gradov; ena je v Ter-novim, ena v Bistrici, ena v Jablanici ena na Bobni v Kočanih, ena pri nas na Zemonu; od nobene ne vem jaz znamenitih stvari poročiti, razun od Bistriške je eno pismo na meškolič (pergament) v nemškim jeziku pisano. Blizo naše vasi Sp. Zemona je en homec z imenom Gradišče, gori na temu homcu je revan, dolga je okoli 230 široka pa okoli 190 korakov, z dvema nasipi obdana; po revni se pride na tisti prostor ki pravja, da je bil grad, pa od grada ni dosti znati, zakaj kmetje so vse bili v njive spre-obernili i kamnjev stran spravili, okoli gradišča je še zdaj zidovje cvijner imenovano, s prav dobro mavto zidano, na dva sežnja visoko, pa vse v zemlji zasuto, vmes cvinjerem je dolgosti okoli 300, širokih 370 korakov. Pravijo da je okoli dvanajstiga sto- letja ga bila strela užgala, i res se vidi kamnje gorelo. Zdolej so vinogradi, pred 20 leti ko so za vinograde kopali, so našli razne starine, kakor per-stene, posode od loncev in kozic, čez palec debele črepine in prav debele noge od kozic, verčke, male skledice s prav fine ilovice, velike ploše, prstene na njih napisi, pod plošami oglje i dve ležerni (lampi) tudi z napisi, tud perstene, ležerne mislim da so v Ljubljanskem muzeji. Se je dobila kovaška žlindra (okujna), kosti prav dosti na kupih i tudi pod kamnom zasutih, dnjari broncasti (enega imam jaz, še dobro je poznati podobe na njem, ako bi ga zahtevali ga pošljem) me-singast perstan zlate uhare, prstene koravde, noži, bodalca na obe strani ostra, votko za plug, več svitku kakor jih ženske rabjo za na glavi nositi iz volne še cele, lonce z ogljem napolnjene i tudi kosti polne pokrite s kuf-rastim pokrovom, od čevlov podplat prav debel, od kola plotišče široko, prevertano i mozek še notri, žernu al mali mlinski kamen, pa še več drugih stvari, to gori naštete stvari sos e dobile skoro vse pol sežnja globoko, to se je dobilo, kakor sem zgorej rekel, še pred 20 leti (ko mene ni še bilo na sveti) pa nobeden ni nič spravljal, pa žali Bog se je skoraj vse pogubilo; napis se ni noben ohranil -škoda I Vsekakor so zapisi in zanimanje za preteklost vredni občudovanja če upoštevamo, da kot dvajsetletni kmečki fantič ni imel nobenega znanja na področju arheologije. Leta 1884 Bleivveisove NOVICE Gospodarske, obrtniške in narodne objavijo njegov članek o njegovem načrtnem raziskovanju gradišča v JAVORJIH. Znano je Zemonsko gradišče v Javorjih, popisano po učenjakih gosp. Alfonzu Milnerji, ter po velecenjenem in neumornem c.k. okrajnem glavarji gosp. Vitezu Antonu Globočniku iz Postojne še prešnja leta, koja tudi večino tam najdenih starin hranita. Dne 25. januarija popoudne vzel sem 2 delavca in se podal v Javorje na gradišče, en četrt ure od Dolnjega Zemona, kjer se nahaja raznih starin: na primer bronastih novcev od cesarjev Adrijana, Maksimina, Proba, Konstancija, Septina Severa in drugih; zlatih in srebernih prstanov in druge zlate drobnjave, zapon, ko-ravd, jantarine, prstenine in steklenine, vrčev, leščerb, kosti itd.. Redko kje se toliko starin dobi, kakor ravno na gori omenjenem gradišči. Omenjeni dan sem izkopal v vznožji proti vasi imenovanega gradišča, rimski grob. Ker so tenke kosti v njem bile, znati je da je bila ženska in tudi po tem bi sodil, ker je imela sreberno verižico okoli vrata. Verižica je prav dobro ohranjena, svetla še, al tako prešla, da se kot strhla mrvi. Zraven je bila prstena lampica in nekaj oglja. Dalje nismo več kopali, kjer je bila oni dan burja in mraz, in tudi me je prišel občinski svetovalec iskat, torej se je kopanje pustilo. Potem nisem imel časa niti prilike več iskati. Tiste dni je tudi neki kmet v Trnovem na gradišču izkopal nekaj še prav dobro ohranjenih sulic; skoro vsaka je drugačna in nekaj bronastih koscev pločevine. Na onem mestu je dobil pred več leti mnogocenjeni ranjki gosp. Jožef Bilc, oče visokoče-stitega pisatelja in pesnika, duhovnika v pokoju, gospoda Janeza Bilca iz Bistrice, kotel z raznim orožjem in sulicami napolnjen in z kamnito ploščo pokrit. S temi vrsticami opozorim gosp. Učenjake, gospoda kustosa K. Dežmana in neutrudljivega gospod, viteza A. Globočnika, da bi se te starine kmalu preiskale, ker se je nadjati še mnogo znamenite in za starinos-lovje dragocene tvarine. Treba je pa kmalu kaj ukreniti, ker se stvari uže plitvo nahajajo, tako da jih kmet z drevesom izorava. Mnogo njegovih najdb in tudi drugih predmetov, ki so mu jih ljudje prinesli, je poslal na razne naslove-muzeje od Postojne, Ljubljane, Zagreba in Rijeke. Od vse bogate zapuščine je ohranjenih le 10 rimskih novcev, ki so bili verjetno skopani v Javorjih in jih s ponosom hranim v spomin nanj in njegovo pionirsko raziskovanje naše preteklosti. Lep pozdrav do prihodnjič April 5S mali traverf NE PREZRITE - KMETIJSTVO 30. april 2009 11 Soja uspeva tudi pri nas Tamara Urbančič. Poreklo ter morfološke in biološke lastnosti V svetovnem merilu je najpomembnejša stročnica in je vir beljakovin in olja. Izvira iz vzhodne Azije. Na Kitajskem jo za prehrano uporabljajo že tisočletja. Nenadomestljiva pa je predvsem v vegetarijanski prehrani, saj so v njej zastopane vse življenjsko pomembne aminokisline, zato lahko nadomešča beljakovine živalskega izvora. Ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki seže tudi do dva metra v globino. Zato je sorazmerno odporna proti suši. To lastnost pa poveča še dlakavost stebla, listov, cvetov in strokov. Njene korenine vsrkajo do dvesto krat več hranil, kot korenine žit zato daje dobre pridelke tudi v slabših tleh. K temu pripomorejo seveda tudi koreninski gomoljčki z nitrifikacijskimi bakterijami, ki se pojavijo mesec dni po vzniku.. Rastna doba je pri zgodnjih sortah 70-90 dni pri poznih pa 120-200 dni. Gnojenje Soja potrebuje za 100 kg zrnja 7-1 Okg dušika, do 4kg fosforja in 3-6kg kalija. V tleh, kjer smo večkrat pridelovali sojo, so že prisotne nitri-fikacijske bakterije, zato je potreba po gnojenju z dušikom manjša. S hlevskim gnojem ali kompostom gnojimo sojo na siromašnih tleh, kjer ni dovolj humusa ali primanjkuje mikro elementov, ki so potrebni za normalen razvoj nitrifika-cijskih bakterij. Uležan hlevski gnoj ali kompost dajemo pred jesenskim oranjem 20-301 na ha. Kolobar Za sojo so primerni tisti predpo-sevki, ki zemljišče razplevelijo in zapustijo v zemlji veliko humusa. Soja zelo dobro raste po okopavinah, slabše pa po sončnicah. Lahko jo gojimo 2-3 leta zapored na isti površini, ne da bi se pridelek zmanjšal. Le ta se celo povečuje, ker se na koreninah pospešeno razvijejo koreninski gomoljčki z nitrifikacijskimi bakterijami. Na isto mesto jo sejemo po 3-5 letih. Po spravilu soje ostane v zemlji 40-75kg dušika na ha, zato po njej uspešno pridelujemo rastline, ki potrebujejo mnogo tega hranila npr. koruza. Tehnologija pridelave in sorte Za sojo obdelamo zemljo že v jeseni, spomladi pa jo le pripravimo za setev. Sejemo takrat, ko se tla segrejejo na 10-12oC. V nasprotnem primeru kali seme neenakomerno ali celo propade. To je konec aprila do začetka maja. Na površinah, kjer soje še nismo pridelovali je zelo pomembno, da seme inokuli-ramo z nitrifikacijskimi bakterijami, da se lahko na koreninah razvijejo koreninski gomoljčki. Sejemo jo v vrste 25-50cm narazen/ razdalja v vrsti je 3-8cm, globina pa 3-5cm. Za 1 ha potrebujemo 80-130kg semena. Pozorni moramo biti na čas spravila, saj se semena iz prezrelih strokov usujejo. Pridelek se giblje od 1000-4000 kg na ha. Najbolj je razširjena pridelava rumene soje. V naših rastnih razmerah so najbolj primerne zelo zgodnje in zgodnje sorte, ki dozorijo v 4-5 mesecih po setvi (Mura, Ljubica). Lastne izkušnje Seme sem dobila od ga. Anice Kavčič izTopolca, ki gaje kupila od Semenarne Ljubljana v II. Bistrici. Žal ne vem imena sorte, soja pa je v celoti rumena. S sojo sem bila lani zelo zadovoljna, čeprav sem jo sadila prvič. Posadila sem jo na njivo v istem času kot fižol, le da sem seme polagala v vrstico z razmakom 3-4 cm in ne v kupček kot je navada pri fižolu. Seme ni bilo inokulirano z nitrifikacijskimi bakterijami, njiva pa je bila spomladi preorana negnoje-na ledina. Sojo sem enkrat okopala kot fižol, takrat sem jo tudi malenkost pognojila z NPK 15-15-15, potem pa je čez poletje bujno zrasla in prekrila vrste, tako da tudi plevel ni mogel več rasti. Ker je bilo poletje precej vlažno in mokro, je soja dozorela precej pozno, šele v septembru. Ena slana je otresla listje, nato sem sojo postrigla z vrtnimi škarjami, kajti nemogoče jo je izruvati tako kot fižol, tako močne korenine ima. Stebla s kupom stročkov sem postavila na pokrit prepišen balkon nad hlevom, kjer se je dosušila. Lepega sončnega dne sredi oktobra sem jo v hipu omlatila kot fižol in očistila z rešetom in nečkami. Soja je odlično obrodila v razmerju 1 : 50! Bila sem zadovoljna, ker je bilo vsega skupaj manj dela kot s fižolom, saj je odpadlo otrgavanje listov in nezrelih strokov, pa še njiva je bila manj plevelna. Letos jo nameravam posaditi na površini treh arov (gnojenje izključno s hlevskim gnojem) in če se bo obnesla, bomo naslednje leto površino še povečali. Na večjih površinah se jo lahko požanje z žitnim kombajnom, ki jo tudi omlati, paziti je treba le, da je zrela. Ker je skoraj vsa svetovna proizvodnja soje gensko spremenjena soja, je navadna soja iskana, še posebej ekološko pridelana. Kuham jo skupaj s fižolom ali ločeno. Samo sojo uporabljam za zelenjavno mineštro, kjer je odlična, prav tako so okusni sojini zrezki. Ko jo skuham skupaj s fižolom, jo uporabljam za fižolovo mineštro, ješprenj, kolera-vo... pa tudi s fižolom na kislo. Soja je namreč stročnica prav tako kot fižol in se kuha približno enako časa. Soja življenjsko pomembno hranilo Soja spada med stročnice z veliko vsebnostjo beljakovin in maščob ter malo ogljikovih hidratov. Dietni pomen daje soji visok odstotek balastnih snovi (4,3-7,6%) ter lecitina (2-3%). Biološka vrednost sojinih beljakovin je v primerjavi z beljakovinami živalskega izvora izredno visoka. Vsebuje le nekoliko manj metionina in čistina, zato je v prehrani zelo pomembna kombinacija z žiti, ki dosega najvišjo biološko vrednost, enakovredno mesnemu obroku hrane. Da povečamo prebavljivost soje pa moramo izločiti tripsinski inhibitor in hemagiutinin. To pa dosežemo z toplotno obdelavo. Sojine maščobe vsebujejo zelo velik odstotek polinenasičenih maščobnih kislin L. Sojine beljakovine imajo velik pomen pri zniževanju plazemskega holesterola tudi do 21% in sodelujejo pri nastanku tkivnih hormonov prostaglandinov, ki znižujejo holesterol. Lecitin kot odličen emulgator pa vpliva na porazdelitev in lažjo prebavljivost maščob v telesu in ima blagodejni učinek na živčevje. Sojine beljakovine imajo velik pomen pri zniževanju plazemskega holesterola tudi do 21% zaradi nizkega razmerja med lizinom in argininom v primerjavi z mesom, kjer je to razmerje obratno. Zaradi visoke vrednosti amino kisline argi-nina se poveča izločanje inzulina in tiroksina (hormona ščitne žleze), ki imata pomemben vpliv na presnovo človeka. Prav tako je to razmerje koristno za preprečevanje raka. Še posebno vlogo pri tem pa ima hormon genisten, ki je antioksidant in se skriva v koreninah soje z nalogo, da privlači nitrifikacijske bakterije. Njegova moč je v tem, da lahko upočasni in celo zavre celično rast in razpredanje rakastih tumorjev. Posebej raka na prostati. V študiji na univerzi v Massachusettsu v ZDA so ugotovili, da Japonci iz otoka Okinava, kjer zaužijejo na dan do 100g sojinih beljakovin izredno redko zbolijo za rakom in imajo najdaljšo življenjsko dobo na svetu. S poskusi na živalih so dokazali, da lahko zmanjšajo tumorje za 50% z dodajanjem genistena v krmo. Prav tako so ugotovili, da soja preprečuje vnetja. Poskusne živali so pogosteje obolevale, ko so jim iz krme odvzeli sojo. Poleg že naštetih pozitivnih učinkov pa uživanje soje in njenih izdelkov varuje tudi kosti, saj vegetarijanci, ki zaužijejo večji odmerek soje in njenih proteinov manj obolevajo za osteoporozo. Pomembna lastnost soje je tudi ta, da ima visoko bazično št. 12.To pomeni, da ima izjemen vpliv na raz-kisanje telesa, ki ga povzroča prehrana z mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in žiti. Zakisanje organizma je vzrok za porušitev ravnovesja in pojav številnih bolezni današnjega časa. Slaba stran soje je le ta, da zniža črevesno absorbcijo nekaterih rudnin zlasti železa in cinka. To pa lahko preprečimo s pravilno sestavljenim obrokom oz. z dodanimi hranili in tako slabost povsem odpravimo. Večina strokovnjakov na področju prehrane je enotnega mnenja, da je priporočljiv dnevni odmerek 40g sojinih beljakovin v prehrani. V azijskih državah je povprečni dnevni zaužiti odmerek 35g sojinih proteinov del običajnega načina prehranjevanja. Zaključek Soja je rastlina, ki odlično uspeva tudi v slovenskih rastnih razmerah. Ima dobre lastnosti kot so: nezahtevnost glede rastišča, dobra odpornost proti boleznim, škodljivcem in suši, zemljo zapušča v ugodnem stanju, zato je dobrodošel in koristen člen v kolobarju na ekološki kmetiji. Njen pridelek daje odličen vir proteinov in maščob za prehrano živali, kot tudi ljudi. Ima pa tudi mnogotere ugodne učinke na zdravje tistih, ki jo redno uživajo. Pridelava in predelava sojinega zrnja je lahko finančno zanimiva in prinaša ob uspešnem trženju tudi dodaten zaslužek na kmetiji. Vir: Mladen Puž, Oddelek za kontrolo ekološkega kmetijstva; ekološki kmet GOSTILNA s prenočišči ucTcr Ema Deželak s p. 7x Dolenje- 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648-GSM: +386 41 741 657 PVC OKNA - VRATA - SENČILA JANOSCH Janez Janc s.p. Kešetovo 10, 1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT - tende - žaluzije - rolete 040 620 540 t.0.0. PEKARNA BISTRC SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE... (fj ° 12 30. april 2009 NE PREZRITE - KULTURA ZBOROVSKO PETJE 40 let Primorske poje tudi za MPZ DRAGOTIN KETTE Aleksander Ternovec, slike Klavdij Logar • Prvi nastop na Primorski poje leta 1970 v Kopru Leta 1970 je bil tedaj še Moški pevski zbor Ilirska Bistrica, povabljen na pevsko revijo, takrat poimenovano »Primorska poje«. Še zdaleč takrat navzoči pevci nismo vedeli, da bo ta pevska združba trajala leto za letom, tu pa tam omahovala, iskala vsebinska pota, nazadnje pa le obstala in je letos zapela štiridesetih Posebne proslave sicer ni bilo, vendar je skrbna statistika ugotovila, da je deset zborov prepevalo na prav vseh štiridesetih pevskih srečanjih, danes lahko rečemo že festivalih. Saj okoli 200 letos nastopajočih zborov in skupin ni kar tako. Taka množičnost je v današnjih časih profesionalizma pravi triumf ljubiteljskega petja in vsebinske zvestobe ideji, ki jo razglaša »Primorska poje«. Tako je med temi desetimi zbori tudi naš (v letu 1971 iz naslova Moški pevski zbor Ilirska Bistrica pre- imenovan v Moški pevski zbor Dragotin Kette, popularno »Kettejevci«) letos že štiridesetič nastopal na tej reviji. Iz ožje domovine jih je le pet takih ki so nastopali vseh štirideset let, iz