glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVI ŠTEVILKA 45 (557) VELENJE, 21. NOVEMBRA 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 9350-5561 Srečanje mladih celjskega območja Mladinci in mladinke osmih občin celjske regije so se v soboto, zvečer zbrali v Gornjem gradu. Bilo jih je 130 in so se številnim obiskovalcem predstavili z nastopom na letošnji prireditvi »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.« V kulturnem sporedu so manjkali le Konjičani, sicer pa so si gledalci lahko ogledali nastope v folklori, prisluhnili so recitalom in pesmi, prireditev pa so krepko popestrili vojaki celjske vojašnice s svojim ansamblom. V kvizu. ki so ga mladi letos namenili temi »Tito, partija, revolucija«, so ekipe mladih in vojakov pokazale lepo mero znanja, s prvim mestom pa se je odrezala ekipa občinske konference ZSMS Velenje. Drugi so bili predstavniki Konjic in tretji Laščani, domačini pa zaradi slučajnega nesporazuma v pripravljalnem obdobju s šestim mestom vsekakor niso zadovoljni. Dveurna prireditev je bila dobro pripravljena in izpeljana. Zagotovo nikdmur v dvorani ni bilo dolgčas niti Žal. da se je srečanja mladih udeležil. Vseeno pa ob tem velja, da so se letošnji gostitelji srečanja mladih celjske regije, mladi iz Gornje Savinjske doline, v pripravah srečevali z nekaterimi organizacijskimi problemi. Težko so si zagotovili prostor (?). pa še tu so se morali po prireditvi zadovoljiti z zasilno rešitvijo za družabno srečanje. Tudi sicer so se v gornjegrajski dvorani zapored zvrstile tri prireditve, ki jim pomena ne gre odrekati, nekoliko večja mera usklajevanja in razumevanja pa vseeno ne bi bila odveč, (tudi številnejša udeležba vabljenih predstavnikov ne). Kakorkoli že. prireditev je uspela v zadovoljstvo vseh obiskovalcev in nastopajočih, mladim mozirske občine pa pomeni novo izkušnjo pri organizaciji podobnih srečanj in napotek za prihodnje napore na tem področju. OK ZSMS Velenje Slavnostna seja Rudnik lignita Velenje Prejšnji petek, 14. novembra je bila v Velenju 22. seja občinske konference ZK. Na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, so spregovorili o nalogah občinske organizacije ZKS Velenje pri nadaljnjem utrjevanju družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavca in občana ter uresničevanju ciljev ekonomske stabilizacije. Uvodni referat o tem je imel sekretar komiteja OK ZK Velenje Janez Miklavčič. Obširneje poročamo o 22. seji občinske konference ZK na 3 strani. V sredo 4 milijone ton premoga Zadnjo sredo so rudarji nočne izmene nakopali 4 milijonto tono premoga v letošnjem letu, od 1. januarja do 19. novembra zjutraj pa so nakopali 3,985300 ton premoga, samo v novembru pa 241300 ton. Poprečni dnevni izkop v tem mesecu pa znaša 17236 ton. Velenjski rudarji se torej vse bolj približujejo za letos določeni proizvodnji, to je izkopu 4,7 milijonov ton lignita. Velenje Desetmesečna Seje zborov občinske skupščine proizvodnja Vsi trije zbori velenjske občinske skupščine se bodo v ponedeljek, 24. novembra sestali na ločenih sejah. Delegati bodo obravnavali osnutek besedila statuta občine Velenje, bilanco prihodkov in odhodkov proračuna občine za obdobje januar—september, na dnevnem redu imajo tudi več predlogov občinske komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in obravnavo poročila skupščinske komisije za podeljeva- nje priznanj in nagrad občine Velenje. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo v nadaljevanju obravnavali še več predlogov, in sicer odloka o urbanističnem načrtu Šoštanj, odloka o zazidalnem načrtu Zavodnje in zazidalnem načrtu ob Partizanski cesti v Velenju ter pravilniku za izvajanje tega načrta, odloka o razširitvi dopolnjenega zazidalnega načrta Za gradom. Komite za družbene dejavnosti Različne možnosti razvoja Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo razpravljali tudi o predlogu odloka o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko in drugo graditev na območju zazidalnega načrta Velenje—vzhod, predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parelacije za-mljišč ter prepovedi graditev in spremembe kultur zemljišč, nadalje bodo obravnavali predlog odloka o spremembi imena katastrske občine in predlog odloka o poimenovanju trga in ulic v soseski Salek II. Delegati zbora združenega dela pa imajo na dnevnem redu tudi predlog sklepa o odobritvi sredstev solidarnosti občinam, ki jih je prizadelo letošnje poletno neurje. V prvih desetih mesecih letos so v šoštanjskih termoelektrarnah -proizvedli 2 milijardi 661 milijonov električne energije. S to proizvodnjo so z 89,1 % izpolnili z elektroenergetsko bilanco predviden obseg proizvodnje za obdobje januar — oktober 1980. Na to, da niso v celoti dosegli načrtovane proizvodnje, so vplivale ugodne hidrološke prilike, varčevanje s premogom irf zmanjšana obratovalna moč V. faze šoštanjskih termoelektrarn na začetku leta. Na deponiji pa je bilo 1. novembra 671.000 ton premoga, se pravi, da so zagotovljene zadostne količine premoga za nemoteno proizvodnjo energije v šoštanjskih termoelektrarnah v zimskih mesecih. Komite za družbene dejavnosti je na seji 13. novembra ponovno ocenil kazalce rasti in razvoja občine v srednjeročnem obdobju 1981—1985 in ugotovil, da