Listek. Prisega v veenost. (Resnična pripovedka; prevel Ivan Vuk.) (Dalje.) Da bi iinel Evalda za pijanega, kakor setn že za hip mislil, za to je gcvoril preveč odločno in premisljeno. Njegovo oko ie bilo jasno, obraz zelo bled. Vendar vkljub temu primem za čaSo, se dvignem in kakor bi hotel vse to imeti za šalo, rečera: >Draga gospoda, mi smo danes sem prišli, da jemo in pijemo, plešemo in se radujemo, kako naj mi — vsaj jaz, ko nisem ne modroslovec ne bogoslovec — pretresavamo modro- in bogoslovna vprašanja? Pijmo na naSo srečo in zdravje, dokler \e Se ča3 — post multa saecula pocula nulia! Pustimo dubove v večnosti naj skrbijo za se!« »Prav imate!* vsklikne Lekold in vzdigne čašo. »Veselituo se življenja in dajmo umrlim mir v večnosti, dokler je tudi mi ne vidimo!« Evald plane razkačen s sedeža in reče Lekoldu: »Fej! Tudi ti si pozabil ca danaSnji dan; na slovesno prisego?« »Nisem pozabil in ta večer mi je tako svečan kakor tebi; vendar upam, da naji- nemu gostu in prijatelju ne bova grenila veselja z najinimi resnirai zadevami!« »Nasprotno, jaz se moram opravičiti, ker sem morebiti s svojo nepravo Salo motil resne razprave; jaz sam nisem prijatelj takim razpravain, ako pa motim, pa vas, gospod Evald, v dvorani počakam.« »Ne, ostanite Se trenutek tu, potem se peljeva domov«, reče mirno in mi poda roko. »Vi veste, da ste se mi v tem kratkem času, odkar vas pcznam, zelo priljubili. Ia ne tajim, da ste mi z vašimi nasveti in govorom pregnali marsikak dvom. Ako va3 ne dolgočasim, poslušajte za kaj se gre: Danes je leto ia dan, ko smo mi — moj prijatelj Lekold in jaz — ob tej uri tukaj sedeli, vendar veselejSi kakor danes. Prostor, katerega sedaj vi zavzeraate, zasedel je drug mož, Dobin po imenu. Bili smo poznani pod imenom »deteIjica*. Združevalo nas je tesno prijateljstvo jn pobratimstvo. In ko smo se razprSiLi po cpravkih, bili smo v vedni zvezi z dopisovanjem, dokler se zopet nismo v enera kraju znasli. Na današnji dan pretečenega leta prisegli smo si slovesno pod vejami »Sepetajoče smreke«, da se ne smemo nikdar ločiti. To se }e zgodilo na danaSnji večer, ko smo — kakor že rečeno, 3e prej posedeli pri kupici vina. Nakrat pa preleti temna slutnja naSega prijatelja. Njegovo lepo obličje postane resno in s tresočim glasom reče: ,Kaj nam pomaga obljuba in prisega večnega prijateljstva, ko pa labko v vsakem trenutku pride smrt in nas loči!' Midva se ustraSiva nehote. Te besede so btle kakor mrzla sapa na toploto. Lekold pa hitro reče: ,Pravo prijateljstvo in liubezen tudi po smrti ne neha, ono sega v večnost!' Z grenkim nasmehom odvrne Dobin: ,Kam v večnost? To je že res in tudi lepo zveni, da ostali žalujejo nekaj časa za njim, inu nosijo na grob vence in cvetlice. Vendar oq ne sliši ničesar v grob in tudi ne more povračati te ljubavi.' .Ne nel, odvrne Lekold živahno, ,\az tega ne morem verjeti, da bi bilc po smrti vsega konec, da bi ti duSevni občutki postali žrtev groba in bi s truplom strobneli!' Dobin se smeje zaničljivo in reče: ,Moj ljubi Lekold, ti si vedno nekai domižljas ia verjameS prazne stvari! Srce je sedež nežnim čutom in ono vendar tudi strohni!' ,Tvoje prijatelistvo ni pravo', reče Lekold razdraženo, ,ker so trudis dokazati, da je s smrtjo vsega konec!' Tudi jaz sem mu pritrdil. ,Nikakor ne', odvrne z nenavadno živahnostjo Dobin. ,Vidva me ne razumeta prav; smrt je ravno, kar me strasi, kar mi seka globoke rane, če pomislim, da bo ona to naSo zvezo razrušila. Ia kaj nam polem ostane?' ,Vera in upanje!' odvrce Lekold. ,Vidva vesta, da ne morem verjeti na večnost — na daljše življenje duha po smrti, ne da bi imel dokaze', reče Dobin. ,Tudi jas ne, ako nimam dokazov!' vskliknem. ,Dobro, trije smo! Ali nam ni mogoče spraviti dokazov, da bodeta vsaj dva vedela ?' reče Dobin. Nočem vas dalje mučiti s tem pripovedovanjem. Na vsestransko posvetovanje si slovesno prisežsmo, da isti, ki od nas treb prvi umre, ako 8e duh živi in ve za vse, je dolžan se Se živečima prikazati in povedati, kaj je, kje in kako je; in če bi mu ne bilo mogoče, vsaj toliko naznaniti, da mu sovražua moč brani to storiti, dočim ga Bog, kot priča prisege ne zadržuje. Ako ga pa ne bo, je smrt konec vsega. Po teh be3edah si sežemo v roke in loSimo. Drugo jutro dobiva vest, da je Dobina zadel mrtvoud in so ga naSli mrtvega.« Po teh besedah planem po koacu in zavpijem z vso bolestjo svoje duSe: »Kolika neumnost!« Lekold, ganjen od spomina, si zakrije obraz z obema rokama. Tudi Evald ie molčal nekaj minut ter izpraznil polno kupico na duSek. Nato reče zamolklo: »V nekaj urah je leto pri koncu in prisega še ni reSena! Niti Lekold, niti jaz Se nisva dobila nobnega znamenja! Ljubljeni pobratim trohni v grobu in ž njim vred njegova prisega in vse je prazna sanjariia.« (Dalje prihodnjič.)