zamejstva, na kar smo lahko posebej ponosni, pa jih je preostalih pet. Priznanje smo prejeli dne 3. aprila 2009, na eni od revij »Primorska poje 2009«, v Zagrebu. V tem našem, lahko zapišemo »jubilejnem« zboru, pa je tudi skupinica pevcev, ki so na isti reviji v Zagrebu prejeli priznanje za nepre- trgano sodelovanje na vseh revijah, to je za 40 let nastopov. To so (po »kanonični« starosti): Drago Muha, nestor zbora, ki nepretrgano organizirano poje od leta 1945, Aleksander Ternovec, Lojze Fatur in Zorko Šajn. Pri tem moramo napisati, kar je pravično in solidarno do ostalih pevcev, da jih je še cela vrsta, ki znotraj štiridesetih let desetletja, kot člani zbora sodelujejo na reviji »Primorska poje«. Prav bi bilo, da organizator revije »Primorska poje« sprejme sklep, da za petintrideseto letnico, ali vsaj tridesetletnico sodelovanja, pa tudi manj, podeli takim pevcem posebna priznanja. Predlog je razumen če vemo, da pevci že za najmanj petindvajset let aktivnega petja prejmejo zlato Gallusovo značko, kar je želja in čast vsakega organiziranega pevca!. Pri vsem tem pa moramo omeniti še imena zborovodij, ki so na zaporednih revijah »izvlekli« iz nas pevcev kar se je dalo; trpeče delo. Prvi dve reviji Nikolaj Žličar, nato dolgoletni Mitko Grlj, desetletje Evgen Prinčič, od leta 2001 pa dr. Mirko Slosar. Napisali smo: trpeče delo, zato obstajamo in vztrajamo. Dragi bralci pridružite se nam, saj vemo, da ste željni zborovskega petja in druženja. Kulturno društvo Podgrad Vabilo • Ob 100 letnici rojstva skladatelja in zborovodje g.Radovana Gobca, kije bil rojen v Podgradu 01.06.1909, bo na predvečer rojstva v nedeljo 31.05.2009 ob 19 uri pred NARODNIM DOMOM v Podgradu kulturna prireditev z nastopom pevskih zborov: MeCePz Podgrad, MePz upokojencev in MoPz Dragotin Kette. Nastop na 40 reviji v Zagrebu, 3.apila 2009 Dobitniki priznanja za 40 let neprekinjenega petja na reviji Primorska poje (od leve proti desni: Drago Muha, Lojze Fatur, Zorko Šajn, Aleksander Ternovec) RECENZIJA Misel o knjigi... Ali veš, da drevesa govorijo, Modrost Indijancev Kathe Recheis, Georg Bydiinski, Lene Mayer Skumanz Didakta, 1996 Prevedel in prepesnil Ivan Sernec »Ko bom spal, bo vstal nov, blesteč dan, ki ga lahko izrabim ali zapravim, po svoji želji. Drevi sklenem: dober bom, prijazen bom, nekaj bom storil, kar bo vredno storiti.«(Calvin O. John) Odraščala sem ob vvesternih. V katerih je John Wayne glavnojunačil in v katerih so Indijanci predstavljali več ali manj tuleče sprimitivizirano govedo. In po drugi strani mi je vedno nekaj govorilo, da sem bila v enem prejšnjih življenj indijanski vrač. Ja, v redu, lahko si domišljam. Lahko tudi ne. Predvsem pa me pri Indijancih fascinira to, da še vednozshranjajo v sebi tisto, kar je t.i. beli človek že zdavnaj nekje izgubil. Ljubezen do lepote in do življenja. Ljudje onstran hrupa in naglice sve u, saj jim je beli človek konstantno jemal polja, zemljo, na kateri je karkoli uspevalo in jih potiskal na nerodovitne prerije ali v puščave. Kultura, ki zarisuje duhovni svet vrednot in življenjskih izkušenj. Drugačna od naše. Neprimerljiva. Tako pravi o knjigi in Indijancih Ivan Sernec v predgovoru k slovenski izdaji. Indijančev oikos ali dom so nepregledni pašniki, so prerije, rečni tokovi, brezpotja prostranih gozdov. Na drugi strani znanost, tehnologija, sla po neskončnosti, obvladovanje vsega dosegljivega in nedosegljivega, urbanizem, stroji, eksperimentalni zajčki in še kaj. Na drugi strani beli človek brez duhovnih tipalk, brez vizije, iztrganost iz socialnega ustroja, demoralizacija, neodpornost. To smo. In včasih me je sram, da pripadam tako krvoločni rasi, kot je bela. Če to predalčkanje po rasah, religijah in marsičem sploh kaj pomeni. Meni ne dosti. Pri Indijancih gre za ekologijo duha, pretanjeno čutnost, za višje udobje v preprostem in za resnico, skrito v vsakem listu, kamnu, kaplji. Nedavno tega sem prebrala zeloooooo debelo knjigo o Aztekih. Kjer pravzaprav spoznaš drugo plat, ki ni prav nič idealizirana, kjer prikazuje Indijance takšne, kot so bili. Pa vendarle človek zazna globino. Smisel. Biti del zemlje, del narave. Spoštovanje do vsega, kar ne poznamo, kar je ustvarjeno. Iz obupa in bolečin indijanskih ljudstev, ki so prisostvovala odvzemu tistega, karjim je bilo sveto, je nastala knjiga napisanih ali izrečenih misli. Mislim sledijo opisi pomembnežev med Indijanci, ki so na tak ali onak način pripomogli h kulturi velikega ljudstva. Sioux je npr. okrajšava za kače ali sovražnike. Akvvesasne je prostor, kjer jerebica dvori. Ne moremo v nedogled samo jemati, ne da bi sami tudi dajali, pravi Jimmie C. Begay, N a vaj o, sodelavec indijanskega časopisa Akvvesasne Notes. Rekli boste, zakaj ne pišem o ljudeh, ki živijo bližje. Ja, lahko bi. Pa se mi je knjiga spet pritihotapila pod prste in vem, daje pravšnja. Ker bije na moje ekološko in še kakšno zavedanje. »Vendar, nikar se ne pogovarjajmo samo o naravi - pogovarjajmo se z naravo, z rekami, z jezeri, z vetrovi«, pravi Lame Deer (Tahca Ushte), rojen v rezervatu Južne Dakote, vrač velikega ljudstva Sioux z demokratično plemensko ureditvijo. Pa naj natrosim nekaj zanimivosti iz tokratne knjige: beseda za božanstvo je vvakond ali VVakan tanka, Velika skrivnost. Razna indijanska ljudstva na JV ZDA in v Novi Mehiki so gradila hiše iz posušenih ilovnatih opek. Posamezna nadstropja hiš so bila dosegljiva samo z lestvijo. Ob napadih nomadskih plemen so lestve dvignili. Ženske so imele poseben ugled. Vodilno vlogo je imela starejša ženska. Ženske so bile tiste, ki so volile mirovnega poglavarja naselbine, lahko so ga tudi odstavile, če ni dobro opravljal službe. Pripravljenost deliti moč z mladimi je bil razlog za to, da so bili starejši ljudje ljubljeni in spoštovani, razgovor med generacijami lažji. Trdili so, da nespoštovanje življenja vodi k nespoštovanju človeka in da se v šoli življenja tenkočutnost mladih rojeva v stiku z naravo. Pipa je pri Indijancih pomenila sveti simbol in ker je bilo simbolično število štiri tudi sveto, je vsakdo potegnil dim štirikrat iz pipe. Verovali so v posmrtno življenje. Simbol za mir je bilo drevo s koreninami v zemlji. Pravzaprav so sami trdili, da živijo v svetu simbolov, v katerem je to, kar je vsakdanje, povezano z duhovnim in da simbole skušajo razumeti s srcem in ne le z glavo. Vse, kar Indijanec dela, se skriva v podobi kroga, ki utripa moč sveta. Beli kamenčki, najdeni na mravljiščih so bili nosilci posebne moči, prispodobe večnosti. Kot protiutež beli civilizaciji so nekateri govorniki razširjali t.i. religijo Dreamer. Trdili so, da ljudje, ki neprestano delajo, nimajo časa za sanje, in le tisti, ki ima čas za sanje, najde modrost. Torej... Izbira je vaša. Ali boste v sebi spoštovali sočloveka, sobitja, ali si boste dovolili sanjati, šepetati konjem, ali se boste spraševali, kdo pove drevesu, ko pride čas, da požene drobne liste. Na vas je, da presodite, koliko je drobnost velika in koliko je veličastnosti v nepomembnih stvareh, doživljajih, izkustvih. Želim vam, da to odkrijete na prijetnih sprehodih. Morda se nam rdečekožci, kot so jih slabšalno imenovali, zares zazdijo daleč, vendar so njihove misli tako zelo blizu, da kar zabolijo. Razmišljajte o njih, če prebirate knjižico in naj vam odkrije smisel. Ali le delček tega... Kathe Recheis živi na Dunaju in je svobodna pisateljica. Zavzema se za nove indijanske šole. Georg B. je rojen v Gradcu in živi v Sudstadtu pri Dunaju. Je svobodni pisatelj. Lene M.S. je rojena na Dunaju in je večkratna nagrajenka za otroško in mladinsko literaturo. Morda ob koncu le misel Henryja Old Coyota: »Če ne dopustiš, da bi ti srce otrdelo, če izkazuješ soljudem kaj prijaznosti, ti bodo odgovorili z naklonjenostjo. Podarili ti bodo prijazne misli. Le pomagaš mnogim ljudem, te bo spremljalo mnogo dobrih misli. Naklonjenost ljudi je več vredna kakor bogastvo.« In seveda: prijetno branje in objem do naslednjič. Patricija NE PREZRITE - KULTURA 30. april 2009 13 PRIMORSKA POJE Primorska poje v Vrtovinu na Vipavskem Petra Turk..... ^evke in pevci MePZTabor Kalc 1869 iz Knežaka so letos na tekmovanju Primorska poje zapeli v Vrtovinu na Vipavskem. V družbi sedmih pevskih sestavov so 28. marca 2009 zapeli pred polno dvorano v prostorih krajevne osnovne šole. Zbranemu občinstvu so se predstavili s skladbo Karela Boštjančiča Prišel ljubi je pod okno in Simonittijevo Debeli kum. Prav posebej pa so obiskovalce koncerta in avtorja priredb Saša Boštjančiča navdušili s skladbama Oj, ja, pa ti dekle moja in Tri tauž'nt bravine' pod vodstvom zborovodkinje Katje Bajec. Pevski nastop je izžareval mladostno navdušenje in energijo. Pevsko druženje seje zaključilo ob kozarcu žlahtne kapljice in predvsem ob primorskem zimzelenem repertoarju ter obljubi, da se drugo leto spet snidemo. KULTURNA DEDIŠČINA Velikonočna zapuščina naših prednikov Tanja Blažek, KD Tuščak Bač........ "7a nami je čas družinskih sre- Z—čanj, čas obloženih miz z velikonočnimi dobrotami ter obredi, ki sodijo v čas največjega krščanskega praznika velike noči. Da je v krajih na Zgornji Pivki velika noč dobila še večjo težo, pa smo poskrbeli člani KD Tuščak iz Bača, ki smo v sodelovanju z občino Ilirska Bistrica organizirali niz velikonočnih prireditev, z osrednjo velikonočno razstavo -Velikonočna zapuščina naših prednikov s pridihom sedanjosti. Otvoritev velikonočne razstave je bila v soboto, 4.4.2009, v atriju župnišča v Knežaku. Vse zbrane je nagovoril gospod župan Anton Šenkinc, ki je KD Tuščak pohvalil, saj smo po njegovem mnenju sprejeli zahtevno nalogo in jo tudi uspešno izpeljali. Kulturni program so oblikovali člani otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Toneta Tomšiča Knežak, ženski pevski zbor Tuščak ter trio deklic (Špela, Eva, Alitea), ki so zapele eno po njihovem izboru. Vse pevce vodi Morena Hostinger. Pod vodstvom Marjetke Šajn pa je zapel tudi cerkveni pevski zbor iz Knežaka. Program sva vodili Špela in Tanja, ki sva obiskovalce z besedo popeljale skozi čas ob veliki noči. Kulturni program je zaključil naš gospod župnik Boris Kretič, kije razstavo blagoslovil. Na velikonočni razstavi so razstavljali izdelke občani naše občine, ki na kakršen koli način ustvarjajo in bogatijo kulturo svojega kraja. Z zanimivimi, izvirnimi in domiselnimi izdelki so se predstavili najmlajši, in sicer otroci OŠ Toneta Tomšiča Knežak, Vrtca in OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Pod-gora Kuteževo, dŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje, OŠ Rudolfa Likoviča Podgrad in OŠ Dragitina Kette- ja Ilirska Bistrica. Bogate izdelke so na ogled postavili člani VDC Ilirska Bistrica, društvo KTŠD A. Mihelčič Harije ter posamezniki. S kvačkanjem in vezenjem so se predstavile Munevera Behrič iz Knežaka, Milun-ka Nuncija iz Bača, Renata Mežnar iz Topolca, Jolanda Iskra in Danica Željkovič iz Zabič in Ana Mikuletič iz Velike Bukovice, s košarami in podobnimi izdelki pa Jože Boštjančič iz Brc, Mateja Tomšič in Alitea Širca iz Bača so prikazale zanimive pirhe in namizne dekoracije ter Marika iz Male Bukovice, ki je na ogled po- stavila različne pletenke iz testa. Stene so krasile slike Knafelc Janeza in Abram Jožeta oba iz Knežaka, fotografija Stojana Spetiča iz Bača ter čipke Marjete Adam iz Logatca. Primer velikonočnega pogrinjka sta predstavili Gostinstvo Mašun in gostilna Pod gradom, atrij župnišča pa sta popestrili Atelje Brigita in Kirn d.o.o z zanimivimi cvetličnimi aranžmaji. Osrednjo mizo smo imeli člani KD Tuščak, na kateri smo prikazali obdobje od posta do velike noči. Obiskovalce smo želeli popeljati v čas naših prednikov in poskušali prikazati življenje ob veliki noči, skozi skromnost obdarovanja in bogastvo doživljanja. Naše gospodinje so za izvirnost poskrbele s starimi a boga- timi zavesami, prti, rjuhami, raznimi predmeti (posoda, križi, pesmarice), ki so ob tem času prišli do izraza, manjkali niso niti pirhi (Bar Keš) in žolca (gostilna Pri Korajžniku). Po zbranih vtisih v knjigi, je bila razstava bogato obiskana, z zapisanimi dobrimi željami in vzpodbudnimi besedami. V sklopu velikonočnih prireditev, smo v soboto, 4.4.2009, pripravili velikonočne delavnice za otroke. Prostore so nam odstopili člani Prostovoljnega gasilskega društva Knežak. Otroci so krasili oljčne vejice, iz papirja izdelovali košarice in zajčke, barvali plastična jajca in ulitke iz mavca. V delavnico se je vključilo preko petdeset otrok. Na velikonočni petek smo obudili star običaj »rezetanje«. Zbrali smo se pred cerkvijo v Knežaku. Za tem so mlajši otroci rezetali sredi cerkve, starejši pa na zvoniku. V tem velikonočnem času so se ljudje udeležili tudi drugih obredov, ki so se odvijali v sklopu velikonočnega dogajanja v cerkvi - blagoslov ognja, jedi, vstajenje,.... Ob zaključku velikonočnih prireditev smo istih misli kot naš župnik, ki je poudaril, da je vesel in zadovoljen, ker se odvijajo aktivnosti, ki bogatijo in popestrijo dogajanje v naših krajih in povezujejo ljudi med seboj. Za uspešno izpeljavo velikonočnih prireditev se v imenu KD Tuščak zahvaljujem občini Ilirska Bistrica, župnijskemu uradu Knežak, prostovoljnemu gasilskemu društvu Knežak, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, cerkvenemu pevskemu zboru Knežak, vsem razstavljalcem ter Fidel Jaku, kije poskrbel, da si bomo lahko velikonočne prireditve še velikokrat ogledali skozi fotografije. RAZPISI __________ STOPINJE Literarno društvo Ilirska Bistrica vabi člane pa tudi druge literarne ustvarjalce k sodelovanju - objavi svojih besedil v 18. številki literarnega zbornika STOPINJE. Pošljete lahko: • pesmi (največ 5), na e-naslov: magickarizma@gmail.com (urednici za poezijo Patriciji Dodič) • prozno besedilo (lahko samo odlomek) / prevod / potopis / razmišljanje / ... (do 10 tipkanih strani) • dramsko besedilo, na e-naslov: anjapirih1@yahoo.com Vsak avtor naj obvezno pripiše svoj naslov/e-naslov in telefonsko številko (za morebitna dodatna pojasnila v zvezi z (ne)objavo in lektorskimi popravki). Besedila lahko oddate tudi na disketi ali CD-ju, in sicer Igorju Štembergerju na sedežu JSKD ali predsednici društva Heleni Pirih Rosa osebno. Prispevke zbiramo do konca leta 2009. Besedila bodo pred objavo lektorirana. Stopinje izidejo predvidoma jeseni 2010. Slovenske splošne knjižnice objavljamo LITERARNI NATEČAJ 2009 z naslovom KAKO DIŠI MOJA KNJIŽNICA V letu 2008 je na naš literarni razpis prispelo 187 prispevkov, 33 najboljših po izboru strokovne komisije pa je izšlo v literarnem zvezku Zgodbe iz knjižnice. Sekcija za splošne knjižnice Slovenije seje odločila, da vas k pisanju povabi tudi letos. Naš natečaj vabi vse generacije k pisanju zgodb na temo KAKO DIŠI MOJA KNJIŽNICA. Tukaj je nekaj namigov za vašo zgodbo: Če smo vas lani izzvali, da se zazrete v knjižnico kot prostor, kjer se dogajajo različne zgodbe, vas letos vabimo, da se potopite v svoje čutne prostorčke, kjer knjižnico doživite zelo osebno. Kako diši TVOJA knjižnica? Po otroških spominih? Po starih knjigah, ki imajo prav poseben vonj? Svoj vonj ima tudi nova knjiga, pravkar natisnjena. Diši po njej? Mogoče diši po samo eni knjižni zgodbi. Diši po vaši prvi ljubezni? Mogoče diši po znanju, trepetu pred izpiti, smehu, solzah? Mogoče po lipah, ki se bohotijo pred stavbo, po cesti, ki vas je zapeljala v svet? Prepustite se čutom in - pišite. Izdelek žanrsko ni omejen. Lahko vsebuje največ 6000 znakov (šteto brez presledkov), napisan naj bo v elektronski obliki. Brezplačen dostop do elektronske pošte lahko poiščete tudi v knjižnicah. Avtorji odstopate praviče do objave besedil. Zgodbe bo prebrala strokovna komisija in izbrala najboljše, ki bodo izšle tudi v knjižni obliki - v 2. literarnem zvezku Zgodbe iz knjižnice. Rezultati izbora bodo objavljeni 30. oktobra. 