se možnosti rasti različno odražajo na nekaterih področjih dejavnosti. Nesporno je, da daje občina izredno visoka sredstva za skupne naloge (solidarnost, vzajemnost) v republiki, da pa nekatere republiške samoupravne interesne skupnosti ne prilagajo svojih programov rasti družbenega proizvoda, ampak ga presegajo, kar ima za posledico občutno zmanjšanje občinskih programov. Prenizka sredstva za naložbe v objekte družbenih dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo zlasti prizadele otroško varstvo, šolstvo in tudi zdravstvo, saj je potrebno izgradnjo nekaterih objektov zaradi omejitve finančnih sredstev prestaviti v obdobje po letu 1985. To bodo, npr., vrtec Šalek III, VI. osnovna šola v Velenju in prizidek k zdravstvenemu domu. Zelo kritično je tudi pomanjkanje prostorov na Rudarskem šolskem centru, kjer bodo z organizacijo usmerjenega izobraževanja nastale resne motnje pri izvajanju učno vzgojnega procesa srednješolske mladine. Komite je obravnaval tudi nov rokovnik o poteku sprejemanja srednjeročnih dokumentov, ki ga je pripravil republiški komite za planiranje. Po tem rokovniku naj bi delavci v združenem delu odločali o razvoju občine za obdobje 1981 — 1985 v času od 26. novembra do 10. decembra. V nadaljevanju seje je komite podal soglasje k predlogu novih cen šolskih malic in kosil, oskrbnega dne domskega varstva ter malic in kosil v vzgojnovarstvenih zavodih za prihodnje leto. Spremembe teh cen so nujne zaradi velikega porasta cen živil v letošnjem letu. Po novem ceniku naj bi šolska malica stala 5,50 din (sedaj 4,25 din) kar je za 29,4 odstotke več kot doslej. Cene kosil pa naj bi se dvignile za učence od prvega do četrtega razreda s sedanjih 12,50 din na 17 din, za učenca od petega do osmega razreda pa s 16 na 23 din. Za odrasle abonente naj bi se cena dvignila s sedanjih 30 na 45 din. Nove cene oskrbnega dne domskega varstva pa naj bi bile v prihodnjem letu višje za povprečno 18 odstotkov. Bistveno naj bi se povišale tudi cene malic in kosil v vzgojnovarstvenih zavodih. Na seji komiteja za družbene dejavnosti so člani obravnavali tudi prošnjo skupnosti otroškega varstva za uvedbo postopka v združenem delu za uporabo presežnih sredstev iz leta 1980 za pokritje primanjkljaja v skupnosti otroškega varstva in sklenili, da je potrebno vse presežke iz tega leta obravnavati celovito z delavci v združenem delu. B. Z. Včeraj, danes, jutri • V sredo so se sešli na 6 redno sejo člani koordinacijskega odbora za SLO in DS pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje. Razpravljali so o izvedbi obveznega izobraževanja s področja obrambnih priprav in družbene samozaščite za občane ter ocenili dosedanji potek priprav za akcijo Nič nas ne sme presenetiti 1980/81. • Danes se bodo sešli na 7. redno sejo člani komisije za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu ZSS Velenje. Med drugim bodo obravnavali izhodišča za organiziranost na področju obveščanja. • Člani odbora za nadzorovanje. usklajevanje in razporejanje sredstev samoprispevka krajevnih skupnosti občine Velenje—Bpro- gram se bodo na ponedeljkovi 3. seji seznanili s poročilom o izvajanju referendumskih programov III. samoprispevka in obravnavali predloge za financiranje nalog v skladu s prednostnim programom. • Za včeraj je bila sklicana seja odbora koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Člani odbora, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, so spregledali uresničevanje programa boja proti alkoholizmu v občini ter se dogovorili za nadalj-ne delo. • Člani Šaleške folklorne skupine Xoleda so se v sredo sešli na redno letno skupščino. Pregledali sot delo v preteklem obdobju, izvolili nov izvršilni in nadzorni odbor ter sprejeli delovni načrt za naslednje leto. V Šaleški dolini bodo tudi letos v vsaki krajevni skupnosti novoletne prireditve za otroke. Z glasbeno pravljico Darijana Božiča Rdeča kapica se bodo v praznovanje vključili tudi učenci glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje. Pravljico je pevski zbor glasbene šole uspešno posnel pred dnevi na RTV Ljubljana. TG0 Gorenje Galvana najboljša Konferenca mladih delavcev pri republiški konferenci ZSM Slovenije je na zadnji seji razglasila osnovno organizacijo ZSMS tozda Galvana TGO Gorenje Velenje za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS v združenem delu v naši republiki in ji podelila posebno priznanje. PM Velenje Patrolni pohod V počastitev dneva republike bo osnovna organizacija sindikata delavcev Postaje milice Velenje skupaj z drugimi DPO tega kolektiva jutri organizirala tradicionalni patrolni pohod po poteh XIV. divizije. Pohod se bo začel ob 8. uri pred šoštanjskimi termoelektrarnami, udeležilo pa se ga bo blizu dvajset ekip. Najboljši Velenjčani - Občinska konferenca ZSMS Velenje je pripravila v mesecu novembru v počastitev praznovanja dneva republike več prireditev med njimi novembrski ples v Rdeči dvorani, kviz Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, na sam praznik dneva republike pa bo slavnostna seja občinske konference ZSMS. kjer bodo podelili priznanja aktivnim članom ZSMS. zaslučnim mentorjem osnovnih organizacij ZSMS. družbenopolitičnim organizacijam in občinskemu štabu TO. Priložnost pa bodo izrabili