2009 na spletni strani http://sites.google.com/site/sekcijazasplosneknjiznice ,slovesno pa jih bomo razglasili na praznovanju Dneva slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra 2009, ki bo letos v Sežani. Tudi o tem vas bomo sproti obveščali na spletni strani. Zgodbo pošljite na elektronski naslov natecajknjiznic@gmail.com do 15. septembra 2009, do 24. ure. Besedilo pošljite v priponki in ga podpišite s psevdonimom. Dodatne informacije dobite na tel. št. 05 731 00 31 (Nadja Mislej - Božič). Veliko ustvarjalnega navdiha vam želimo in novih zgodb se veselimo, slovenske splošne knjižnice. Naj zadiši! IRENA KOŽMAN s p. !SOt.=r=r- NOVA kolekcija ženskih in moških hlač ELKROJ Zimske bunde za hladne dni - UGODNO Za posebne priložnosti kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO Cankarjevo tekmovanje Lara Razpor, 7. b, OŠ Antona Žnideršiča....... Tudi letos je v osnovnih pa tudi srednjih šolah skoraj povsod po vsej Sloveniji potekalo priljubljeno Cankarjevo tekmovanje, v katerem so tekmovalci preizkušali svoje znanje s področja slovenskega jezika. Tokrat pa so nas organizatorji prijetno presenetili z novostjo, ki dopušča tekmovanje tudi učencem sedmih, šestih, petih, četrtih, tretjih in drugih razredov. V okviru tekmovanja so sodelujoči morali prebrati knjigo, namenjeno njihovi starostni skupini, ter rešiti naloge, ki se navezujejo na le-to. Učencem drugih in tretjih razredov je bila določena knjiga Anica in grozovitež pisateljice Dese Muck, v četrtih in petih razredih so brali knjigo Živalske novice avtorja Primoža Suhodolčana, šesti in sedmi razredi pa so spoznavali tegobe življenja ob knjigi Stvar, ki jo je napisala Marjana Moškrič. Naloge, ki so jih reševali v šoli, so bile oblikovane pod naslovom Jaz v svetu, ki se spreminja, ki je v.bistvu naslov celotne teme, na katero seje navezovalo letošnje Cankarjevo tekmovanje. Naloge v vseh sklopih so bile zanimive in poučne, poudarjale pa so samoizraža-nje in kritičnost. Celotno tekmovanje je bilo dobro organizirano in zabavno. Upam, da se ga bom lahko udeležila tudi v prihodnje. Mladi bralci AŽ zelo uspešni Čeprav pravijo, da je bralcev vedno manj in da se marsikomu večkrat ne ljubi brati, je bralno značko na OŠ Antona Žnideršiča opravilo kar lepo število učencev. Za najbolj pridne in za branje zainteresirane bralce so se letos izkazali prvi in tretji razredi, bralno značko so namreč osvojili prav vsi učenci, sledijo jim drugo-, četrto- in petošolci. S precejšnjo razliko zaostajajo sedmi in osmi razredi; precej manj bralcev je tudi med šestošolci, saj so po številu bralnih pohval pristali na predzadnjem mestu. Čisti dokaz, da med starejšimi osnovnošolci branje ni preveč priljubljeno, pa so naši devetošolci, saj je od 34 učencev, kolikor jih obiskuje oba deveta razreda, bralno značko opravilo samo devet učencev; med njimi pa je kar 8 zlatih bralcev, to je tistih, ki so bili temu tekmovanju zvesti vseh devet let, zato jim še posebej čestitamo. Končni rezultat vsekakor ni zaskrbljujoč; bralna značka je še vedno množično tekmovanje, saj jo je osvojilo kar 74% naših osnovnošolcev, kar nas vsekakor uvršča med ljubitelje branja. Bralno značko bomo zaključili s prireditvijo dne 24.4.2009 v Domu na Vidmu, kjer nam bo zaigralo Gledališče Kolenc. Mlajši si bodo ob 9.30 uri ogledali gledališko predstavo Mala čarovnica Lili in čarobni meč, za učence od petega razreda naprej pa bo ob 11.00 uri na sporedu predstava z naslovom S Prešernom prešerni. Vsem učencem, ki so opravili bralno značko, iskreno čestitamo, ostale pa naj spomnimo, daje knjiga tista prijateljica, ki ostaja vedno ob nas, da nas razvedri, krajša dolgčas, preganja osamljenost, nas nasmeji... Z Policist Leon svetuje Učenci petih razredov OŠ Dragotina Ketteja. Na šoli si nenehno prizadevamo izboljšati varnost otrok., zato v letošnjem šolskem letu,skupaj s slovensko policijo, izvajamo projekt z naslovom Policist Leon svetuje. Projekt je namenjen učencem petih razredov devetletne osnovne šole. Učence želimo na primeren način opozoriti na nevarnosti in pravilno obnašanje v prometu in drugje. Učencem nekaj vsebinskih sklopov, ki so prilagojeni učnemu programu, predstavi policist. Skupaj rešujejo naloge v delovnem zvezku, ki vse- bujejo poučne zgodbice in nasvete za ravnanje ob vandalizmu,nasvete ob uporabi pirotehnike, nasvete za večjo varnost v prometu... »Najbolj sproščeno sem pisala prav Stvar« Ana Mikuletič, 6.b, OŠ Antona Žnideršiča. Pogovor s pisateljico Marjano Moškrič Letos prvič smo imeli tudi nižji razredi osnovne šole možnost tekmovati za Cankarjevo priznanje. Šesti in sedmi razredi smo brali knjigo z naslovom Stvar pisateljice Marjane Moškrič. Pisateljici sem postavila nekaj vprašanj. Kdaj in kako ste začeli pisati? Ste v osnovni šoli radi pisali spise? Ali ste morda pisali dnevnik? Zares pisati sem začela zelo pozno. Za mano so bila že leta službe in kar lep del mojega življenja. V osnovni šoli mi pisanje spisov ni šlo posebno dobro, pa tudi dnevnika nisem nikoli pisala. Kasneje, v gimnaziji, pa se mi je popolnoma obrnilo. S pisanjem nisem imela nobenih težav, nasprotno, spisi so kar leteli iz mene. Takrat sem imela tudi pravi izbruh poezije. Mislim, da skoraj ni minil dan, da ne bi napisala kakšne pesmi. Objavljala sem jih v šolskem glasilu in sploh sem se imela za pravo pesnico. V študentskih letih pa naenkrat ni šlo več. Saj sem se trudila, vendar se nikakor nisem našla. Nekako sem si dopovedala, da mi ne gre več in da bo še najbolje, da se lotim česa drugega. Tako sem postala knjižničarka in tega nisem nikoli obžalovala. Po dolgih letih pa sem spet začela pisati, samo da je poezijo zamenjala proza. Saj se vidi, kaj? V vsako svojo knjigo vključujem tudi pesmi. Ali ste se pisanja naučili, ali je to vaš talent? Marsičesa se lahko naučiš. Zakaj ne tudi pisanja? Mi je dala to šola? Slovenščino sem imela vedno rada, vendar ne slovnice, književnosti, znanja o pisateljih, pesnikih in vse te stvari. Tudi brala sem rada, pa razmišljala ali pa se predajala domišljiji. Če vse skupaj seštejem in si priznam malo nadarjenosti, je to to. Sliši se kot recept za kakšen čarobni napoj, kaj? V resnici se mi zdi še najbolj podobno čarovniji. Pa še to! Brez vztrajnosti in dela človeku ne pomaga noben talent. V knjigi Stvar opisujete Dana, ki ima prijatelja Sonjo in Toneta. Vsi trije načrtujejo svoje igralne podvige. Ste tudi vi v otroštvu imeli prijatelje-ice, s katerimi ste skupaj kaj ušpičili/-e? Se spominjate kakšnega posebnega dogodka? Ušpičili smo veliko vragolij. Cele dneve smo se preganjali naokrog, se šli razno razne igre, pekli kostanj in koruzo ... V bližini mojega doma je potok, ki je bil neskončen vir naših iger. Poleti smo v njem čofotali, pozimi drsali, ure in ure smo preživeli tam. Zdaj je ves umazan, smrdljiv in ubog. Vsega je bilo veliko, vendar sem si vedno želela nekaj posebnega, zares nenavadnega, da bi se mi zgodilo nekaj takega, kar bereš v knjigah. Tako! Pa sem čez mnogo, mnogo let to uresničila s pomočjo Dana,Toneta in Sonje. Zanimivo. Če zdaj pomislim, še vedno dobim tisti občutek, ki sem ga imela med pisanjem: da vse skupaj v resnici doživljam; pravzaprav to velja za vse moje knjige. Kje ste dobili motiv za knjigo Stvar? Ko sem začela pisati Stvar, je bilo edino, kar sem imela v mislih, da bo to zgodba o osamljenem in črnogledem fantu, torej Danu, ki mu je bilo sprva drugače ime. Vse drugo se je potem, ko sem začela pisati, kar sproti rojevalo. Moja domišljija je dobila krila in moje otroške želje po dogodivščinah so se uresničile. S pisanjem je tesno povezano branje. Ali radi berete? Katere knjige so vam najbolj všeč, oziroma kateri je vaš najljubši avtor? To pa res. Berem, kar pomnim. Branje naravnost obožujem. Gotovo si opazila, da je tudi Dan knjigožer in vse tiste knjige, ki jih omenjam, so tudi meni zelo ljube (Neskončna zgodba, Srce iz črnila, Čarodejev klobuk, Simon in kamniti tujec ...) Ja, zelo rada imam otroške knjige. Poleg starih, h katerim se vedno vračam (Medved Pu, Pika Nogavička, Matilda, VDV ...), tudi nekatere nove (Naj ljubezen gori kot plamen, Amen, Knjižničarka Mrcina...). Seveda berem tudi knjige za odrasle. Moj najljubši pesnikje Dane Zajc. Njegovo poezijo (za odrasle in otroke) berem kadarkoli, znova in znova, in prav zato si nisem mogla kaj, da ne dam njegovih verzov na začetek knjige. Leta 2003 ste dobili nagrado Večernica za mladinski roman Ledene magnolije. Kaj vam pomeni ta dosežek? To je bilo res veliko presenečenje in veselje. Nagrado za najboljšo mladinsko knjigo leta?! Jaz?! Dobesedno meje pretreslo. Še zdaj se včasih čudim, da mi je to uspelo. To je zame res velik dosežek, pa tudi mnogo vrat se mi je odprlo, saj mi je zdaj veliko lažje pri objavljanju novih knjig. Konec leta 2008 je izšla že vaša sedma knjiga, kar dokazuje, da s pisanjem nadaljujete. Ali sedaj morda kaj pišete? Zaenkrat še ne, počnem pa vse polno drugih stvari. Vedno je potrebno kaj postoriti. Poleg tega sem tudi mama in delam stvari, kot jih počno vse žene na tem svetu. Kuham, pospravljam, perem ... Vse to in še kaj, ko se po moji glavi ves čas preganjajo razne ideje in domislice, ki že komaj čakajo, da se prelijejo na papir. Napisali ste res že veliko knjig. Koliko in katere knjige ste napisali za odrasle? Katera vaša knjiga pa je vam najljubša? Pri kateri ste najbolj uživali? Za odrasle sem napisala roman Samo jesen. Ogromno časa sem mu posvetila. Nič čudnega, saj ima kakšnih 250 strani in je najdebelejši od mojih knjig. Katera je moja najljubša knjiga, bi težko rekla. Vsaka zase mi je takrat, ko sem jo pisala, največ pomenila in vsaki sem se stoprocent-no posvetila, kot da bi pisala svojo prvo in zadnjo, pravzaprav edino. Čas, ko knjigo dokončam in oddam, je zame najhujši. Naenkrat je vse prazno in pusto in vedno imam občutek, da ne bom zmogla napisati nobene več. Moram pa priznati, da sem najbolj sproščeno pisala prav Stvar. Ob njej sem se naravnost zabavala. Vse tiste ideje, ki so se porajale ena za drugo ... Kamen, ki ni kamen, temveč bitje iz vesolja, prebivalci tiste stare hiše, pesnik Juš in njegove dogodivščine, stari Gabrijel, ki dela ladje v steklenicah, pa zgodba iz srednjega veka in še in še ... Ja, bo že držalo! Pri tej knjigi sem najbolj uživala. Dve knjigi ste tudi sami ilustrirali. Kakšen je vaš odnos do risanja v primerjavi s pisanjem? Zelo rada imam slikanice, že od nekdaj. Povezava med besedo in sliko. To me je vedno navduševalo, pa tudi risala sem rada. Pa sem se lotila tega. Risanje me pomirja in sprošča, čeprav se zavedam, da mi manjka znanja. * V ©šola brezplačen -12 urni tečaj v GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA osnove računalništva pritličje, UČILNICA št. 5 TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan razen sobote od 15h do 19h Tel.: 711-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru Učenci sadili Učenci OŠ Dragotin Kette V ponedeljek, 23.3.2009, smo v bližini naše šole posadili tri sadna drevesa. Tako smo se pridružili vseslovenski akciji sajenja sadnih dreves. S skupni močmi bomo skrbeli zanje in obirali sočne plodove. S pomladjo v srcu Ješjuski novinarji z ment. Nives Pirih ••••• Tradicionalna prireditev, tokrat z naslovom »S POMLADJO V SRCU«, je potekala na naši šoli v Jelšanah 27. 3. 2009. V nabito polnem, večnamenskem prostoru je vse navzoče najprej pozdravila ravnateljica šole Branka Š. Mandič. Pod vodstvom učiteljice Nives Pirih, kije ob pomoči učiteljev pripravila celoten program, je najprej zaigral orffov inštrumentarij, zapel otroški zborček, nato pa so se predstavili vsi otroci iz vrtca ter mladi pesniki, recitatorji, glasbeniki in plesalci od prvega do devetega razreda. Na koncu je vse obiskovalce še nasmejala igrica dramske skupine »ŠTIRJE GODCI«. Vse ženske pa so v dar dobile obeske, ki niso bili iz zlata, ampak narejeni iz srca otrok. Muca copatarica V torek, 7. 04. 09, nas je obiskala MUCA COPATARICA. Najprej nam je predstavila lutkovno igrico, nato pa so sledila navodila, ki nam jih je dala sama MUCA COPATARICA in sicer za šivanje čisto pravih copatkov. S po- močjo krpic, Škarij in lepila nam je uspelo narediti celo vrsto lepih copatkov. Ko smo vse pospravili, se je MUCA COPATARICA poslovila in nam še naročila:« COPATKE PA LE POSPRAVITE VSAK DAN, DRUGAČE PRIDEM IN JIH ODNESEM S SEBOJ.« XXII. Roševi dnevi v Celju________________________ Olga Novak, mentorica ••••• Vsako leto Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Celje (koordinatorje Živko Beškovnik) in Osnovna šola Frana Roša Celje organizirata literarni natečaj za osnovnošolce. Tematsko in zvrstno so mladi avtorji povsem svobodni, prav tako lahko sodelujejo s poezijo ali prozo. Ana Sedmak z mamo Marijo pred domačijo Frana Roša Tudi letos je bila med petimi nagrajenci učenka OŠ Toneta Tomšiča Knežak, Ana Sedmak iz 9. razreda. S knjižno nagrado je bila nagrajena za najboljše prozno delo z naslovom Ponovno rojstvo Romea in Julije, ki je nastalo po VVilliamu Shakespearu, kot današnji navdih. Ana je zgodbo seveda posodobila, pri čemer je uporabila svoje književno in drugo znanje, znanstveno fantastiko ter ogromno njene lastne domišljije. David Bedrač je v svoji oceni zapisal, da »/s/takšnim odnosom do lastnega pisanja, kot ga je ubrala Ana, ji je najbrž namenjeno, da še kdaj in še kje kaj napiše. In seveda tudi navduši!« (Zbornik Odletiva tja v višave, pustiva ves svet za seboj, 2009, 54.) Poleg petih najboljših učencev jih je bilo nagrajenih še dvajset učencev iz vse Slovenije. Vsa njihova besedila so objavljena v zborniku Odletiva tja v višave, pustiva ves svet za seboj. Pa tudi to se ni vse. Na- Vsi štirje nagrajenci: Eva Razložnik iz Logatca, Ana grajenci so se Vertačnik iz Pianine pri Sevnici, Luka Marčen iz Celja in lahko udeležili Ana Sedmak iz Knežaka literranih delavnic v Celju dne 26. marca 2009, kjer so bili primerno počaščeni. Najprej so si skupaj s svojimi mentorji ogledali zgodovinsko bogato mesto Celje ter obiskali pokrajinski muzej. Vodili so jih predstavniki OŠ Frana Roša Celje ter JSKD. Na ogledu Roševe hiše so nagrajenci spoznali hčer in vnukinjo pisatelja in pensika Frana Roša. Po kosilu so imeli učenci ustvarjalno likovno delavnico s pisteljico prof. Aksinjo Kermauner, njihovi mentorji pa literarno delavnico na temo šolskih glasil z prof. Miho Mohorjem. Vsi udeleženci so bili prisotni na otvoritvi razstave izbranih literarnih glasil osnovnih šol, kjer so podelili nagrade najboljšim. Na koncu so nagrajenci prejeli še nagrado ter literarni večer, ki ga je njim v čast odlično zrežiral Miha Alujevič. Ana Sedmak je takole izrazila svoja občutja: »Biti nagrajen na natečaju Roševi dnevi je eden največjih dosežkov v mojem življenju. /Pa Nagrajenka AS na podelitvi nagrad na odru glasbene šole Celje jih ni malo. Op. a./ Ko sem izdevela, da sem nagrajena, mi je zmanjkalo sape. Mislim, da mi je dan minil zelo hitro, predvsem v sproščeni družbi in pirjetnem vzdušju. Še posebej pa sem zadovoljna z zvočnim odlomkom moje zgodbe. Upam, da bo v prihodnjem šolskem letu še kdo iz naše šole dosegel to, kar sem jaz.« Plastični zamaški za humanitarnost___________________ Eko koordinatorice OŠ Antona Žnideršiča: Vera Frank, Iris Boštjančič in Benjamina Frank Na predlog učenca četrtega razreda smo se v marcu na šoli odločili zbirati plastične zamaške. Akcija, ki je tako humanitarna kot ekološka, je pritegnila učence. Presenečeni smo bili, koliko zamaškov lahko naberemo samo ob običajnih nakupih raznovrstnih pijač. Namenske škatle v učilnicah in šolski kuhinji so bile kmalu polne. Posebej zavzeti so bili učenci 8. b in 4. a razreda. Že v treh tednih je bilo z zamaški napolnjenih kar nekaj vreč, ki so odpotovale v mladinski center Cerknica. Ga. Dani Kordes, ki je organizatorica te vseslovenske akcije, nam je sporočila, da smo s humanitarnim zbiranjem plastičnih zamaškov pomagali pri nakupu invalidskega vozička za 14-letnega fanta z Gorenjske ter dvigala za 6-letno invalidno deklico. Akcija je potekala po vsej Sloveniji. Poleg osnovnih šol so v njej sodelovali tudi prebivalci v domovih starejših občanov, dijaki srednjih šol ... Žal se akcija zaključuje že 2. septembra, zato bomo zamaške zbirali le še v letošnjem letu. Bobovci za šolo Na OŠ Antona Žnideršiča smo letos posadili jablano in hruško. Sadilno jamo so pripravili učenci prilagojenega programa osnovne šole skupaj z našim hišnikom Borisom Vrhom. Z učenci smo najprej dobro pognojili, pripravili drenažo in nato sadili. V prihodnjih letih bomo brstenje, cvetenje in okusne domače plodove bobovca ter viljamovke lahko opazovali kar skozi okno biološke učilnice. Glede na to, da smo lansko leto posadili češnjo, letos pa jablano in hruško imamo, vsa tipična slovenska sadna drevesa kar v šolskem parku. Podjetju Mercator se zahvaljujemo za donacijo obeh dreves. Muca copatarica na OS Pregarje Novinarski krožek OŠ Pregarje. Ob mednarodnem dnevu knjige, ki ga praznujemo 2. aprila, so si vrt-čevi otroci in učenci 1. in 2. triade na OŠ Pregarje ogledali lutkovno igrico Muca copatarica. Izvedla jo je animatorka iz gledališča Bicikleta. Otroci so j.:'■ i n u njeno igro vneto in z zanimanjem spremljali, na koncu pa je sledilo presenečenje. Za domov so si lahko izdelali copatek ali prstno lutko. Tistim hitrim in spretnejšim je uspelo narediti oboje. Čebelice na reviji dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič, OŠ A. Žnideršiča, enota vrtec. V torek, 07. aprila je v domu na Vidmu potekala že 39. občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad. Revije so se tudi letos udeležili otroci pevskega zbora "Čebelice". Ob klavirski spremljavi Maje Porta so se občinstvu predstavili s tremi pesmimi. Občinstvo jih je nagradilo z velikim aplavzom in jim vlilo poguma za nadaljnje nastope. Praznujmo skupaj Novinarski krožek OŠ Pregarje ••••« Na OŠ Pregarje že nekaj let zapored v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravljamo prireditev ob materinskem dnevu Praznujmo skupaj. Na ta način poskušamo obeležiti ta poseben dan za naše mame. Letos je bila prireditev 26. marca v kulturnem domu na Pregar-jah. Učenci in vrtčevi otroci smo ob pomoči naših učiteljic in vzgojiteljic pripravili pester kulturni program, kjer smo se predstavili z različnimi točkami: deklamacijo, plesnima točkama in gledališko igro. Za veselo razpoloženje je poskrbel šolski pevski zbor in učenci harmonikarji z domačimi vižami. Na odru so se nam pridružili tudi Fantje izpod Karlovice, ki so za zaključek eno pesem zapeli ob spremljavi naših učencev harmonikarjev. Oboji so s strani publike poželi bučen aplavz. Vsako leto pripravimo učenci in vrtčevi otroci za naše mame tudi lepa darilca. Tokrat smo zanje oblikovali unikatne kartonaste okvirje za fotografije in jih okrasili z okraski iz das mase. Po koncu kulturnega programa smo druženje nadaljevali še ob zakuski. Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili našim sponzorjem, ki so vsak na svoj način pripomogli k izvedbi prireditve: krajevni skupno- sti Pregarje, ki so nam prijazno odstopili prostore kulturnega doma in poskrbeli za narezke, pri pogostitvi so nam pomagale še trgovine Pri Kebru, Bonita in Mercator. Toplo se zahvaljujemo tudi grafičnemu ateljeju Zejnulovič, ki so nam oblikovali kartonaste okvirje za fotografije. Hvala vsem in se vidimo spet ob letu osorej. Naravoslovno-kmetijski krožek Mentorica Tamara Urbančič. Na OŠ Dragotina Ketteja poteka naravoslovno- kmetijski krožek pod okriljem Društva za razvoj podeželja. Konec marca smo ob šoli posadili še tri drevesa: hruško, češnjo in marelico. Sedaj imamo pravi mali sadovnjak. V aprilu pa smo začeli obdelovati vrt. Prav na začetek vrta smo posejali tri Pridne ročice sejejo zelenjavo, rože in zdravilna zelišča majhne gredice ovsa, pšenice in ječmena, na ostali del vrta pa smo posejali solato, radič, kamilice, timijan, korenček, čebulo, grah, špinačo, blitvo, jagode, krompir, peteršilj, rdečo peso....ob rob pa rože. Vsakič, ko pridemo na vrt, več semen vzklije. Nismo pozabili posaditi tudi koprivo, ki je zdravilna rastlina za vrt, živali in ljudi. Čaj iz kopriv ureja železo v krvi in čisti telo, prevrelka je proti listnim ušem, posušene koprive pa so zdravilo za kunce in jih zelo radi jedo. V maju bomo posadili še paradižnik, kumarice in ogrooomne buče za kmetijsko tržnico. Tretjega aprila smo barvali jajca na tradicionalni način in košarica teh jajc je bila na Velikonočni razstavi v Knežaku. Jan, Kaja, Urška, Eva in llirjana so uredili glavno cvetlično gredico pred spomenikom Dragotina Ketteja. Vložili so precej dela, saj so gredico oblikovali v srce, jo prekopali in posadili kar 83 lončkov trajnic. Trajnice je šola nabavila pri podjetju Trajnice Golob-Klančič iz Vitovelj (www.trajnice. com), ki je sponzoriralo kar 44 sadik grenika, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. esimit-6 O©Q[jQm©0©gE7 Gt?@erefiooei Odd [praferscflaDflG] dL®=©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-maii: esimit@esimit-tech.si GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volia.net 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Projekt Pasavček Anica Prosen, mentorica prometne vzgoje na OŠ Knežak ••••• V četrtek, 9.4.2009, je na OŠ sedežev, da se ne vežejo z varnost-potekala sklepna prireditev ob za- nimi pasovi in da se vozijo na spre-ključku mednarodnega projekta dnjih sedežih. Obljubili pa so, da Pasavček. Sodelujoče so pozdra- bodo svoje domače opozorili na te vili ravnateljica šole Tea Gustinčič, nepravilnosti, saj si želijo biti varni predsednik občinskega SPV-ja Du- pri vožnji z avtomobili. Veliko vesa n Iskra ter mentorica prometne selje pa je povzročil obisk maskote vzgoje in koordinatorica projekta Anica Prosen.V svojo sredino smo povabili policiste, reševalce in gasilce, ki so še kako pomembni pri reševanju ljudi v prometnih nesrečah. Učencem in otrokom iz vrtca so povedali, na kakšen način pomagajo pri nesrečah, pokazali so pripomočke, kijih uporabljajo pri svojem delu, ogledali so si njihova vozila. Vsi so bili zelo navdušeni nad njimi, še posebno pa nad policijskim motorjem. Dan so nam popestrili tudi demonstratorji iz Ljubljane, ki so pokazali pravilno velikost in uporabo otroških sedežev in varnostnih pasov v avtomobilu. Otroci so zelo pozorno opazovali in sodelovali na demonstraciji. Marsikateri otrok je povedal, kako v svojem domačem avtomobilu ne uporabljajo otroških Pasavček, zato smo mu vsi prisotni zapeli pesmico, ki so jo napisali in uglasbili naši učenci ter mu pripravili kratek kulturni program. Prostor so z različnimi likovnimi, tehničnimi in literarnimi izdelki na temo varnosti v prometu dodatno okrasili učenci od 1. do 3. razreda in vrtče-vi otroci, ki so v projektu Pasavček tudi sodelovali, na asfalt pa so z barvnimi kredami napisali RED JE VEDNO PAS PRIPET. Vsi prisotni smo doživeli lep, poučen in zanimiv dan. Vsem, ki so sodelovali v tem projektu in na zaključni prireditvi pa se zahvaljujem za sodelovanje. Udeleženci v prometu pa bodimo še posebno pozorni na varnost otrok na cesti in v vozilih. F=» R D.D.D. ŠTORU PROSTO RS KO Vojkov drevored 2 URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE □ D ARHITEKTURA Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z NJIM POVEZANO SVETOVANJE URBANIZEM Izdelava prostorske in urbanistične dokumentacije TER STROKOVNIH PODLAG 62 50 Ilirska Bistrica Od zrna do kruha Učenci 2. a in 2.b razreda OŠ Dragotina Ketteja V torek 7.4. 2009, smo se odpeljali v Narin. V letošnjem šolskem letu smo si namreč zastavili izpeljavo projekta »Od zrna do kruha«. Že v septembru smo v večji lonec posejali pšenico in opazovali kako je rasla. Nadaljevali smo z obiskom kmetije pri Petrovih v Narinu. Tu smo se najprej okrepčali s potico in čajem, nato pa nas je čakalo delo. Pogovorili smo se o pridelovanju pšenice od setve, do peke kruha. Ogledali in poimenovali smo vsa orodja in pripomočke, ki so jih pri delu uporabljali nekoč. Sami smo s cepcem omlatili snope, v pajklju ločili zrnje od plev in mleli zrnje. Ko smo imeli zmleto moko, smo si nadeli predpasnike, rutke in klobuke, si dobro umili roke in se odpravili v črno kuhinjo. Tu smo si ogledali ognjišče in različne predmete, ki so jih nekoč uporabljali v kuhinji. Gospodinja nam je potem povedala kaj vse potrebujemo poleg moke, da lahko zamesimo kruh. Zamesila lepo dišalo. Spečen kruh smo spra-je testo in vsak je dobil svoj košček vili v vrečke in ga odnesli domov, iz katerega je oblikoval hlebček kru- kjer so ga poleg nas poskusili tudi ha. Vsak je svoj hlebček tudi označil, naši domači. Bilje odličen. Kruh smo spekli v stari krušni peči. Projekt » Od zrna do kruha« Ko se je kruh pekel, je v kuhinji bomo nadaljevali do žetve. DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ - 9. MAJ 2009 Učenci in delavci, OŠ Antona Žnideršiča. Na OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica se drugo leto zapored vključujemo v vseslovensko akcijo »ŠPORT ŠPAS - II. DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ«. Prireditev bo 9. maja 2009 na športnem igrišču ob šoli in bo potekala po naslednjem programu: 9.00 - 9.30 zbor udeležencev, podelitev priponk 9.30 - 10.30 pohod ob reki Reki 10.30 - 11.30 različne dejavnosti: škrebanje, košarka, FIT čutna pot, demonstracija nordijske hoje, stare igre (zemlja, zbijanje koze...) 11.30 zaključek prireditve z glasbenimi in plesnimi nastopi ter s podelitvijo nagrad najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu, najštevilčnejši družini Spremljajoče dejavnosti: zbiranje starega papirja srečelov meritve krvnega pritiska in srčnega utripa Izkupiček akcije zbiranja starega papirja in srečelova bomo nakazali v šolski sklad, zbrana sredstva bomo namenili sofinanciranju dejavnosti socialno šibkim učencem ter nakupu garderobnih omaric za učence. Denarne prispevke za šolski sklad lahko posamezniki ali podjetja nakažejo na podračun 01238-6030653312, s pripisom »za šolski sklad«. Vabimo občane in občanke na prireditev - za zdravje in za medgeneracijsko sodelovanje! radio capris dobra družba Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si kolISter Dolenje 2a, 05/788 6010 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 IM) Ml POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja L POOBLAŠČENI OPEL-0- SERVIS 1 S IN PRODAJALEC VOZIL OPEL ■©■ S delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. [pnetEiBaD^s PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9-22 URE 30. april 2009 18 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Razumevanje in solidarnost, namesto usmiljenja in pomilovanja | Koso v stiski starši, trpijo otroci Darinka Dekleva, univ.dipl.soc. delavka ••••• Recesija. Postala je dežurni krivec za vse finančne tegobe sveta. Kljub optimizmu, je letos prizadelo tudi naše gospodarstvo - še tisto, ki nam je ostalo. Smo se že navadili na vse hudo!? Ne, nismo. Svoje težave premagujemo na razne načine, vsak jih prikriva na svoj, običajno tih; način. Občutki krivice, nemoči, sramu, načenjajo samozavest, življenjsko silo, pogum in največkrat tudi zdravje. Kot šolska socialna delavka se dnevno srečujem s stiskami staršev, ki v zadnjih mesecih trkajo na vrata pisarne in iščejo pomoč, nasvet ali vsaj razumevanje. Prihajajo mame. Očetom je priznanje, da potrebujejo pomoč za preživljanje družine ponižujoče. Vsak deseti otrok naše šole izhaja iz enoroditeljske družine. Preko 70 odstotkov teh družin živi s staršem, največkrat z mamo, ki prejema dohodke, ki se gibljejo okoli 500€ mesečno (prodajalke, gostilniške delavke, delavke v tovarni). Nekatere zgodbe so pretresljive. Deklica pove, da doma nimajo za kritje učne ekskurzije, oče pa komaj pokrije s plačo položnice, mama je že dolgo na bolovanju, in pred kratkim je prejela še odločbo, da bo službo izgubila. Druga mama pove, da sta se z možem razšla, z otroki seje preselila v majhno stanovanje. Napove mi, da bodo tekoči stroški tako visoki, da ne ve, kako se bodo znašli s hrano. Naslednja je tudi mama z dvema šolarjema, samohranilka, invalidska upokojenka. Kljub vsem pomočem, kijih šola lahko uredi, ne zmore plačati dolgov, ki so se nabrali z udeležbo otrok na dejavnostih, kijih šola organizira. Sledi družina s štirimi otroci, zaposlen je le oče. Dolgovi obšolskih dejavnosti za dva otroka - učenca, že presegajo očetov mesečni zaslužek. Najhujše pa so zgodbe, kjer nastopajo ljudje z dolgotrajnimi ali neozdravljivimi boleznimi, pa naj gre za starše ali otroke. Ljudje, ki izgubijo službo in s tem vir preživljanja, doživijo hud udarec. Lahko kaj naredimo!? Jim lahko pomagamo? Lahko. Potrebujejo razumevanje in spodbude. Ljudje moramo vedno iskati rešitve. Solidarno reševanje problemov je večkrat premostilo krize (vojne, naravne katastrofe, nesreče). Starši smo dolžni poiskati pomoči in sredstva, ki omogočajo otrokom pričakovano napredovanje. Večkrat imam v mislih naše prednike, ki so se borili za skorjico kruha in s skromnostjo uspeli prehraniti in dobro vzgojiti svoje otroke. Žilavo-sti staršev se bo vtisnila v spomin malim nemim opazovalcem. Otroci nas opazujejo, ko rešujemo teža- eeee#eeseeeeeee ve. Ohranimo optimizem in iščimo nove poti. In kako lahko pomaga šola? • Najbolj pogosta pomoč, ki