tudi za podelitev Kajuhovega pokala in ostalih priznanj za uspešno delo v ZSMS. Periodični obračuni Vsakokrat bolje Obravnave devetmesečnih rezultatov gospodarjenja so za nami. Na podlagi poročil o izvedbi celotne dejavnosti, ki so jih morali izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata poslati v dogovorjenem roku na občinski sindikalni svet, je predsedstvo sveta na zadnji seji sprejelo oceno o tej aktivnosti. Do srede preteklega tedna le slaba petina osnovnih organizacij sindikata ni poslala svojih poročil. Podobno kot ob polletnih obravnavah so se tudi tokrat vključili v aktivnost člani aktiva spremljevalcev obravnave rezultatov gospodarjenja, ki so bili tudi sedaj v veliko pomoč posameznim sredinam, vendar pa jih je doslej le slaba polovica poslala poročila o svojem delu na občinski svet. Nekateri sprejete naloge niso opravili zaradi objektivnih, nekateri pa tudi ne zaradi subjektivnih vzrokov. Prva ugotovitev je, da so obravnave periodičnih gospodarskih rezultatov vsako trome-sečje boljše, kar velja tudi za poslovna poročila, v katerih je vse manj pomanjkljivosti. V večini primerov so obravnave potekale po dogovorjenem dvo-faznem postopku. V nekaterih, predvsem manjših organizacijah pa so se izognili dvostopenjski obravnavi rezultatov gospodarjenja, kar je seveda vplivalo na to, da je bil postopek bistveno moten. Tako je bila ponekod le polovična udeležba na zborih, poslovno poročilo so delavci dobili v roke tik pred zdajci, je pa tudi osamljen primer, ko pravega poslovnega poročila sploh niso imeli, ampak samo bilanco uspeha. Dosežena je bila tudi ustrezna dejavnost sindikata, oziroma njegovih izvršnih odborov in redka so bila poslovna poročila, katerih člani izvršnih odborov ne bi bili dopolnili. Bil je tudi primer, da so poročilo zavrnili. Zaradi pomanjkljivosti. Ponekod so bila poslovna poročila še vedno preveč informacijska, premalo pa je bilo v njih ocen, predlogov ukrepov za izboljšanje morebitnega slabega stanja. Zato se dogaja v teh sredinah, da se po obravnavi pojavljajo vprašanja, ki se sicer ne bi smela, če bi o njih temeljito spregovorili in jih razčistili med samimi obravnavami. V teh, resda redkih sredinah, še menda vedno menijo, da so razprave o periodičnih rezultatih gospodarjenja eno, razčiščevanje perečih vprašanj pa drugo vprašanje. Analiza tudi kaže, da so stabilizacijski ukrepi vse bolj usmerjeni na razreševanje notranjih težav, čeprav so že marsikje preveč splošni. Tudi z ukrepi tekoče gospodarske politike so delavci dovolj seznanjeni. Z izjemo, kjer se delavci še ne zavedajo potrebnosti dohodkovnega povezovanja in nujnosti prestrukturiranja gospodarstva, oziroma da za večjo produktivnost ni treba le več in bolje delati, ampak se tudi dohodkovno povezovati. Narediti konec životarjenju Osrednja točka 37. redne seje predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje, je bila obravnava devetmesečnih rezultatov gospodarjenja. Kot so člani predsedstva na seji ugotovili, primerjava podatkov s polletnimi kaže na podobna gibanja, poglavitne značilnosti devetmesečnega gospodarjenja pa so: obseg porabljenih sredstev se povišuje hitreje kot obseg prihodka, posledica tega je zaostajanje porasta dohodka. Za delitev dohodka je značilno, da se sredstva zanj gibljejo neodvisno od porasta dohodka. Če primerjamo devetmesečne kazalce gospodarjenja z enakim obdobjem preteklega leta dobimo naslednje pokazatelje: celotni prihodek se je v primerjanem obdobju povečal za 23,7 odstotka, za kar je gospodarstvo občine porabilo za 25.1 odstotka več sredstev. To je vplivalo na to, da je bilo ustvarjenega le za 17,8 odstotka več dohodka. Za osebne dohodke pa je bilo izplačanih za 24,9 odstotka več sredstev kot v devetih mesecih lani. Neto osebni dohodek je bil nižji kot lani. njegovo povprečje za devet me-secev tega leta pa je znašalo 8.982 dinarjev. Podobno kot ob obravnavi poletnih rezultatov gospodarjenja je tudi tokrat moč ugotoviti, da je na takšna neugodna gibanja' vplivala energetika. saj v tej panogi dela četrtina vseh zaposlenih v gospodarstvu občine. Ker na področju energe- tike še vedno niso urejeni odnosi v pridobivanju dohodka, so tudi tokrat pripravili rezultate brez energetike, kije posebnega družbenega pomena. Rezultati v ostalem delu gospodarstva pa kažejo na boljša gibanja, čeprav še tudi ne povsem zadovoljiva. V ostalem delu gospodarstva se je celotni prihodek~povečal. v primerjavi z devetimi meseci lani. za 23.8 odstotka, porabljena sredstva za 23,6 odstotka, dohodek je porastel za 25.6, čisti dohodek za 21,1 masa za osebne dohodke pa za 18,3 odstotka. Poprečni neto osebni dohodek na delavca je bil v primerjalnem obdobju višji za 17,1 odstotka in je dosegel 7.788 dinarjev. Ti podatki kažejo, daje gospodarstvo občine doseglo relativno zaostajanje porabljenih sredstev za celotnim prihodkom, kar je vplivalo na hitrejšo rast dohodka. Kljub temu pa tudi ob devetih mesecih gre za precejšen razkorak med ustvarjenim in razporejenim dohodkom, saj je v devetih mesecih v gospodarstvu občine skoraj za 600 milijonov dinarjev izgub, oziroma za 47 odstotkov več kot v polletju. Od vseh izgub kar 540 milijonov dinarjev ali 90 odstotkov odpade na izgube v energetiki. Glede na to, da je masa bruto osebnih