jo šola lahko uredi je subvencionirana šolska prehrana (malica, kosilo). Vloge starši oddajo v septembru oz takrat, ko nastopi stiska. Dobro je, da se pogovorite s šolsko svetovalno delavko ali ravnateljico. • Od letos imajo šole tudi šolske sklade, kijih po svojih močeh in lastno iznajdljivostjo polnijo (donacije), del sredstev je namenjen zmanjševanju materialnih stisk otrok. Dajem pobudo, da ob jubilejih, ki jih praznujemo, razmislimo in se včasih odločimo za humanitarno gesto. Podarimo denar za šolanje otrok, ki živijo v težkih razmerah. • Za šole v naravi in podobne organizirane dejavnosti starši na šoli prevzamejo obrazec za dodelitev pomoči, ki jo po svojih kriterijih dodeljuje občina. • V razgovoru običajno svetujemo staršem, da se obrnejo na Center za socialno delo, da poiščejo pomoči, ki jim glede na nastalo stisko priti čejo. • Včasih starše napotimo po materialno pomoč na dekanijsko Karitas ali na OORK, ki (poudarjam) ni trgovina, nudijo jim razpoložljivo hrano in oblačila in izjemoma finančna sredstva, če so na voljo. • Društvo prijateljev mladine in OORK skrbita za Sklad za socialno in finančno ogrožene otroke. Nastal je pred enajstimi leti. Polnimo ga s prispevki otrok, ki se simbolično odrečejo kepici sladoleda (1 €), ki ga darujejo za otroke v stiski, imenuje se »Kovanec za otroke v stiski«. Akcija poteka v maju, v tednu Rdečega križa. S prispevkom sem želela spodbuditi aktivno reševanje nastalih težav. Zavedajmo se, da je usmiljenje čustvo, ki prizadetega še bolj prizadene. Razumevanje in konkretna pomoč je tisto, kar šteje. Ko pomagam družinam, običajno rečem: »Danes vam pomagamo mi, jutri nam bodo morda vaši otroci delili pomoč«. In za konec še verz Gregorčičeve pesmi: Gorje mu, kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa Ljudje, ki izgubijo službo in s tem vir preživljanja, doživijo hud udarec sam.. Prostovoljstvo Neta Vergan ••••• Je ideja, ki sama po sebi ne pove kaj dosti. Oglejmo si njen pomen v vsakdanjem življenju. Rdeči križ je najbolj prepoznavna organizacija, ki je delovala in še deluje na prostovoljnem delu. V svetu pa tudi pri nas je veliko organizacij, organiziranih na prostovoljnem delu. Prostovoljec je vsakdo, ki za svoje delo ne pričakuje in ne dobi nobenega plačila. Včasih kateri izmed njih dobi kakšno priznanje za posebne zasluge. Namreč v svoje delo je vložil več truda in časa, ko ostali udeleženci. Ni pomembno. Pomembno je, da razumemo pomen prostovoljstva. Zakaj? ker ni nič manjša obveznost kot katero koli drugo delo ali dejanje, ki smo se odločili zanj. Življenjske okoliščine nam ponujajo obilo priložnosti, da izrazimo svoj namen pomagati drugemu. Včasih je dovolj, da sočloveku prisluhnemo ga razumemo in mu skušamo po svojih najboljših močeh pomagati. V bistvu bi se morali odzivati le na prošnjo po pomoči. Kajti prosilec ve kaj potrebuje, predvsem pa kaj si želi. Običajno pomešamo pojme, ker nas zanima potreba prosilca ne pa tudi želja, ki je lahko ključnega pomena za njegovo dobro počutje. Izpolnitev želje z pomočjo sočloveka na ne nadejan način ga silno razveseli, tako silno, da si srčno zaželi to veselje deliti z drugimi. To je to. Vsaj pri starejših ljudeh in tudi sicer opažam, da nočejo ali pa jih je sram prositi za pomoč. Pa je res sramota prositi sočloveka za pomoč upravičena? Poglejmo si to z drugega zornega kota. Ko prosiš brata za pomoč mu daš priložnost, da v sebi odkrije skrite darove kot so prijaznosti, dobrota, čut za sočloveka..... tvoje zaupanje vanj jih je prebudilo. Kaj bolj dragocenega mu lahko daš kot vero in zaupanje, v dobro, ki je lastno slehernem človeku. Upokojenci zbirajo podatke o stanju vse bolj stare populacije, ki bo že jutri potrebovala in iskala pomoč. Vsakršno pomoč. Mladi vse bolj potrebujejo varstvo za otroke, še posebno za najmlajše. V takšnih primerih so dedki in babice resnični in pravi prostovoljci. Srečni so, da lahko pomagajo mladi generaciji postaviti se na lastne noge. Resnično prostovoljstvo gre preko svojega praga in se širi v druga okolja, kjer spoznava potrebe soljudi, ki so lastne vsemu človeštvu. Potreba po miru varnosti in spoznanju, da nisi sam. Svetovna kriza, ki do temeljev stresa svet, nam daje izjemne priložnosti, da stopimo vkup in organiziramo učinkovito samopomoč. Namen izboljšati in ohraniti življenje nam bo dalo moč, da tudi to storimo. Je čas, da se nehamo zanašati na politike, ki jim ni kaj dosti mar za dobrobit svojega ljudstva. Društvo Tvoj telefon s sedežem v Postojni je namenjen ljudem, ki se znajdejo v duševni stiski že vrsto let deluje na prostovoljstvu. Tvoj telefon je bil kar nekaj let deležen mojega prostovoljstva. Bilo je to obdobje v katerem sem se veliko naučila in s prostovoljkami veliko lepih trenutkov doživela. Mladim je veliko težje ali pa skoraj nemogoče opravljati prostovoljna dela. Delo izven domačega kraja OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA IN DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ILIRSKA BISTRICA ORGANIZIRATA DOBRODELNO AKCIJO KOVANEC ZA OTROKE V STISKI V TEDNU RDEČEGA KRIŽA OD 8. DO 15. MAJA 2009 Geslo: ODPOVEJMO SE SLADOLEDU IN DARUJMO 1 €. ZBRANA SREDSTVA BOMO NAMENILI OTROKOM, KATERIH STARŠI SO IZGUBILI SLUŽBO. AKCIJA BO POTEKALA PO VRTCIH, OSNOVNIH ŠOLAH IN NA GIMNAZIJI. KO DARUJEŠ DRUGIM, DARUJEŠ SEBI! Sredstva lahko nakažete na TRR št.: 1010 0002 92 08 538 terja, da mu dajo svoja najlepša leta in čas, ki bi ga lahko uporabili za razvedrilo in druženje z družino in prijatelji. Prostovoljno delo je odlična priložnost za upokojence, ki so še čili in zdravi kot tudi za nezaposlene za ohranjanje lastne vitalnosti in zdravja. Izobraženi upokojerici s svojim znanjem lahko veliko prispevajo pri organizaciji in vodenju prostovoljnih združenj. V Bistrici se je v okviru Društva upokojencev organizirala skupina prostovoljcev, ki zbira informacije o kvaliteti bivanja in življenja naših občanov. Mirjam Derenčin in Dora Kalčič s svojim znanjem in delovnimi izkušnjami dajejo svoj dragocen prispevek, da skupina lahko uspešno deluje. Enkrat mesečno se srečamo, da se pogovorimo in posredujemo pridobljene informacije. V drugi svetovni vojni je napad na Pearl Harborju sprožil dogodek, ki je neki ženski spremenil življenje. Neka gospa je bila zelo bolna in je večinoma svojega časa preležala v postelji. Bila je ena redkih, ki je v svoji hiši imela telefon. Ni minil dan, da ni kdo prosil za telefonsko uslugo. Njen dom je postal telefonska centrala, nujna in edina zveza z Ameriko, kajti siloviti napad je uničil skoraj vse komunikacijske vezi s svetom. Dogajanje jo je tako močno prevzelo, daje začela klice prevzemati tako, da je vojno osebje lahko opravljalo druga nujna dela.Telefonija je delala veliko bolj počasi kot danes. Ženska še vedela ni kdaj se je njeno stanje čudovito izboljšalo. Preprosto pozabila je na svojo bolezen. Čudež se nas dotakne, ko se ga najmanj nadejamo. Zdrou ku dren Alenka Penko ••••• Dren je grm iz družine drenovk. Poznamo več okrasnih in zdravilnih vrst. Uporaben je les in užitni plodovi drnulje. Znan je rek: »Zdrav ko dren.« O standardu, recesiji in zakonodaji ne bi izgubljala besed. Pravijo, da se standard ljudi najprej pozna na zobeh... Gospod Emil Novak iz Podgrada si je v recesijskih časih omislil izdelavo drenovih klinov, ki so uporabni za marsikaj... IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 30. april 2009 19 Pozdrav z Ojstrca (Hochobir), 2139m Darinka Dekleva ••••• Na velikonočni ponedeljek se je zbrala družba in poromala v svoj Emavs - na Koroško. Na Obir-sko smo se vozili ob rečici Bela do Železne kaplje. Obilica snega letošnje zime nas je prisilila, da smo pešačili doberšen del poti do običajnega izhodišča, koče Eisenkapeller Hutte, 1553m. V kopnih razmerah je od koče na vrh Obirja ura in pol hoda po stezi, ki vodi po učni gozdni poti. Zaradi snega smo stezo kmalu izgubili. Obdržali smo smer in čez nekoliko strm, poraščen raz prečili na piano, da smo dosegli plato- Kraguljišče, 1828m. Od tam se je odprl pogled na mogočno zgradbo Ojstrca. Način premikanja po snegu je bil svojstven. Sneg je bil različno pomrznjen in tiho hojo so prekinjali kratki (večinoma ženski) kriki, ko se nam je udiralo pod nogami. Sledil je smeh in reševanje udrtega. Zadnji del vzpona je oviral veter. Pojavila se je še megla, ki pa je na vrhu čudežno izginila. Prevzelo nas je veselje, da smo prilezel! tako visoko! Čez rob severozahodne stene smo si komaj upali pogledati. Zajezena rečica Borovnica, ki se razširi v pregradno Borovniško jezero, je bila videti kot ozka broška, ki krasi gorsko dolino. In ko smo na jugu občudovali strme narive domačih Karavank, nas je navdal občutek narodnega ponosa. Sledilo je slikanje na vrhu in v zavetju pa obilna malica. Pri povratku so mehki padci v spomladanskem snegu Grozda no tako navdušili, da jih je po količini adrenalina primerjala z vlaki smrti v zabaviščnih parkih. Na sliki z leve zgoraj: Bernard, Darinka, Fani, Vladimir, Adrijana, klečita Grozdana in Mirko Aerobičarke Vojka Šestan...... Aerobika v Postojni pod vodstvom Vojke Šestan poteka že več kot 10 let in nekatere ljubiteljice tovrstne rekreacije seje udeležujejo že od vsega začetka.Tiste najbolj zagnane druži pri tem udejstvovanju skupna želja po gibanju in potreba po večji fizični kondicijski jo nujno potrebujejo za lažje vsakodnevno premagovanje dnevnih naporov,s katerimi se srečujemo vsak dan. Deset let in več rednega udejstvovanja dokazujeta skupno druženje,poleg dobre fizične pripravljenosti pomeni več-trdno prijateljstvo in neizmerno zaupanje v ljudi. Pomeni med drugim tudi odrekanju udobju doma na kavču,pomeni resnost in zavzetost tudi pri angažiranju izven družine in rednih službenih obveznosti,pomeni del tistega časa,ki ga nameniš sebi-da,samo sebi-zato ker je to ena od možnosti za sprostite-v,ki se nam v življenju ponujajo in ki našim dolgoletnim aerobičarkam tudi veliko pomeni. Želim si,da bi bilo takšnih navdušenk vedno več,saj smo se s tem odločili,da naredimo nekaj boljšega v svojem življenju,in to zase. 10 let je dolga doba za nas, ki vsak ponedeljek in petek uživamo z našo voditeljico Vojko pri urah aerobike in vadbe na steperjih. Kadar smo na koncu z močmi, takrat ona zakriči, nasmeh na usta in dovolj je dajo pogledamo, kajti njena energija je tista, ki nas vzpodbuja, da veliko naredimo za našo dušo in telo. Še enkrat čestitke za tvojih 10 let vodenja in še veliko tako lepih uric. Klapa tvojih aerobičark Izpeljane velikonočne delavnice V predvelikonočnem času je Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom organiziralo 3 delavnice: velikonočno aranžiranje, izdelava pirhov ter kvačkanje velikonočnih motivov in dekoracij. Delavnici na temo pirhov in kvačkanja sta bili spremljajoči prireditvi velikonočne razstave »Njesemo k žjegni«. ki je v organizaciji Turističnega društva Pivka potekala 3. in 4. aprila na Osnovni šoli Pivka. Seveda smo na ogled postavili tudi naše stvaritve: praskane pirhe, pirhe obarvane z naravnimi barvami, pirhe okrašene z naravnimi materiali in seveda kvačkane izdelke. uporabne za udeleženke. Poleg tega je bila po zakljuc- Tako udeleženke, kot tudi moderatorke so bile z ku delavnic izražena želia' da 5 Podobnimi delavnicami izvedbo delavnic zelo zadovoljne. Izkazalo se je, da nadaljujemo tudi v prihodnje. Idej, zamisli in izkušenj je so bile izbrane teme dobre, predvsem pa zanimive in veliko'zat0 iih bo težko strniti le v eno delavnica KŠIBOV pomladni festival________________________________________________ Klub študentov Ilirska Bistrica ••••• IZlub študentov Ilirska Bistrica je 17. aprila začel s tradicionalnim, dvo- iNtedenskim pomladnim festivalom. V prvem vikendu se je zgodilo kar nekaj zanimivih in pestrih dogodkov. 17. aprila smo imeli v Triglav Pubu potopisno predavanje »Cocoloco in Morocco«. Svoje izkušnje o zanimivem popotovanju ter doživetjih z Maroka sta z občinstvom delili Anamarija Ludvik in Teja Tomšič. Poskrbeli sta za pravo vzdušje, ki sta ga popestrili z afriško glasbo, razstavljenimi predmeti iz potovanja, raznimi spominki, slikami ter značilnimi maroškimi dobrotami. Obiskovalcem sta zaupali marsikatero zanimivost ter nekatere celo navdušili za obisk te afriške države. V soboto, 18. aprila smo dopoldne preživeli ustvarjalno. V novih Kšibo-vih prostorih je potekala delavnica izdelovanja nakita. Udeležilo se jo je kar nekaj deklet, ki so zavzeto uresničevale svoje ideje in zamisli ter s pisanimi barvami ustvarile modne dodatke, ki jih bodo lahko nosile v sončnih in razigranih dneh, ki prihajajo. V sobotnem dopoldnevu smo skupaj s skavti organizirali tudi akcijo zbiranja starega papirja. Odzvali so se številni občani in v nekaj urah smo s starim papirjem napolnili kontejner ter zbrali še dodaten kup papirja. Popoldne je bilo športno obarvano, saj je sledilo rolanje pri Bubcu. V nedeljo, 19. aprila seje zgodil Pohod za zdravje z ekološkim pridihom. Kljub nekoliko turobnemu vremenu, seje zbrala lepa skupinica ljubiteljev narave in športne aktivnosti, kije po začetnih kilometrih in kapljicah dežja, s svojo dobro voljo, uspela na nebo priklicati celo sonce. V počastitev Dneva zemlje smo poli o d n i k i očistilisme-ti na poti do Črnih njiv ter nabrali velik kup le teh. Sledil je zbor na Črnih njivah, kjer smo s pomočjo prostovoljk iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica vsem pohodnikom izmerili krvi pritisk, krvi sladkor ter holesterol. Vsak udeleženec je prejel promocijsko vrečko z manjšim darilcem ter zdravo malico. Zahvaljujemo se referentki za zdravstveno vzgojo, Andreji Rebec za pomoč pri organizaciji dogodka ter zdravnici Odineji Komen za opravljene meritve. Do konca meseca aprila na KŠIBu pripravljamo še kar nekaj aktivnosti, s katerim želimo popestriti počitniško dogajanje mladih. V zadnjem vikendu se tako obeta še turnir v briškuli, tečaj masaže, tečaj ličenja, ustvarjalne delavnice, turnir v nogometu ter odbojkarski turnir. V Kšibov pomladni festival smo letos vključili še več raznovrstnih aktivnosti, zatorej upamo, daje vsakdo našel dogodek zase ter se pridružil prijetni druščini in zanimivim aktivnostim. KARATE 1. pokalna tekma MALI NOGOMET Futsal U 21 - enotna zvezna liga zahod Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica ••••• V nedeljo 29. marca 2009 je Karate zveza Slovenije v sodelovanju s tehničnim organizatorjem KK Shotokan Kranj, v Športni dvorani OŠ Šenčur, organizirala 1. pokalno tekmo za vse starostne kategorije v borbah, katah KfllW£ ZVEZA $10 VE MIJE Kflflftri fiotmtmv? »ovjm in ekipnih katah. Na tekmovanju je sodelovalo 475 tekmovalcev iz 47. klubov, ki so skupno nastopili v 540. nastopih. Pod vodstvom trenerke Špele Muha so bistriške barve zastopala dekleta, ki so se dobro odrezale in dosegle naslednje rezultate. URŠKA JENKO se je v kategoriji kate posamezno, starejše deklice v izredno močni konkurenci prebila vse do nastopa za tretje mesto. V zadnjem nastopu, nastopu za 3. mesto je Urški malce popustila koncentracija in tako je z tesnim rezultatom 1:2 morala priznati zmago svoji sotekmovalki iz Velenja. TAMARA KOVAČEVIČ je tokrat nastopila kar v treh kategorijah in v vseh treh domov odnesla odličja. V kategoriji kate posamezno, mladinke je osvojila 2. mesto, v kategoriji članice 3. mesto, v kategoriji mladinke borbe +59 kg pa je Tamara presenetila vse, samo sebe, še posebej pa njene nasprotnice, saj je premagala prav vse in tako pristala na najvišji stopnički, stopnički za 1. mesto. Na tekmovanju so sodelovale tudi ANITA JANEŽIČ, TEJA JENKO, NIKA BLOKAR in PIA JENKO. Iskrene čestitke! Tamara peta na Slovaškem V nedeljo, 19.04.2009, seje slovenska karate reprezentanca udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja, 29. GRAND PRIX SLOVAKIA, v Bratislavi na Slovaškem. Turnirja se je med množico ostalih slovenskih karateistov udeležila tudi bistričanka TAMARA KOVAČEVIČ. V kategoriji članice, kate posamezno, se je Tamara uvrstila v boj za tretje mesto. Tamara je v nastopu za medaljo žal imela smolo, saj seje med nastopom poškodovala in tako svojega nastopa ni mogla dokončati. Tamara je tako osvojila 5.mesto. Čestitke Tamari in upamo, da bo čim prej rehabilitirala poškodbo. Rokometni klub x vabi Rokometni klub Ilirska Bistrica išče igralke od 5. do 8. razreda. Treningi so v: TOREK od 16.00 do 17.30 ure ČETRTEK od 17.30 do 19.00 ure PETEK od 16.00 do 17.30 ure v osnovni šoli Antona Žnideršiča k VABUENI! y Kalc Vojko ••••• V zadnjem obdobju je naša ekipa dosegla nekaj tesnih porazov (Tolmin, Kobarid) z golom razlike in večji poraz z ekipo iz Sodražice. Nato je sledilo gostovanje v Škofji Loki in prepričljiva zmaga 5:2. In v Ilirsko Bistrico je prišla ekipa iz Nove Gorice. Domači so bili prepričljivo boljši in zmagali z rezultatom 9:1. Začetek pa ni obetal takega razpleta, saj so gostje po napaki domače obrambe po-vedli-gol je zabil Jeremič. Bistričane je to »vzpodbudilo« in izenačil je najboljši strelec tekme Njemčevič. Za mirno nadaljevanje sta zadela še brata Bedek. Izreden je bil zadetek Nejca B„ ki je zadel z večje razdalje in očistil pajčevino v kotu vrat Goriškega vratarja. V polčasu so dogajanje popestrile članice navijaške skupine PUME, ki so s svojimi plesnimi nastopi požele velik aplavz sicer »maloštevilnih« navijačev! Drugi polčas je »otvoril« Njemčevič z dvema zadetkoma, nadaljeval Dekleva. Nato pa je v igro vstopil rezervist Ujčič in dosegel zadetek. Za 8:1 je »z trganjem mreže« nadaljeval Njemčevič, rezultat pa je zaključil Ujčič, ki si je za svoj rojstni dan podaril najiepše darilo! Omeniti velja korektno in borbeno igro gostov, ki pa so pripotovali na tekmo le z šestimi igralci. V petek 17.4. so naši mladi upi odigrali zaostalo tekmo proti ekipi iz Divače. Po dokaj nervozni in »raztrgani« igri so bili boljši in zasluženo zmagali z rezultatom 5 :3. Igralec tekme in najboljši strelec je bil Galekovič Saša (3 zadetki). Omeniti velja še rekordno število gledalcev. V nedeljo je naša ekipa gostovala v Izoli in v oslabljeni zasedbi (zaradi kartonov sta manjkala vratar Brozina B. in Galekovič) izgubila z gostitelji z rezultatom 7 : 5. Ne moremo mimo donatorjev, ki so nam v zadnjem času finančno in materialno pomagali Zavarovalno zastopstvo Poklar David, Matko Vincenc s.p. in Demi-ri-okrepčevalnica »Sladki bar«. KOŠARKA Šola košarke Petar Nikolič Izbrana selekcija U-8 Po večletnem mirovanju je uprava Bistriškega drugoligaša KK Piama Pur, v sodelovanju z osnovnimi šolami na novo organizirala šolo košarke. V redni tekmovalni pogon, so se poleg generacije U-10 in U-14 vključili tudi uspešni malčki iz U-8. Da bo vse kot je treba, seje uprava kluba na čelu s predsednikom Bojanom Gorjancem odločila, da šolo košarke vodi nihče drug kot bodoči profesor in tudi sam košarkar 22 letni Uroš Janko. Ekipo najmlajših sestavljajo: Klemen Volk, Klemen Šajn, Blaž Mršnik, Nejc Frank, Jaka Malečkar, Jurij Blokar, Domen Fila, Domos Barbiš, Luka Hreščak, Vetrnih Sulejman, Janet Škrlj, Nik Savo Valenčič Štemberger, Tadej Morano, Zan Tomšič, Gašper Malečkar, Mark Frank, Jaka Boštjančič in Jani Mršnik. Generacija, ki obeta kot pravi Uroš Janko je nedavno tega v Pivki, na tekmi Postojna - Piama Pur ime- la ognjeni krst. »Treniramo trikrat tedensko. Napredek je viden, plodovi našega dela pa šele prihajajo«, pravi začetnik v trenerskem poslu Uroš Jenko in doda: »da so malčki zagrizeni za košarko so v velikem zaslužni tudi starši, ki pomagajo pri vzgoji mladih košarkarjev. Da pa se z mladim naraščajem dela strokovno, so v mnogem zaslužni tudi učitelji in vodstva osnovnih šol v Ilirski Bistrici, ki so odobrila dvorane za treninge.« RIBIČIJA Naše muhe zmagale Mrva. Kategorija LIČINKE w*f3 ifil Kategorija POTEZANKE 1. Hucholina Karlo Furlan Muharska vezalska komisija pri Ribiški Zvezi Slovenije je leto organizirala in izvedla 22. odprto prvenstvo Slovenije za najboljšo umetno muho in 11. državno prvenstvo v vezanju umetnih muh. Na letošnji natečaj so v ocenjevanje skupaj prejeli 36 vzorcev. Naši vezalci so se odrezali izredno dobro. V kategoriji ličinke je prvo mesto zasedel Uroš Mahne iz Ilirske Bistrice s posnetkom Heptagenia; V kategoriji poteza n ke pa je prvo mesto zasedel Karlo Furlan iz Podgrada s poteza n ko Hucholina; Uroš mahne je bil tudi v skupni razvrstitvi na odličnem tretjem mestu. Čestitamo 1. Heptagenia Uroš Mahne 2. Gammarus Tina Possnig 3. D8 Biot Stone Gregor Novak Heptagenia 2; Tuna Iztok Badalič 3. Tiger Matjaž Moder Hucholina 1.april - otvoritev sezone na Klivniku 1. aprila se je ob jezeru zbralo rekordno število tekmovalcev - kar 147 jih je bilo, prišli pa so tudi iz Hrvaške in iz Italije. Ribiči so bili, a rib je bilo bolj malo, ampak so se kljub temu dobro zabavali. Tekmovanja v letošnjem letu pa bodo bila sledeča: Tekaški tečaj Dovolj je bilo zimskega razvajanja. Lepi in prijetno topli dnevi nas zopet vabijo ven na svež zrak in v ozelenelo naravo. Po uspešno izpeljanem tekaškem tečaju za začetnike lanskega septembra, smo se v TD Bistre odločili, da tečaj ponovimo, tokrat je bil izveden tudi nadaljevalni. Tako se nas je prvo soboto v aprilu zbralo 15 tekačev, tako popolnih začetnikov kot že izkušenih tekačev, ki smo čaju smo se naučili osnovnih pravil zdravega ukvarjanja s tekom kot na primer ali imamo prave tekaške copate, kako se obleči, kakšno hrano uživati, kakšne so lahko poškodbe pod strokovnim vodstvom tekaškega trenerja Urbana Praprotnika zvedeli več o teku. Začetni tečaj je potekal v dopoldanskem času, nadaljevalni pa v popoldanskem. Na začetnem te- pri teku in bili opozorjeni na morebitne napake v tehniki teka. Na nadaljevalnem tečaju pa smo izpopolnili svojo tehniko teka tako, da smo na začetku ugotovili morebitne napake, ki smo jih v nadaljevanju poskusili odpraviti. Tečaj smo zaključili prijetno utrujeni, vendar sproščeni in zadovoljni ter še bolj motivirani za tek. Pa še misel tekaškega trenerja: »Tečem, da življenje ne teče mimo mene.« Tekaški dan Datum tek. Naziv tekme i; Mesto ' tekme , fžTi ŽITI ?FJ f] Tekmuje se J = | . _ . : N/ Startnina j 01.04.2009 j 2 Za največjo postrv . ii Zli: ti 11$::] Z $ 1 14 - Ak. Klivnik Posamezno Lhltmi l — 15,00 € . ...» v .... • A . ^ 2405.2009 Liga Tamara Com (mednarodna tekma) Ak. Mola Posamezno |lili! : , < 05.07.2009 :l / t ta : '■MMuMIM! Ribiško srečanje ; j Ak. Mola • . ... _ , Posamezno - samo za člane RD BISTRICA 1 - 15,00 € . 1. 11 12.07.2009 /Z Tl M e morij al . Ak. Mola Posamezno | II !;•!:□ J Tjj j jj ji j ji j.J 15,00 € : 30.08.2009 Ribiški maraton j ■ iJL i Ak. Mo,a Dvočlanska ekipa ' ‘ .„ v. 40,00 € : 13.09.2009 ■ ■; : / . : : - Pokal Bistrice . .. . ..... ...... ,W. . ..... .V.V. .... . . .... .... . .W,. .J... ,A. . -V. ..... ..... . ......... V. Ak Mola Tričlanska ekipa : 45,00 € • : ■ • ' - • Tekaško društvo Bistre v sodelovanju z atletskim trenerjem Urbanom Praprotnikom vabi v nedeljo, 24. maja 2009, na tekaški dan. Zbor je predvidoma ob 9.15 pred brunarico na Črnih njivah. Tekaške dneve že omenjeni trener v sodelovanju z lokalnimi tekaškimi in atletskimi društvi organizira po vsej Sloveniji, sedaj pa ta dogodek prvič gostimo na območju naše občine in sicer na prečudovitih označenih tekaških poteh z izhodiščem na Črnih njivah. Tekaški dan ali »Lahkih nog radovedni naokrog« je sestavljen iz teka po zanimivih poteh, kjer v prijetni družbi odkrivamo svet okoli nas, kosila in krajšega predavanja. Tekaški dnevi so namenjeni vsem, ki lahko tečejo vsaj 10 km brez prekinitev, med tekom se opravi raztezne in krepilne vaje ter izpopolnjuje tehniko teka. Celoten dogodek, vključno s kosilom, traja približno 4 ure, tekli bomo oranžno progo (glej oglasno desko na brunarici Črne njive ali pa tekaške poti na spletni strani TD Bistre). Več informacij na www.tdbistrc.org ali na www.tekaskitrener.si, kjer se na dogodek tudi prijavite in izveste vse ostale podrobnosti. Video vabilo si lahko ogledate na http://www.youtube.com/ watch?v=_2DGmuOxX1w. KOLESARSTVO Zmaga Bistričanov K.R., Foto: Glas Istre. BISTRIČANA OSVOJILA PRVO IN TRETJE MESTO MEDNARODNEGA KOLESARSKEGA MARATONA LIMES TOUR Ob ustju istrskega Limskega kanala v Vrsarju se je v nedeljo 19. aprila začel in zaključil mednarodni kolesarski maraton Limes Tour 2009. Tekmovanje sta organizirala istrski kolesarski klub Loborika in kolesarski klub iz italijanskega Proseka. Kolesarji - bilo jih je 460 in so prišli iz Hrvaške, Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije - so lahko iz- birali med krajšo 98-kilometrsko in daljšo 178-kilometrsko progo. Organizatorji so zapisali, da je namen maratona spoznavanje lepot in raznolikosti turistične pokrajine Istre, a so se morali kolesarji med vožnjo osredotočiti predvsem na vzpenjanje na neštete istrske hribčke in spuste iz njih, ter na številne ovinke na spolzki sveže oroše-ni cesti. Večina udeležencev je izbrala krajšo, a vendar dolgo progo. Med temi je bil tudi Jernej Grilj iz Ilirske Bistrice, član Kolesarskega kluba Iz- vir Vipava, ki je po skoraj sto prevoženih kilometrih ciljno črto prevozil kot tretji kolesar - z dobro minuto zaostanka za vodilnim - in prvi v svoji starostni skupini. Tjaša Rutar iz Dobropolj, ki je vozila v dresu Kluba Polet, pa je izbrala daljšo progo in jo prevozila kot prva in hkrati edina ženska. Za boljšo primerjavo še podatek, da je za skoraj 180 km dolgo progo potrebovala le slabih devet odstotkov več časa kot moški zmagovalec maratona - ekstremni kolesar Jure Robič (Jure 301, Tjaša 328 minut). 22 30. april 2009 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV VELIKA NOČ Praznovanje Tonjo Janežič.... Za nami je velika noč. Verni smo jo tudi letos zaznamovali zmagoslavno kot le malokateri drug praznik: s procesijami, pesmijo in pritrkavanjem smo nastopili v javnosti, z obhajanjem družinskega zajtrka - velikonočnega žeg-na, pa ohranili vse bolj potrebno družinsko intimnost. Ob slavju velike noči se kristjani spominjamo dogodka, kateri je večji kakor vsi ostali dogodki z katerimi se je tako ali drugače zaznamoval zgodovinski čas . Noben dogodek v zgodovini ni trenutno enakovreden temu, kar kristjanom sporoča slavje velike noči. Jezus iz Nazareta, ki je bil križan pod Poncijem Pilatom, je tretji dan po smrti vstal iz groba. Premagal je smrt in nam odprl vrata v nebo. Velika noč je po mojem skromnem prepričanju najbolj krščanski praznik, saj nam vsako praznovanje velike noči v sebi nosi sporočilo o zmagi življenja nad smrtjo, hudim, zlobnim in grehom. Velika noč kristjanom sporoča tudi, da smo rojeni za večnost. Včasih imamo občutek, da se naše življenje vrti v začaranem kalupu, iz katerega žal velikokrat ne vidimo izhoda. V iskanju poti iz tega življenjskega labirinta, se nam včasih nakazuje neka nova življenjska smer, kije usmerjena v neskončnost. Pesnica Svetlana Makarovič v eni svojih pesmi pravi: »Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti.« Iz tega lahko sklepamo , da je življenje eno, neskončno, dragoceno in večno. V času prebujanja narave, ko nam cvetovi v vrtovih, nasadih in gmajnah oznanjajo pomlad. Ravno to, prebujanje , brstenje in nova rast priča, daje zmagalo življenje nad zimsko temo in mrazom, nad spanjem in navidezno smrtjo. Velika noč je v primerjavi z božičem, kije določen po sončnem koledarju, določena po luninem. Velika noč je vselej na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni in se torej določa po luninem koledarju.Za čete k velikega tedna sicer predstavlja cvetna nedelja, teden dni pred veliko nočjo, priprave na praznik pa potekajo skozi 40-dnevni postni čas, ki se začne po pustu na pepelnično sredo.Velikonočno praznovanje nam prinaša tudi več običajev, ki jih izvajamo še danes.V četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, se verni spominjamo Kristusove zadnje večerje. Po izročilu je Jezus umrl na križu v petek ob treh popoldne, še isti večer so ga tudi pokopali, ker je bila sobota strog dan počitka. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maš, temveč potekajo le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt.Ta dan kristjani držimo tudi strogi post. Na veliko soboto potekajo molitve ob božjemu grobu, ki ga uredijo v cerkvah. Verni tudi na ta dan prinesemo k blagoslovu velikonočne jedi (šunko, kruh, pirhe, hren, jajca...), katere bomo zaužili v nedeljo, na velikonočno jutro. Med cerkvene obrede velike sobote sodi tudi blagoslov ognja.. Velikonočna nedelja, torej dan , ko naj bi Jezus Kristus ob prvem jutranjem svitu vstal od mrtvih, se začne s slovesno procesijo. V velikonočnem jutru se v velikem številu zberemo verniki okrog Božjega groba v cerkvi. Po tem pa sledi vstajenjska procesija. Po vrnitvi v cerkev pa poteka sveta maša. Po maši pa odhitimo domov k skupnemu velikonočnem zajtrku. Uživanje zajtrka je nad vse slovesen družinski obred. 