dohodkov v primerjalnem obdobju rastla za 7,3 indeksne točke počasneje kot dohodek, je treba ugotoviti izredno disciplinirano obnašanje. Organizacije Sprejete številne pomembne odločitve Delegati zborov skupščine Mozirje so na nedavnem zasedanju sprejeli vrsto odločitev, ki bistveno posegajo v način dela upravnih organov. Med drugim so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Mozirje. S to odločitvijo so zagotovili pravno podlago za reorganizacijo dela državnih organov, za njegovo vsebinsko preobrazbo, ki jo terja v lanskem letu sprejeti zakon o sistemu državne uprave. Zakon prinaša mnoge novosti glede vsebine dela upravnih organov. Njihova delovna skupnost postaja temeljna samoupravna organizacijska celica v kateri delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti in se tako njihov položaj izenačuje s položajem delavca v združenem delu. V mozirski občini jih je pri pripravljanju omenjenega predloga vodilo dejstvo, da morajo svojo organizacijo prilagoditi določilom navedenega zakona, jo obenem prilagoditi posebnim razmeram in tako zagotoviti gospodarno in tekoče reševanje zadev. Dosedanji organi bodo seveda obstajali še naprej, poleg nove samoupravne organiziranosti pa bodo dobili tudi širšo in bogatejšo vsebinsko vlogo. Specifičnim razmeram bo treba prilagoditi organiziranost inšpekcijskih služb in geodetske uprave, saj se ta organa že vseskozi srečujeta s perečimi kadrovskimi težavami. Novost je oddelek za občo upravo. Njegova naloga je, da skladno z zakonom zagotovi opravljanje upravnega nadzora in hkrati izvaja naloge, ki so skupnega pomena za vse upravne organe. Upravni nadzor seveda pomeni tudi skrb, da so vsi akti, ki jih v sprejem dobivata občinska skupščina in njen izvršni svet ter vsi akti, ki jih sam? izdajata, skladni z zakonskimi in drugimi predpisi. Nov bo tudi komite za gospodarstvo in načrtovanje, ki bo organizacijsko nadomestil sedanji oddelek za gospodarstvo in finance. To bo kolegijski upravni organ in s tem bodo zagotovili stalno in organizirano sodelovanje ter usklajevanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, združenim delom in z drugimi dejavniki. Omogočena bo tudi enotna priprava predlogov, pa enotnost izvajanja politike, izvrševanja zakonov in podobno. Spremembe in dopolnitve statuta občine Mozirje nakazujejo tudi možnost, da bi upravni organi opravljali strokovne zadeve za samoupravne interesne skupnosti. Takošno možnost bodo še podrobno proučili in nato sprejeli ustrezni samoupravni sporazum. Nova organizacijska oblika so tudi strokovne službe izvršnega sveta in skupščine občine, ki bodo poleg tega sodelovale še pri delu krajevnih skupnosti in usklajevale delovanje kadrovskih služb v vsej občini. Delegati so sprejeli še družbeni dogovor o oblikovanju in odlok o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za usklajevanje in uresničevanje politike družbenih prihodkov občine Mozirje. Zaradi povsem specifičnega dela teh organov se stalno otepajo s kadrovskimi težavami, z obema dokumentoma pa bodo skušali zagotoviti večji vpliv širše družbene skupnosti na oblikovanje vsebine dela teh organov. V Mozirju pričakujejo, da bodo omenjene spremembe zaživele v pravi meri in da bodo z njimi dosegli še višjo raven podružblja-nja dela državnih organov. Ob tem velja povedati, da so delegati vseh zborov upravne organe zadolžili, da vse, spremembe izvedejo s sedanjo kadrovsko zasedbo. Morda še to! Delegati so sprejeli tudi odlok o prenehanju odloka o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri organih občine Mozirje. Ta odločitev med drugim pomeni tudi to, da bodo poleg ponedeljka in srede kot uradni dan uvedli še pelek. Po sklepu izvršnega sveta bodo proučili še delovne čase vseh ostalih sorodnih ustanov in jih uskladili. j p Ob mesecu boja proti alkoholizmu Kaj je alkoholizem? Svetovna zdravstvena organizacija je podala sledečo definicijo za alkoholika: »Vsakega posameznika, ki pije redno in čez mero alkoholne pijače ter poslane od njih odvisen, trpi zaradi tega njegovo zdravje, socialno in ekonomsko stanje družine ter njen ugled, lahko štejemo za alkoholika — alkoholno bolezen, ki se razvija 5. 10. 20 in tudi več lete. Razvoj alkoholne bolezni lahko razdelimo na: 1. faza uničenja družine — znaki se kažejo predvsem v nerazumevanju med ženo in ostalimi družinskimi člani, v pretiranem trošenju denarja in pogosti odsotnosti alkoholika od doma. 2. faza osebnostnega in družbenega propadanja alkoholika, ko je alkoholik že uničil svojo družino, v posameznih primerih je izgubil tudi zaposlitev in dela samo še priložnostno. Problematika alkoholizma v delovnih organizacijah V delovnih organizacijah se pogosto srečujemo s težavami al- koholizma. vendar jim posvečamo vse premalo pozornosti. Trdimo lahko, da delovne organizacije naredijo več za nastajanje, kot za preprečevanje alkoholizma. V delovnih organizacijah naletimo na popivanje med delovnim časom — ob raznih praznikih. doseženih delovnih uspehih itd. Na tak način pa se občasnim pivcem nudi dovolj možnosti, da se počasi razvijajo v alkoholike. K večji potrošnji alkohola pripomore tudi zmotno mišljenje, daje alkohol potreben za moč. še posebej pri težkih fizičnih opravilih. Takšno gledanje je prisotno še posebej med