2e sedaj je ohranjena navada iz preteklosti, ko so velikonočni zajtrk jedli le z rokami brez jedilnega pribora. Vsak član družine je dobil del od vseh blagoslovljenih velikonočnih jedi. Ob tem pa je moral paziti, da je z vsemi velikonočnimi dobrotami ravnal spoštljivo. Velika nedelja je vedno med ljudmi veljala za tako svet dan, da se ni smelo nič delati in ne hoditi zdoma. Z doma se je lahko šlo šele na velikonočni ponedeljek. Ta dan se je obiskovalo sosede, prijatelje, sorodnike (spomin na Kristusovo pot v Emavs po dnevu vstajenja). Velikonočni ponedeljek je ostal praznik, dan sprostitve, ki je namenjen veselemu druženju, obiskom in izletom. Simbolni pomen blagoslovljenih velikonočnih jedi: - šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo - hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, - pirhi v simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost. - potica pa spominja na trnovo krono. Pletenico z velikonočnimi dobrotami je v preteklosti k žegnanju nesla najstarejša, še neomožena ženska. Posebej za to priložnost je imela na sebi vedno nekaj nove garderobe. Velika noč v naslednjih letih pa naj bi bila : 2010-4.april,2011 -24.april,2012-8.april,2013-31. marec,2014-20. april, 2015 - 5. april. Kneški gasilci v aprilu Erik Delost, PGD Knežak ••••• Vedno, ko govorimo o gasilskem domu, najprej seveda pomislimo na gasilce in razne spremljajoče gasilske aktivnosti, ki se odvijajo le-tam. Toda vedno ni tako, karseje v mesecu aprilu pokazalo v našem gasilskem domu. Že na dan prvega aprila so prostore gasilskega doma zapolnili učenci osnovnih šol celotne Občine Ilirska Bistrica, ki so bili na ta dan udeleženci področnega tekmovanja iz matematike na OŠ Knežak. Učencem sta Jaka Fidel in Katarina Škrlj najprej predstavila zgodovino društva, nato pa smo jim pokazali še zgodovinsko sobo, gasilsko zaščitno opremo, gasilska vozila ter na kratko opisali potek namišljene intervencije, da so dobili sliko, kako kneški gasilci strežemo tem stvarem. Čeprav so na ta dan učencem po glavi mrgolele le številke in prvoaprilske šale upamo, da so s seboj odnesli tudi kakšno poučno s področja gasilstva. Kmalu je prišla sobota 4.4., ko so dvorano doma popolnoma okupirali otroci s starši, kjer so v organizaciji Kulturnega društva Tuščak iz Bača izdelovali velikonočne pirhe iz mavca, zajčke iz papirja, krasili oljčne vejice... Lahko rečemo, da je bilo v gasilskemu domu kot v mravljišču, kjer so male pridne rokice, ob prisotnosti veliko smeha, kar letale od mize do mize. Komaj se je odmev direndaja v naslednjih dneh pomiril, pa so dvorano že napolnili plesalci iz društva Gradina, ki so si gasilski dom izbrali za njihove redne vaje. V šali lahko rečemo, da njihovi usklajeni plesni koraki še danes odmevajo med stenami gasilskemu domu. Gasilci pa skrbimo tudi za mednarodno prepoznavnost, saj so v petek 17.4. naše prostore obiskali učitelji in otroci iz Italije, točneje iz Sicilije. Predstavitev jim je bila seveda podana v angleščini, saj so v Knežak prišli z namenom piljenja znanja iz angleškega jezika. Ogledali so si gasilski dom s tehniko, nato pa se pod vodstvom učiteljice Klavdije iz OŠ Knežak podali na ogled ostalih zanimivosti v Knežaku in okolici. Pestrost dogajanja v aprilu pa se s tem ni končala, saj smo kneški gasilci v nedeljo 19.4. sodelovali na državni gasilski vaji »Požig 2009« na Počku. Sodelovali smo z gasilskimi vozili kot intervencijska enota pod vodstvom poveljnika GZ Ilirska Bistrica, kot tudi v regijskem in državnem štabu pri vodenju intervencije. Dan je bil sicer mrzel in nekoliko deževen, kar pa ni ustavilo naše zagnanosti. Lahko rečemo, da smo na vaji pridobili kar nekaj uporabnih izkušenj ter informacij, kijih bomo sprida uporabili na našem področju. Izkušnje, informacije, taktiko in znanje pa smo delili- tudi med seboj, ko smo v nedeljo 26.4. organizirali interno usposabljanje članov operativcev na temo gašenja požarov v naravi. Štab operative, kot organizator usposabljanja, je najprej vsebine podal v obliki teorije, ki pa smo jo kasneje preizkusili tudi v praksi, ko so operativci v skupinah dejansko gasili travniške požare in trenirali taktiko gašenja. Z usposabljanjem smo bili zelo zadovoljni, saj so bili doseženi vsi zastavljeni cilji tega dne. Čeprav je april postregel z nekaj prvoaprilskimi šalami, mrkim spreminjajočim vremenom, obilo obiskov in dejavnosti v gasilskem domu ter okolici, pa gasilci z zagonom gledamo v mesec maj in na mnoge aktivnosti, ki nas še čakajo. NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Slavil bom tvoje ime na vekov veke!" (Ps 145,1) Zapoje naj zemlja B. K. ••••• V dom duhovnih vaj v Trnovem v Ilirski Bistrici že več let prihajajo družine in mladi z Skupnosti Emanuel. Letos so v dom prišli ob prazniku božjega usmiljenja, 18. in 19. aprila. Razmišljanje o božji velikodušnosti je bila tudi osrednja tema, o kateri je predaval Jernej Kastelec, voditelj Skupnosti Emanuel. Skupnost Emanuel je mednarodna skupnost, ki šteje po svetu okoli deset tisoč članov, največ jih je v Franciji, razširjena je po vseh evropskih državah, pa tudi izven Evrope, še zlasti je številčna v Afriki in Aziji. Skupnost je ustanovil francoski laik Pierre Goursat in tedaj mlada zdravnica Martine Catta. Skupnost ima tri temelje, po katerih je prepoznavna: adoracijo (češčenje Najsvetejšega zakramenta), sočutje (različna dela sočutja do bližnjega) in evangelizacijo. Člani skupnosti smo doživeli, da nas Bog ljubi osebno in da nas spremlja ter kliče k sebi, saj nam želi podariti življenje v polnosti. Doživeli smo tudi, da nam Bog govori po Svetem pismu in da odgovarja na našo molitev. V Sloveniji Skupnost Emanuel sestavlja okoli trideset mladih družin, prav toliko samskih laikov, dva duhovnika in nekaj sester na poti posvečenega življenja. Ena izmed sester, Marija Krebelj, doma iz ilir-sko-bistriškega konca, zadnji dve leti živi vToulonu v Franciji, kjer deluje na rasno močno mešanem predelu mesta kot misijonarka. Njeno delo želi Skupnost Emanuel še posebej podpirati. Posebej ljuba oblika molitve je za nas slavilna molitev, kjer se s pesmijo Bogu zahvaljujemo za njegovo ljubezen. Slovenska Skupnost je zato znana po nekaj zelo dobrih glasbenih zgoščenkah sodobne krščanske slavilne in molitveno meditativne glasbe. V letošnjem letu sta taki izšli zgoščenki Adoro te in Zapoje naj zemlja, ki so blizu tudi tistim, ki se s krščanstvom še niso srečali. Med dejavnostmi, po katerih je prepoznavna skupnost Emanuel v Sloveniji, sodijo tudi Šola za zakon, kjer se mladi pari v ciklusu osmih srečanj pripravljajo na življenje v dvoje, za mlade imamo zelo uveljavljeno Šolo Abram (šola za misijon), ki jo je pred dobrimi desetimi leti ustanovila Helena Reberc, tudi llirsko-bistriška domačinka. V okviru programa Ljubezen in resnica pa se srečujejo pari, ki želijo poglobiti svoje zakonski odnos in se pri tem opreti na Boga. Meseca februarja se je denimo vikenda za zakonce, ki smo ga prav tako imeli v Ilirski Bistrici, udeležilo dvajset zakonskih parov z otroki. V dom šolskih sester De Notre Dam zelo radi prihajamo, saj nudi izjemno domačnost in upošteva specifične potrebe mladih družin, s pestro ponudbo prostorov omogoča delo po manjših skupinah, kar je na naših srečanjih ob vikendih nujno potrebno in nam omogoča, da duhovno rastemo in se napajamo pri molitvi v čudoviti domski kapeli. Naši otroci pa so najbolj navdušeni nad vrtiljakom s konjički! Več informacij na spletni strani: http://sl.emmanuel.info i SVETOVANJE ] Včasih nas okoliščine pripeljejo v situacijo, ko ne vemo, kako naprej. Takrat nam je v pomoč pogovor z osebo, ki ni vpletena. Svetovalni pogovori s psihologinjo mag. DUŠICO GRGIČ i potekajo dvakrat na mesec v prostorih ■ * Doma matere Terezije v samostanu, I . Vodnikova 13, Ilirska Bistrica I Predhodne prijave: 051 244 893 (g. Dušica) ali 05/714 16 12 (od 13. do 17. ure) L — — — — — — — — — J ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO 30. april 2009 23 Folkloristi zadovoljili ilirskobistriško občinstvo Petar Nikolič ••••• Obiskovalcem, ki so v nedeljo v ilirskobistriškem Domu na Vidmu gledali in poslušali izvajalce na Območnem srečanju odraslih folklornih skupin, je prikupna napovedovalka Anja Hofman najprej predstavila Folklorno skupino Gradina. Viden napredek pod vodstvom Antuna Jegera, je ta priljubljena domača folklora potrdila s prikazom domačega ženitovanjskega običaja »Gremo po kolač«. Sledilo je Folklorno društvo Val iz Pirana, ki ga vodi Andrej Butina. V slikovitih nošah so člani odplesali Splet plesov iz tržaške okolice. Tudi to skupino so pospremili dolgi aplavzi. Folklorno skupino Skalo iz Kubeda je v svojevrstnem slogu predstavila avtorica odrske predstavitve Mojca Lepej. Mrtvaški ples - noč je moja, dan je tvoj - je za marsikoga v dvorani predstavljal dokaj zahteven eksperiment v iskanju novih izraznih možnosti, ki nikogar ni pustil hladnega. Posebnost so bili gostje: Akademsko kulturno-umetniško društvo Kolo iz Kopra. Skupina, ki deluje šele dobro leto dni je za zaključek zaplesala in zapela plese balkanskega izvora. Z eksotičnimi ritmi in južnjaško dinamiko, izbor je prispevala Vesna Bojič Sojiljkovič, je bila pregledna prireditev uspešno zaokrožena. Organizator, Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Ilirska Bistrica, se tako lahko postavi s še eno uspelo prireditvijo. Glede na odzive gledalcev pričakujemo v kratkem še kaj podobnega. Pomembno obvestilo! ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK V PACUGU od 22. julija do L avgusta 2009 Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica je tudi letos organizator desetdnevnega zdravstvenega letovanja 50 otrok v Pacugu. Podrobnejše informacije in prijavnice boste lahko dobili na osnovnih šolah, pri svojem pediatru ali neposredno na našem naslovu, oziroma po telefonu: 05/711 0790 ali 041 233 194. IZPOLNJENE PRIJAVNICE IN POTRJENI ZDRAVSTVENI LIST OTROKA PRINESITE NA OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA DO 30. MAJA 2009. Opozorilo: Potrdilo o zdravstveni indikaciji otroka morate starši pridobiti pri pediatru! Območni odbor OZ RK Ilirska Bistrica V SPOMIN Da boš, praviš, drugo leto še naredil to in to, pa te že ne bo na svetu, v grobu tvoje bo telo. Le zakaj se daš slepiti od varljivega sveta ? Saj ga moraš zapustiti, vse, kar je posvetnega. Smrt ne zbira, vse pobira, nične čaka starosti... Anton Pecman (1941 - 2009) Anton Pecman je najlepša leta svojega življenja poklonil mizarstvu. Odločitev mu ni zagotovila kakšnega posebnega blagostanja ali brezskrbnega življenja. Nasprotno. Vse življenje so ga preganjali roki, neplačane terjatve in skrb, če bo zmogel in uspel poravnati vse svoje obveznosti. Kljub temu je našel čas, da je tvorno sodeloval v stanovski organizaciji, kjer so mu bile zaupane številne pomembne naloge. Bilje človek, ki se ni nikoli razburjal, zato je vedno dajal vtis, da z lahkoto opravlja vse naloženo delo. Le nekaj let pred upokojitvijo je velikokrat glasno razmišljal: »Ko se bom upokojil, bom imel veliko časa. Hodil bom od hiše do hiše in opravljal kakšna manjša dela. Dela, ki so potrebna v vsakem gospodinjstvu, a se jih vsi mizarji otepamo...« Ko se človek rodi, vzame življenje svinčnik in papir ter začne pisati. Zgodba življenja pa se vedno razlikuje od zgodbe, ki bi si jo človek želel in jo imel rad. Kot že tolikokrat prej, je tudi njemu življenje napisalo drugačno zgodbo... Tudi po upokojitvi ni imel nikoli dovolj časa, da bi hodil od hiše do hiše in opravljal drobna popravila, kajti življenje nam krojijo zakoni, obveznosti in naše navade. In vsak dan znova ugotavljamo, da nam zmanjkuje časa. Tudi njemu ga je zmanjkovalo, kljub temu pa ga je vedno našel toliko, da je redno obiskoval svoje prijatelje in znance, z njimi nazdravil in povedal kakšno takšno življenjsko resnico, po kateri se ga bomo še dolgo spominjali. V torek, 14. aprila 2009 smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Naj počiva v miru ! Spoštovani soprogi, sinu Antonu, nevesti, vnukinji in vnuku ter ostalemu cenjenemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje. Člani Območno obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica Medicinski sestri Klun Mimici Renovirani zastavi Alenka Penko [^adi se pohvalimo, da lije v podružnični cerkvi sv. Štefana v Harijah najmanj enkrat tedensko sveta maša. Za to smo posebej hvaležni trnovskemu župniku, dekanu g. Gabrijelu Vidrihu in župniji Trnovo, pod okrilje katere sodimo, seveda pa tudi vsem ostalim duhovnikom, ki prihajajo maševati v Harije. Vaščani se trudimo v okviru svojih sposobnosti in znanj, še posebej zaslužna za to sta g. Anton Gombač in g. Miro Rojc. Naša največja letošnja pridobitev sta dve renovirani zastavi oz »banderi«. Miro Rojc in Matej Primc nameščata »bandere« pred nedeljskim slavjem PIVOVARNA IN GOSTILNA Danilo Čekada s.p. Dolenje 2, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 788 50 29 gsm: +386 (0)41 / 363 443 e-mail: pivovarna.pek@siol.net v spomin Dolgo let smo te poznali, razigrano kakršna si vedno bila, družabnost, srčno vsem delila, kjerkoli smo se skupaj zbrali. V poklicu vsem si bila ustrežljiva, če nujno je bilo, si marsikomu tudi v nočnem času bila razpoložljiva, pomoč nudila, po potrebi še na domu. Žal doletela te je nepričakovana usoda s katero si v trpljenju se borila, se hudim bolečinam nenehnim prepustila naprej vedoč, da nimaš izhoda. Sleherni, spomin bo nosil v sebi, čuteč kot, da is še živa z mislijo smo vedno in bomo ob tebi, četudi domača hladna zemlja te pokriva. J PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Franc Sila V r INSTALACIJE Kovačič Stojan s.p. Košdze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann Suma inženiring d.o.0. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 ■J g g g g 99 (- n C 'j e '•) c 9 v C 9 C J C 9 e'D v •) C9 C 9 C 9 C' $ C/ S) <^3 $ .aJ PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net S_____________________________________C 30 30. april 2009 NE PREZRITE - GLASBENE SCENE V ILIRSKO BISTRICO PRIHAJA LEGENDARNA RIBLJA ČORBA Milena Urh..... V zadnjem času se v Ilirski Bistrici kar precej dogaja. V občini potekajo številne prireditve vseh žanrov. Organizatorjem prireditev v našem kraju se je pridružil tudi Razvojni center Ankaran, ki pripravlja številne dogodke tudi v naši občini. Pogovarjali smo se z direktorjem Razvojnega centra Ankaran Bojanom Oblakom, sicer našim nekdanjim urednikom časopisa Snežnik. Bojan, kdo sploh je RC Ankaran in kakšne naloge izvaja? Razvojni center Ankaran je zavod, ustanovljen v letu 2006. V samem začetku smo bili orientirani predvsem lokalno in vodili le turistične projekte predvsem na Obali. V sodelovanju z Mestno občino Koper smo izdali turistični katalog Ankarana, vodili T1C Ankaran, izvajali strokovno svetovanje na področju turizma, predstavljali Ankaran na raznih sejmih ... Kmalu smo se specializirali za organizacijo večjih in manjših prireditev, tako smo v lanskem letu med drugim izpeljali odmeven festival OPEN AIR - VIKEND V ANKARANU, na katerem so nastopila številna znana imena glasbene scene, kot so Siddharta, Tabu, Let3, Riblja Čorba, Mile Kitič, Djogani,... V Kopru smo organizirali tudi veliki koncert skupine Laibach in še bi lahko naštevali. Kako ste pa začeli z organizacijo prireditev v Ilirski Bistrici? Konec lanskega leta je upravni odbor našega zavoda sprejel odločitev, da svojo dejavnost razširimo na vso Slovenijo in dodamo svoj doprinos k popestritvi prireditvene ponudbe tudi v drugih krajih. Ker tudi sam izhajam iz Ilirske Bistrice in sem tudi zaposlen v Ilirski Bistrici, je bila moja logična izbira, da začnemo tukaj. Naš prvi odmevnejši projekt se je zgodil oktobra lani, ko smo v centru mesta izpeljali veliki koncert Londonske skupine Guns 2 Roses, ki je privabila obiskovalce iz vse države. Udeleženci koncerta so obiskali tudi ostale lokale v mestu, obiskali gostišča, nekateri so tudi prespali pri naših sobodajalcih... Tako smo poleg popestritve domačega dogajanja z dodatno ponudbo poskrbeli tudi za promocijo Ilirske Bistrice, z medijsko odmevnim dogodkom pa promovirali naš kraj. Pripravili smo še vrsto prireditev v Ilirski Bistrici, zadnja med njimi pa je bil koncert Alfija Nipiča in Marjana Zgonca z