rudarji, gradbeniki in gozdarskimi delavci. V delovnih organizacijah lahko ugotovimo, da alkoholik povprečno izostane od dela 1-2 mesta. v življenju pa izgubi'okoli 10 let delovnega staža. Znani pa so nam ludi primeri invalidske upokojitve zaradi alkoholizma. Alkoholizem v delovnih organizacijah se pri posamezniku kaže v: neopravičenih izostankih, pogo- stih kratkotrajnih bolovanjih. menjavanju tretjin, koriščenju dopusta po dnevih, zamujanju in predčasnem zapuščanju dela terv vinjenosti na samem delovnem mestu, ri znaki so pri alkoholikih najbolj opazpi. na vsak način pase pokažejo tudi v zmanjšanju in nekvalitetni produkciji ter v pogostili delovnih nezgodah.'Mnogokrat postane delovna organizacija pozorna na alkoholika šele po intervenciji družinskih članov pri socialni službi v delovni organizaciji. kajti alkoholik najprej razkrije svojo bolezen doma. šele nato na delovnem mestu. Zaradi nepoučenosti. nepoznavanja sodobnega gledanja na alkoholizem, zaradi /motne'solidarnosti. velikokrat alkoholika v začetni stopnji odvisnosti delovna organizacija pusti pri miru in dovoli, da pred njenimi očmi propada.,Ko pa se alkoholna bolezen ra/vije in preide v zadnji stadij, postane takšen delavec delovni organizaciji odveč. združenega dela v tem delu gospodarstva so v celoti uresničevale določila resolucije in dogovora o družbeni usmeritvi. Na seji so člani predsedstva opozorili na zaskrbljujoče gibanje povprečno izplačanih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu izven energetike v primerjavi z gibanjem življenskih stroškov. Poprečno izplačani osebni dohodki so se v devetih mesecih letos povečali v primerjavi z enakim obodbjem lani za 17 odstotkov, življenski stroški pa kar za 30 odstotkov. Iz tega sledi, da se je realni standard teh delavcev znižal za dobrih 12 odstotkov. Pri tem so člani predsedstva menili, daje zadrževanje osebnih dohodkov v tem delu gospodarstva doseglo takšno meje, ki je ne bi smeli prekoračiti. Ob tem, da gospodarstvo ni doseglo z resolucijo in dogovorom postavljene zgornje meje mase osebnih dohodkov pa je zaskrbljujoče. da v nekaterih sredinah dohodkovne možnosti ne omogočajo povišanja osebnih dohodkov. V naši občini pa je tudi nekaj primerov, kjer delavci ne prejemajo niti zajamčenega osebnega dohodka, ki sedaj znaša v Sloveniji 4430 dinarjev zato so člani predsedstva menili, da bi morale strokovne službe v teh sredinah tekoče posredovati osnovnim organizacijam sindikata ustrezne podatke, da bi se lahko tako kar najbolj dosledno seznanili, kateri delavci so zaradi nizkih prejemkov socialno ogro- ženi. Osnovne organizacije bi pri tem morale analizirati vsak posamezen primer in predlagati konkretne rešitve delavskemu svetu. V večji meri kot doslej pa morajo osnovne organizacija sindikata vplivati na odpiranje takšnih del in opravil, ki bodo zagotavljale višji dohodek in s tem tudi višje osebne dohodke zaposlenim. Vso pozornost pa je treba nameniti nadaljnjemu izpolnjevanju sistema delitve po delu. Ob tem so člani predsedstva posebej poudarili, da se v zadnjem času skorajda ob vseh obravnavah obračuna gospodarjenja srečujemo z organizacijami, ki komajda životarijo, kjer tudi-razne dosedanje sanacije niso dale ustreznih rezultatov. Tu so še posebej opozorili na Tovarno usnja Šoštanj in Lesno Šoštanj, ki konec koncev, kot je dejal eden izmed članov, tudi nimajo naravne danosti, da bi bile donosnejše oziroma akumulativnejše. Zato so predlagali, da bi v občini vendarle določili ustrezno mejo na osnovi upoštevanja donosnosti poslovanja, akumulativnosti, reprodukcijske sposobnosti, v primerjavi s sorodno organizacijo, možnosti nadaljnjega razvoja, in v tisti organizaciji, kjer te meje ne bi mogli doseči z ustreznim programom, tehnologijo, dohodkom na delavca itd, da se sproži ukrep družbenega varstva, zagotovi pomoč od zunaj in večji vpliv družbene skupnosti-na dogajanje v takšni sredini. »NAS ČAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. p.o.. Velenje. Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kor štirinajstdnevnik »ŠALF.SKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan l ipo všek (direktor in glavni urednik), Slane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plasnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja oh petkih. Uredništvo in uprava Velenje. Cesta Fratiška Foita 10. telefoni (063) 850 - 087. 850 — 316. 850 — 317. Brzojavni naslov: Informativni cenler Velenje. Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, lelna naročnina pa 210 dinarjev (/a tujino 420 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800 - 603 - 38482. Grafična priprava, tisk in od-prema: ČOP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in foto- I, grafij ne \ racamo. Za -NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvrš-nega sveta Skupščine SR Slovenije." številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov . LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE Rudarska 3 OBJAVLJA javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev 1. osebni avtomobil R 4, letnik 1977, prevoženih cca 80.000 km, izklicna cena 46.000 din. 2. razmnoževalni stroj RR 1060, izklicna cena 5.000 din; 3. stroj za izdelavo matric RR, izklicna cena 5.000 din. Licitacija bo 27. novembra 1980 na upravi banke Velenje, Rudarska 3, in sicer za družbeni sektor ob 7. uri, za zasebni zasebni sektor ob 8. uri. Ogled osebnega avtomobila -je dan pred licitacijo na parkirnem prostoru Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje, Rudarska 3. Razmnoževalni stroj in stroj za izdelavo matric si lahko ogledate 26. novembra 1980 na osnovni šoli Biba Ročk Šoštanj. O nakupu osnovnih sredstev bomo takoj po plačilu obveznosti sklenili pismeno pogodbo. REK DO EFE ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge LABORANTSKA DELA POGOJI: 2 letna laborantska šola; - 1 leto delovnih izkušenj; poskusno delo 40 dni. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Prijave pošljite na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljeni izbiri. Odločneje spreminjati razmere V petek, 14. novembra je bila 22. seja občinske konference ZKS Velenje, na kateri so spregovorili o nalogah občinske organizacije ZKS Velenje v nadaljnjem utrjevanju družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavca in občana ter pri uresničevanju ciljev ekonomske stabilizacije. Seje se je udeležil tudi predsednik CK ZK Slovenije, France Popit. V uvodnem referatu je sekretar komiteja OK ZK Janez Miklavčič nanizal številne naloge, s katerimi se bodo morali v prihodnje komunisti Šaleške doline še odločneje spoprijeti, da bi okrepili družbenoekonomski položaj delavca in občana, govoril pa je tudi o slabostih, ki so zlasti še zaznavne v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. V razpravi je Franjo Kljun govoril o pripravi načrta razvoja 1981—1985 ter o gospodarskih dosežkih leta 1980, Franc Druks je predstavil aktivnost ZK v velenjskem premogovniku, Slavko Janežič pa je nanizal proizvodne dosežke in težave REK Velenje ter spregovoril o vlogi in mestu sozda REK Velenje v Iz razprave Franceta Popita, predsednika CK ZKS Okrepljena samoupravna zavest Po besedah Franceta Popita je bil dosežen v Velenju velik napredek v politizaciji ljudi in v delovanju ZK. okrepila pa seje tudi vloga občinskega političnega vodstva, ne samo partijskega. To pomeni istočasno tudi konsolidacijo razmer v občini. Realnost pogledov, odločitev, načrtov itn. paje zelo pomembna za povezovanje industrijskega središča, kakršno je Velenje oz. občina Velenje z ostalimi deli Slovenije. To je velik napredek in ga je treba tudi izpostaviti. Zavest komunistov in delovnih ljudi se je okrepila, je zelo močna v podpori politiki ZK v prizadevanjih za stabilnejša gospodarska gibanja in zmanjšanje ekonomske odvisnosti od inozemstva. To je nadvse pomembno. če hočemo na teh dveh strateških točkah doseči odgovarjajoče rezultate. Iz razprave in iz gradiva, ki je bilo pripravljeno za sejo izhaja, da se je samoupravna zavest v sedanjem trenutku, v sedanjih okoliščinah, okrepila. Delovni ljudje razpravljajo o vseh vprašanjih; navedbe iz referata sekretarja Miklavčiča pa kažejo. da so ljudje začeli govoriti o dejanskih problemih. Po besedah predsednika CK ZKS so to vprašanja, o katerih se morajo izreči ljudje in za razrešitev katerih so se delovni ljudje tudi pripravljeni angažirati. Gotovo je ugled ZK odvisen ludi od tega. kako razrešujemo težave. Neprestano moramo ocenjevati, ali politika ZK. kot jo deklariramo, odgovarja interesom delovnih ljudi. Iluzor-no pa je pričakovati, da bomo lahko vsa vprašana, s katerimi se danes srečujemo, rešili čez noč. To niso vprašanja, ki tarejo se danes srečujemo, rešili čez noč. To niso vprašanja, ki tarejo samo jugoslovansko oziroma slovensko družbo, pač pa vprašanja. ki tarejo ves svet. So pa to istočasno tudi vprašanja, ki so se akumulirala kot posledica našega hitrega razvoja. Pred leti smo se odločili za hitrejši gos- podarski razvoj, ki ga pa nismo mogli doseči samo z lastnimi silami. Zdaj pa na star način ni več mogoče delati. Nekateri pravijo, kako je mogoče, saj smo se kar naenkrat, čez noč, znašli v težavah. To pa ni res. Ko govorimo o težavah je pomembno. da ljudem povemo, da je stabilizacija dolgotrajen proces in da ni enostaven proces. Vedeti moramo, kaj je objektivno dano in kaj je odvisno od pripravljenosti delovnih ljudi in od njihovega delovanja. Važno pa je. kako problematiko, kako težave obvladujemo in razrešujemo. Čez noč jih ne moremo rešiti, zato je resnično pomembno, kako pristopamo k reševanju težav, kakojih rešujemo in kako jih tudi obvladujemo. Po tem je treba ocenjvati delo komunistov. V teh hotenjih pa moramo biti vsi skupaj, kot je dejal France Popit, še bolj prizadevni, kot smo bili doslej. Predsednik CK ZKS France Popit pa se je dotaknil tudi nekaterih vprašanj, ki so bila omenjena v razpravi. Strinjal se je z ugotovitvijo, da so v Gorenju vložili velike napore za povečanje izvoza in da so bili doseženi pomembni uspehi tudi pri zmanjšanju uvoza. Da pa bi bila podoba o izvozni uspešnosti Gorenja celovita, bo treba ugotoviti še. koliko uvaža tudi kooperantska industrija, ki dela za Gorenje. Sicer pa bi morala biti politika Gorenja izrazito izvozno usmerjena. Kar zadeva razvoj računalništva je predsednik CK ZKS omenil, da ima republiški izvršni svet prav. ko zahteva, da morajo slovenski proizvajalci računalnikov najti skupno razvojno pot. Za to da bi vsak sam zase uresničeval tovrstna razvojna hotenja