gosti, ki seje odvijal pred nekaj tedni. Že v teh dneh pa pripravljamo novo serijo koncertov, s katerimi želimo ponuditi mladim razvedrilo, hkrati pa širše promovirati našo občino - pripravljamo namreč koncert legendarne Riblje Čorbe, ki se bo odvijal 2. maja v šotoru pri Gimnaziji. Kako ste se odločili ravno za Ribljo Čorbo? V mesecu maju pripravljamo serijo treh koncertov. Uvod v pomladno dogajanje ob vrsti prireditev, ki se bodo v tem mesecu odvijale, smo želeli izvesti z eno odmevnejših glasbenih skupin. Ker ta legendarna skupina letos praznuje 30-letnico delovanja in so pravkar izdali nov CD, smo z njimi začeli pogovore. Glede na to, da skupina že skoraj desetletje ni nastopala v Ilirski Bistrici in da gre za eno največjih skupin s prostora nekdanje Jugoslavije smo sklenili, da so prava izbira. Njihovi koncerti so vedno posebno doživetje. Riblja Čorba dan po koncertu v Ilirski Bistrici gostuje na TV Slo- venija, potem pa takoj odpotujejo v Avstralijo na skoraj enomesečno turnejo po kontinentu. Sledijo koncerti po Evropi, v Slovenijo pa se vrača šele jeseni s koncertom v Ljubljanskih Križankah. Poudariti moram, da se Riblja Čorba zelo dobro spominja svojih koncertov v Ilirski Bistrici v preteklih desetletjih in so se z velikim veseljem odločili za začetek svoje Bojan v družbi Alfija Nipiča in Marjana Zgonca, ki sta nastopila na velikonočnem koncertu turneje ravno v našem mestu. Fantje z nasmeškom pripovedujejo o številnih anekdotah, ki sojih doživeli na svojih koncertih... Katere projekte še načrtujete v Ilirski Bistrici? No, v Ilirski Bistrici bosta potekala še dva koncerta, 16. in 30. maja. Na prvem bodo nastopili Gustafi, na drugem pa v naših krajih zelo priljubljena skupina, katere imena pa še ne bom izdal. V jesenskem času načrtujemo vsak mesec narodno-zabavni koncert v Domu na Vidmu, ponovili pa bomo tudi lanskoletno prireditev Jesen v Parku - predvidoma bosta nastopila Dražen Zečič in Mišo Kovač. Prireditve pa izvajate tudi drugod po Sloveniji? Ribija £orba bo nastopila v Ilirski Bistrici V mesecu maju začnemo s serijo predzabav ob prihodu Ma- partnerjem festival pod imenom donne v Slovenijo. Smo namreč »FESTA Dl BIRRA« oziroma praznik pooblaščeni izvajalci promocijskih P'va' k' bo, če ga uspemo realizira-zabav, ki bodo potekale po večjih ti- Potekal v septembru in oktobru, I - • 1 pravljamo glasbeni shovv ZVEZDAM POJEMO, v katerem nastopa tudi naš Marjan iz skupine Malibu. No, skupina Malibu bo nastopala tudi v Ankaranu, kjer pripravljamo v mesecu juliju prireditev POLETNE NOČI. Nastopile bodo tudi dalmatinske klape ter Alfi Nipič in Zapeljivke. In ko smo že pri Zapeljivkah naj povem, da načrtujemo še nekaj koncertov, na katerih bo nastopila ta skupina. Če jih kdo še ne pozna: Gre za ženski narodno-zabavni ansambel, ki velja za enega najboljših v Sloveniji. Njihova posebnost je diatonična harmonika z dodanimi vsemi poltoni, kar jim omogoča, da izvajajo veliko Avsenikove glasbe, poleg tega je tudi njihova avtorska glasba zaradi tega bolj pestra. Prihajajo pa iz Zgornje Savinjske doline. Tudi v Ilirski Bistrici jih bomo letos še videli. Zapeljivke Monika, Maja in Melisa mestih Slovenije, dve pa pripravljamo tudi na Hrvaškem. V Italiji pripravljamo v sodelovanju z lokalnim štiri zaporedne vikende. V Hrvatinih, Kamniku, Novem Mestu, Ptuju in v Marezigah pri- Kot vidimo se nam obeta veliko dobre zabave, želim pa ti obilo uspeha pri Tvojem delu tudi v bodoče. Hvala. Radio Capris zbral ogromno hrane V tem času seje veliko ljudi znašlo v materialni stiski. Na Območno združenje Rdečega križa Koper se obrača vedno večje število ljudi in družin, ki prihajajo po finančno pomoč in pakete s hrano, a je zaradi krize tudi humanitarnim organizacijam pričelo zmanjkovati zalog osnovnih življenjskih potrebščin. Zato so se na Radiu Capris odločili, da jim skupaj s poslušalci priskočijo na pomoč. Pretekli teden so zbirali prehrambene izdelke, ki sojih poslušalci lahko prinesli na sedež Radia Capris, dodatno noto dobrodelnosti pa so »zaigrali« v soboto v Mercator centru Koper, kjer je radijska ekipa oddajala program v živo. S pomočjo poslušalcev in mimoidočih so zbrali deset do vrha napolnjenih vozičkov hrane, s katerimi bodo na Območnem združenju Rdečega križa Koper dober mesec oskrbovali ljudi, ki so potrebni pomoči. Radio Capris se zahvaljuje vsem poslušalkam in poslušalcem, ki so prinesli hrano in tako pokazali, da dobrodelnost resnično nima meja! NE PREZRITE - OBRAZI NAŠEGA KRAJA 30. april 2009 31 PETAR NIKOLIČ - kronist našega časa Dimitrij Bonano..... Z""e boste kje na Bistriškem priso- v—stvovali kakšni prireditvi, tekmi ali proslavi in boste naleteli na človeka poznih srednjih let asketske postave, mirnega, z obveznim fotoaparatom pod pazduho, je to skoraj gotovo Petar Nikolič, dolgoletni zvesti spremljevalec in zapisovalec pomembnejših dogodkov iz naših krajev. Pred davnimi časi je prišel iz rodne Makedonije k nam v vojaško službo, ki pa v njej, vsaj na zunaj, ni bil posebno prepoznaven. Med ljudmi je postal bolj znan kot dopisnik različnih časopisov. Njegova posebnost je bila šport, loteval pa seje marsičesa, tudi posebnosti iz narave. To počne tudi danes, ko je že kar nekaj let upokojenec... Kljub temu da si celo večnost, več kot pol stoletja, Bistričan, svojih korenin ne moreš pustiti vnemar. Po imenu bi sodil, da si Srb ali pripadnik srbske manjšine v Makedoniji. Kaj si pravzaprav po poreklu? Moji predniki so se pisali Jankovski in sem šele po razvozlanju različnih zapletov tudi uradno postal to, kar sem v resnici že dolga leta: Petar Nikolič, Makedonec. Z mojimi sorodniki, bratom in ostalimi, sem seveda v stalnih stikih. Če bo koga zaneslo v tiste kraje, naj povem da je vas iz katere izhajam uro hoda od skopskega letališča. Tja grem razmeroma pogosto. Žal je v Makedoniji občutiti veliko revščine in se prav po tem od Slovenije zelo razlikuje. Sicer pa je tam mir. Kako si postal sodelavec raznih časopisov, saj si vendar bil profesionalni vojak? Po čistem naključju: na Vidmu je bil ples in takrat so mi izpred dvorane ukradli kolo ter lepo zlikane hlače, zložene na njem. Za tiste čase je bil tovrsten dogodek precej redek. To me je razjezilo in v takratni Snežnik sem napisal nekaj o nepoštenju. To je bil moj prvi objavljeni članek. Nedolgo zatem je v Bistrici služil vojni rok Sergej Peljhan, politolog, danes priznani javni in kulturni delavec. Ko mi še vedno zelo dobro sodelujem, saj objavljajo prispevke o dogodkih iz cele Slovenije in jaz pišem o bistriškem športu. Redkeje se oglašam tudi v Jani in drugih revijah. Pravzaprav dolgo vrsto let negujem stike z istimi časopisi. Tvoja slovenščina ni ravno briljantna!? Nekoč, na začetku kariere, mi je po prejetju mojega »neprečiščenega« besedila takratna glavna urednica Primorskih novic Zdenka Lovec rekla, naj pošiljam prispevke kljub temu, da so pisani v bistrščini, ha, ha. Danes je veliko lažje, saj so lektorice moje hčerke. Od svojega fotografskega aparata se ne ločiš rad!? Dolga leta sem bil edini, ki je načrtno slikal vse pomembnejše dogodke na Bistriškem in to lepo arhiviral. Tako imam kar nekaj posnetkov iz zlate dobe bistriške košarke, pokrivam tudi nogomet... Posebno rad sem slikal otroke na različnih prireditvah, recimo njihove nastope za prvi maj v parku. Rad fotografiraš posebnosti: ogromno ribo, ki so jo ulovili ribiči v kakšni tukajšnjih voda, redko obliko kakšnega poljskega pridelka ... Pokličejo me, in jaz slikam. Tako sem nekoč imel probleme, ker sem zapisal, da so naši vrli lovci uplenili kapitalnega jelena, težkega 150 kg ... in se jih krepko nabral, ker je bila teža drugačna; ali večja ali manjša pa presodite sami. Se Ti zdi, da so bili Bistričani do Tebe, »južnjaka«, kdaj nestrpni? Ne, nikakor. Saj ne morem zahtevati, da 50 Bistričanov »diha« po moje, ampak obratno. Mislim, da je prav, da se mora vsakdo prilagoditi okolju kjer živi, predvsem pa brez medsebojnega spoštovanja ne gre. Prav slednjega tu ne pogrešam. Sicer pa tukaj ljudje ne trpijo različnih »veličin«, bolj cenijo druge vrednote. Si bil med »izbrisanimi« ? S slovenskim državljanstvom nisem imel problemov. Napisal sem prošnjo, kot so to velevali ta- Anekdota o Petru SjSfin 'akoj dob" Pride Petar v trgovino in vpraša proda- Kot Bistričana Te sprašu-jalko: »Kaj mi lahko daš ene kocjte?« jem, kaj misliš o našem me-Prodajalka mu strokovno odgovori, da stecu? se ne reče kocjte ampak nogavice. Nekoč smo mladi imeli Potem pa Petar nazaj: »No, potem pa na voljo veliko prizorišč, kjer mi daj ene čarape.« je videl moje pisne izdelke, je predlagal naj se vpišem na fakulteto za novinarstvo. To sem tudi storil, študiral sem ob delu, seveda. Po dveh uspešnih letih mi je predpostavljeni postavil ultimat: ali študij ali služba. Veliko izbire nisem imel. Plača je le plača ... S pisanjem pa sem nadaljeval. Veliko sem se naučil od takratnega televizijca in legendarnega fotografa Jocota Žnidaršiča ter novinarja Sportskih novosti Željka Čupiča. V katerih časopisih smo lahko brali Tvoje prispevke in kje jih lahko danes? Bilo jih je kar veliko: nekaj časa so bile na prvem mestu Primorske novice, pa Delo, seveda Narodna armija in Front, pozneje Slovenske novice; najraje pa sem poročal o športu v zagrebške Sportske novosti. S slednji- smo se lahko zabavali: plesali smo lahko v Lesonitu, Mi-kozi, na Vidmu, v Soči in po shodih na vaseh. Danes tega ni in mladina je prepuščena sama sebi, premalo skrbimo zanjo. Ni prav, da je bila ukinjena Športna zveza, vse občine jo imajo. Prav danes, ko vse strmi v računalniške ekrane, bi je bili še najbolj potrebni. Včasih smo izbirali športnika leta, zadnja tri leta pa se ljudje sprašujejo ali sploh obstaja kakšen športnik. V šport se vlaga premalo. Vsa čast Radošu Gregorčiču, ki s svojimi delavci drži pokonci bistriško košarko. KK Piama Pur deluje zelo dobro. Tekmuje v 2. slovenski ligi in resno razmišlja o vstopu v državno 1.B ligo. Prvi zadani cilj so uspešno uresničili: ustvarili so »piramido« sestavljeno od najmlajših igralcev pa tja do seniorjev. Tako se za podmladek ni bati. Hobiji? Jih nimam. Moj način življenja mi tega ne dopušča, morda pa bi to bilo kmetijstvo. V Vrbici, od koder je doma moja žena, imamo njivo. Jo obdeluješ, ker Tešili ona? Ne, ha, ha. Ne lažem. Obdelovanje tistega kosa polja mi pomeni kar precej. Skupaj z ženo pa veliko pešačiva, ponavadi od 5 30 ure do 8 00. Oba čutiva veliko potrebo po tovrstni rekreaciji; poleti pa jo kakih 30-krat mahneva na Snežnik. Vrniva se na pisanje. Kaj pomeni zate novinarstvo? Njegova posebnost je specifičen način življenja, odrekanje marsičemu in odgovornost do tega kar počneš. Novinar mora imeti nos, ušesa in oči. Pravilno moraš oceniti za kaj gre, pozorno poslušati in razumeti ter videti v globino problema. Za vse to je potreben čut. Če tega nimaš, ti ne pomaga nobena šola. Torej moraš tudi za novinarstvo biti nadarjen. Težkih in delikatnih orehov moraš rešiti kar precej. V zaselku blizu Klivnika mi je preko osemdeset let stara ženska govorila o dogodkih iz 2. svetovne vojne kot bi se zgodili včeraj. Neverjeten spomin in ogromno informacij, ki jih je nizala v logičnem zaporedju, meje fasciniralo. Spraviti to v neko precizno formo ni bilo lahko ...Tudi jaz vem veliko o tukajšnjih ljudeh in dogodkih, včasih tudi neljubih. O Feniksih, katerih član si bil tudi ti, sem pisal v reviji Stop, ko še niste bili znani v širšem prostoru. Obdelal sem ansambel Snežnik in prvi pisal o Malibuju. Smo v Bistrici dobro informirani? Če bi bili ljudje bolj odprti, bi bil pretok informacij večji, kar bi odpravilo marsikateri nesporazum. Dogaja se, da nekdo pokliče sedež Primorskih novic v Kopru, čeprav smo mu na voljo mi novinarji tu, pred nosom. Še vedno premalo vemo o dogodkih iz vseh krajev občine. Ali morate biti novinarji vsiljivi? Spomnim se paparazzov in tragedije Lady Di... Predvsem iznajdljivi. Ko so snemali na Baču film Na nikogaršnji zemlji, sem hotel skrivaj slikati prizor z Durom. S težavo sem prepričal njihovi dve punci iz filmske ekipe, da sta »opazovali« snemanje in med njuni glavi postavil fotoaparat. Ko mi je pozneje nekdo rekel, da bi bilo dobro, če bi naredil kakšen posnetek, sem jih jaz imel že 36 ... NAGRADNA IGRA Če prepoznate osebe na zgornji fotografiji, nam odgovor pošljite na časopis Snežnik. Lahko pošljete dopisnico na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica ali pa elektronsko pošto na: sneznik@kabelnet.net do 15.5.2009. Izžrebani, ki bo seveda pravilno odgovoril, oziroma tisti, ki bo ugotovil največ imen, prejme enoletno naročnino na naš časopis. Pa srečno pri ugibanju! Še namig: gre za ekipo NKTransport iz leta 1972, ki jo je posnel Petar Nikolič. Brezplačna številka društva Kala 080 1816 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. 32 30. april 2009 NE PREZRITE - DOGODKOV BR ILIRSKA BISTRICA in WTER VIČ-LJ UBIJ ANA Irejata (ROJSTVA IN 60-LEIMCI EGA USTVARJANJA A IN SKLADATEIJA CERA BO MEDNARODNO PRIZNANI UMETNIK, KLARINETIST IN DIRIGENT -KA BISTRICA, DOM NA VIDMU. PIHALNI ORKESTE PIHALNI ORKESi GRGASOVIČA ANDREJ ZUPAN MODERATOR; ANTON JUREČIČ K, 15. MAJA 2009, OB 19.30 URI KINOLOŠKO DRUŠTVO Ilirska Bistrica DRUŠTVO SVETI FLORJAN D o b r o p o I j e VABILO NA SHOD V DOBRO- POLJE OB GODU SV. FLORJANA v nedeljo, 10. maja 2009 14,45 zbor gasilcev z vozili in obiskovalcev v zgornjem delu vasi procesija skozi vas na ploščo pri cerkvi 15,00 maša s sodelovanjem vokalne skupine Serafinke in blagoslov gasilskih vozil ... prikaz gasilske vaje ... predstava Brštulin bande iz Harij zabava ob glasbi skupine Nostalgija in prigrizku DOBRODOŠLI V DOBROPOUAH! Prireditev je finančno podprla Občina Ilirska Bistrica. ALI MOGOČE ZE.VEŠ, KAKO BOŠ PREŽIVEL P POCITMIOE? SI UPAŠ TEDEN DNI PREŽIVETI POC lO.MeadiHsdi^mt^ot m- 25.1.2009 _____ Cena osemdnevnega taborjenja znaša 120 €. Kaj še čakaš, pridruži se nam! ciC'. • Vabljeni! Koncert ob 15, obktniciMePZ Mor Kole W Knežak Sobota, 23.5.2009 ob 20h Telovadnica Osnovne šole Knežak Nastopajo: - MePZ Tabor Kalc 1869, Knežak -MePZ Koral, Laško - A-cappela gospel zborBEE GEESUS, Ljubinjua vpisuje v PASJO ŠOLO Informacije: 031 273 735 ali 041 714 386 Vpis je možen v vseh obdobjih leta. Tečaj poteka neprekinjeno preko celega leta. Namenjen je vodnikom, ki želijo pridobiti osnovno znanje vzgoje in šolanja svojega kužka. Vključite se lahko kadarkoli. Tečaji potekajo na poligonu Črne njive vsako nedeljo ob 10. uri. Vabljeni! garancije 1:' ' garažna in industrijska vrata Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hermann Cena zajema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, vvoodgrain), dimenzije: 2375 x 2000,2375 x 2125, 2500x2000, in 2500x2125, BLT D.O.O, INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA BLT D.O.O. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija TEL.: + + 3B6 (0)5 374 36 60 N.C. FAX: + + 3B6 (0)5 377 39 45 E-mail: blt@blt.si, www.blt.bi motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Akcija traja do 31.5.2009!