ni denarja, pa tudi neracionalno bi bilo za naše potrebe. Na posebni problemski konferenci pa naj bi preučili težave, ki tarejo REK Velenje oziroma njegov energetski del. Sicer pa bo treba, kot je dejal France Popit, ludi v republiki postaviti nekatere stvari na svoje mesto. Ker nekateri predlogi niso v interesu dela združenega dela. jih počasi uresničujejo. Pa tudi v organizacijskem smislu v slovenskem elektrogospodarstvu ne more biti vse v redu, saj se neprestano pojavljajo dezin-tegracijske in monopolistične težnje. Čimprej bo treba odpraviti milijardne izgube, ki jih izkazujejo rudniki in elektrarne. Probleme paje treba urejati seveda tudi znotraj samih kolektivov. in to z večjo produktivnostjo dela. zmanjšanjem stroškov in dograjevanjem sistemov nagrajevanja, kar vse je zapisano tudi v akcijskih programih. Najpomembnejše pri vsem tem pa je. kako dobiti rudarje, kako delavce zainteresirati za delo v rudnikih. To pa gotovo ne bomo dosegli samo z višjimi osebnimi dohodki, pač pa je treba rešiti tudi. druga vprašanja (stanovanja, vključevanje delavcev v društveno življenje). To je treba narediti, da zagotovimo tudi več premoga. Preučiti pa tudi kaže. ali lahko in za koliko povečamo proizvodnjo premoga v vlaganji v tehnično modernizacijo, v tehnologijo. Med drugim je France Popit tudi opozoril, da izhajajo naše kadrovske potrebe iz obstoječe tehnologije, da moramo v razvojne načrte v večji meri vgraditi znanost, da bi pospešili razreševanje tehnoloških in ekonomskih vprašanj ter da ciljev reforme usmerjenega izobraževanja ne bomo uresničili brez večje uveljavitve celodnevne osnovne šole. Kar zadeva planiranje pa je menil, da na vseh ravneh delamo po starem, odmaknjeno od življenja in da ne izhajajo iz-dane situacije — iz ustvarjenega dohodka. Predsednik CK ZKS paje še poudaril. da preveliko govorimo o dohodkovnih odnosih, združevanju dela in sredstev- ter o svobodni menjavi, storimo pa premalo, da bi ta načela tudi v praksi uveljavili. Ne samo besede, temveč tudi smela dejanja slovenskem elektrogospodarstvu. Anton Zemljak je govoril o delu ZK v tozdu Jamska mehanizacija RLV, Boris Dejanovič pa o delu in nalogah komunistov v šoštanjskih temoelektrarnah. Jože Čurčič je predstavil proizvodne in izvozne dosežke ter razvojne načrte TGO, dotaknil pa se je tudi nalog, ki so pred komunisti Gorenja. Stane Zor ko je predstavil sozd Gorenje In aktivnost ZK. Miro Lešnik je opozoril na mesto in vlogo aktiva delavcev-komunistov. Slavko Hudarin je po predstavitvi GIP Vegrad spregovoril tudi o slabostih, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Marija Žužek je razpravljala o razvoju celodnevne osnovne šole ter o delu komunistov, Drago Seme o nalogah na področju usmerjenega izobraževanja, Tone Šeliga pa o delu socialistične zveze ter o povezovanju Velenja z drugimi območji. V razpravi na 22. seji občinske konference ZKS Velenje pa je sodeloval tudi predsednik CK ZKS, France Popit. Uvodoma je sekretar komiteja OK ZKS Velenje, Janez Miklavčič, naglasil, da poteka 22. seja občinske konference ZKS Velenje v času zapletenih in zaostrenih pogojev gospodarjenja, v katerih se vsakodnevno bije boj za stabilizacijo gospodarskih razmer, razvijanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujočega samoupravnega položaja delavca v družbeni reprodukciji. Ze na 21. seji je občinska konferenca ZKS, na osnovi ocene 6-mesečnih rezultatov gospodarjenja in v času razprav o osnutku planskih dokumentov do leta 1985, obravnavala temeljna idejnopolitična vprašanja razvoja občine. Dogovorjeno je bilo, da bo občinska konferenca ZKS ponovno obravnavala potek, oblikovanje in idejno usmeritev predlogov planskih dokumentov ter preverila, kako komunisti v praksi, v samoupravnih skupnostih in občini, uresničujejo sprejeta stališča. 13. seja CK ZK Jugoslavija in stališča predsedstva CK ZK Slovenije pa prav tako zahtevajo, da se ponovno preverijo sprejeta stališča in utrdi idejnopolitična enotnost komunistov do vseh temeljnih nalog sedanjega trenutka in do ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja. Stvarnost družbenih političnih in gospodarskih razmer ter položaja v sleherni samoupravni skupnosti in občini zahtevajo od slehernega komunista povečano osebno odgovornost in pripravljenost spoprijeti se s problemi, ki so prisotni v posameznih sredinah in z vsemi vprašanji, ki se porajajo pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, gospodarskem in družbenem razvoju, v bitki za utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca in občana, razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov, da bi odločneje krepili oblast deavskega razreda. Po besedah Janeza Miklavčiča se< je zato potrebno idejno poenotiti v oceni družbenopolitičnih razmer, gospodarskega stanja in gibanj, razvitosti samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter političnega sistema socialistične samoupravne demokracije in dejanskega položaja delavca in občana v teh razmerah in o stališčih do razvoja družbenopolitične skupnosti v naslednjih petih letih. Nadalje v presoji idejnih tokov in vplivov z izostreno identifikacijo tistih teženj in njihovih nosilcev, za katere menimo, da bodo skušali ovirati doseganje dogovorjenih ciljev družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja, ali pa z oportunističnim obnašanjem ter nepripravljenostjo za napore ovirajo doseganje ciljev stabilizacije. In končno se moramo idejno poenotiti tudi o stanju v organizacijah ZK v občini in posameznih okoljih ter sprejeti konkretna stališča, kaj moramo v organizacijah spremeniti, da bodo v idejnem, kadrovskem in organizacijskem pogledu kos nalogam in odgovornostim do delavcev in občanov ter širše skupnosti. Pomembni rezultati v približevanju ciljem, ki so v ospredju družbenega Interesa \ Tudi v občini Velenje, podobno kot v vsej širši družbeni skupnosti, bijemo bitko za stabilizacijo gospodarstva, razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, uveljavljanju delegatskega sistema in utrjevanja institucij političnega sistema v težavnih gospodarskih in družbenih pogojih, ki jih ob dnevnih mednarodnih ekonomskih in političnih gibanjih povzročajo protislovja hitrega in dinamičnega razvoja socialistične samoupravne družbe. - Doseženi devetmesečni rezultati in gospodarska gibanja potrjujejo, da v združenem delu dosegajo pomembne rezultate v približevanju tistim ciljem, ki so v tem obdobju v ospredju širšega družbenega interesa ter da uspešno premagujemo dnevno se porajajoče težave v zaostrenih pogojih proizvodnje in gospodarjenja. Delavci in predvsem rudarji v REK vsakodnevno vlagajo velike napore, tudi s sobotnim in nedeljskim delom, da bi dosegli načrtovano proizvodnjo premoga. Delavci Gorenja dosegajo pomembne uspehe pri izvozu. Nič manj pa niso pomembni rezultati stabilizacijskih prizadevanj nekaterih drugih organizacij združenega dela in gospodarstva ter prav tako družbenih dejavnosti, ki s svojim deležem prispevajo k razvoju materialne osnove družbe in krepitvi gospodarske stabilnosti. Za celotno gospodarstvo v občini je značilno nadaljnje večanje rasti proizvodnje in celotnega prihodka ob še vedno hitrem naraščanju porabljenih sredstev in s tem počasnejše rasti dohodka. V tem obdobju je bilo razporejeno za 13,8 % več dohodka, kot je bilo ustvarjeno. Čisti dohodek in poprečni osebni dohodki pa so naraščali hitreje od dohodka in je znašal poprečni mesečni dohodek na zaposlenega 8982 din. Odločilen vpliv na ta razmerja ima energetika. Brez upoštevanja energetike so porabljena sredstva naraščala počasneje od celotnega dohodka, hitreje pa je naraščal tudi dohodek. Na rezultate gospodarjenja pomembno vpliva izpad dohodka v rudniku lignita Velenje in šoštanjskih termoelektrarnah, ki se je do konca septembra, v primerjavi s prvim polletjem, povečal. Izgubo pa izkazuje tudi pet tozdov TGO Gorenje. V poročilih so za izgube in slabše gospodarske rezultate praviloma krive ,,objektivne okolnosti" ki so izven vpliva združenega dela. Nedvomno je, da so tudi taki zunanji vzroki, ki negativno vplivajo na gospodarjenje. Kljub naporom za doseganje boljših proizvodnih in gospodarskih rezultatov se organizacije združenega dela prepočasi prilagajajo novo nastalim pogojem gospodarjenja. Gibanja, ki so prisotna v gospodarstvu, pa se ne odražajo v enaki meri tudi na opdročju splošne in skupne porabe ter * nekaterih okoljih na področju osebne porabe. Skupna in splošna poraba naraščata resda počasneje od družbenega proizvoda, še vedno pa se gibljeta neodvisno od položaja združenega de)a in njegove reproduktiv-ne sposobnosti. Sredstva skupne porabe dotekajo nemoteno, delno se ustvarjajo presežki, medtem ko se gospodarstvo ubada s težavami zaradi pomanjkanja denarja za obratna sredstva in za osebne dohodke, zaradi česar mora najemati likvidnostna in druga kratkoročna posojila, ki postjajo prevladujoča oblika pridobivanja sredstev za pridobivanje osebnih dohodkov v več organizacijah združenega dela, visoke obresti za ta posojila pa vse bolj bremenijo že itak nizki dohodek. Rast osebnih dohodkov je v gospodarstvu in negospodarstvu počasnejša od rasti dohodka z izjemo rudnika lignita Velenje, kjer so se ob nominalni desetod-stotnem porastu dohodka povečali osebni dohodki, v primerjavi z obdobjem januar—september ' 1979, za 38 Povprečni osebni dohodek zaposlenih dohodek v rudniku je znašal v prvih devetih mesecih 13.000 dinarjev. Osebni dohodki so znatno presegli dogovorjeno 30% razliko v primerjavi z osebnimi dohodki zaposlenih z enako kvalifikacijo v ostalem delu gospodarstva. V nekaterih organizacijah združenega dela, kot na primer v Veplasu, Vegradu in TGO Gorenje, prejemajo delavci, tudi tisti na težkih fizičnih delih, nizke osebne dohodke. V celoti gledano rezultati gospodarjenja tudi za obdobje prvih devetih mesecev letos dokazujejo, da dosega gospodarstvo občine Velenje v prizadevanjih za uresničitev politike gospodarske stabilizacije na nekaterih področjih pomembne uspehe in da se trend uveljavljanja gospodarnih razmerjih v strukturi celotnega prihodka in razporejanja dohodka vse bolj utrjuje, ob tem pa se še naprej trdovratno ohranjajo v celotni družbeni reprodukciji slabosti. Utrditi moramo pozitivna gibanja, istočasno pa tudi preučiti vzroke, ki pogojuje negativna gibanja in jih odpraviti. StevBni žgoči problemi sedanjega trenutka O tem gotovo ni potrebno posebej dokazovati hiter razvoj proizvodnih sil in družbenoekonomske rasti občine Velenje ter osebnega in družbenega standarda v preteklih l