KATOLJSK CERKVEN LIST.
,Danica-4 izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr„ za V4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan poprej.
List 17.
Tečaj XLVIII.
V Ljubljani, 26. mal. travna 1895.
Gospod je vstal!
Gospod je vstal iz groba! Aleluja! Kje želo je tvoje, nemila nam smert? Oteti smo zopet in raj je odpert Aleluja
Gospod . . .
Kje zmaga je tvoja, skušnjavec pekla?
Nov blagor dohaja nam danes z neba Aleluja!
Gospod . . .
Nebeščanov trume, pridružite se.
Zapojmo Zmagaieu pozdrave serčne! Aleluja!
Gospod . . .
Naj slava Njegova povsod se glasi. K zveličanju serca človeška budi! Aleluja!
J. P. Bdosttnski.
JAKOB,
po usmiljenji tožjem in apostolskega sedeža
milosti
knezoškof ljubljanski,
vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa! (Dalje.)
12. Ako je zakon sveto sklenen, tedaj je vse na tem, da se tudi za naprej sveto preživi.
Vsa svetost ima svoj izvir v Bogu in mora voditi k Bogu. Xa Boga se mora torej tudi opirati svetost zakonskega življenja. Zato mora meriti perva skerb mladih zakonskih na to, da zavzema Bog v njuni družini pervo mesto in da strah božji in kerščansko življenje vedno v njej vlada. Molitve, kolikor mogoče skupne molitve, v njej ne sme manjkati: zapovedana božja služba
se mora vestno obiskovati, postna postava natančno izpolnjevati. Spovedniea. obhajilna miza zakonskim in družini ne sme biti kaj redkega ali celo tujega.
Žalibog, da marsikateri mlačen ali znabiti tudi brezveren zakonski mož, ki je imel nezaslu-ženo srečo, da je dobil pobožno, bogaboječo ženo. ne opusti nobene prilike, da bi je ne odvračal od njenega verskega mišljenja in od njenih pobožnih vaj ali, kakor taki ljudje radi govore, od njenega svetohlinstva. Dovtipi, prisekavanje, zasmehovanje, celo strahovanje in sila mora v to pomagati, in posreči se včasih le predobro. Od Boga odvernena žena prekosi morebiti celo svojega moža v brezbožnosti. Toda, kakor je pozabila na svojo zvestobo proti Bogu, tako pozabi tudi na svojo zvestobo proti svojemu možu in na ljubezen do svoje družine. Pač velika nesreča, toda neizogibna tam, kjer nočejo poznati Boga v družini.
Ker je dalje zakon podoba zveze Kristusove z njegovo cerkvijo, mora se gojiti v družini posebno tudi spoštovanje in ljubezen do sv. cerkve. Zaradi tega mora se tudi odvračati vse, kar temu nasprotuje, zlasti tedaj cerkvi sovražni spisi m časopisi. Kakor malo sme terpeti mož. ali celo koga najeti za svoj lasten denar, ki bi se lotil časti njegove žene ali jo sramotil, prav tako malo smejo zakonski terpeti, da se kaj ta-cega godi z nevesto Kristusovo, s sv. cerkvijo. Terpeti tega ne smejo, ker bi se sicer naravnost pregrešili zoper dolžnost, ki so jo z zakonom prevzeli, namreč: sebe in svoje otroke pripeljati h Kristusu. Delali bi ravno nasprotno tej dolžnosti, ker le ena pot vodi h Kristusu, in ta sv. cerkev!


l.i. Svetost zakona kazati se mora dalje s tem. da se zakonska zvesto in terdno deržita tega. kar sta si pred altarjem obljubila.
Zaprisegla sta si medsebojno ljubezen in zaradi tega mora pred vsem edinost vladati v njuni hiši: kajti hiša, ki je zoper sebe razdeljena, ne bo obstala (Mat. 12. 25.), v taki hiši gre velikoveč vse rakovo pot: sreča, ljubezen zakonskih med seboj, spoštovanje otrok do starišev. Kako žalostno zares, da omenjam le eno, če vsled razpora *ued zakonskima začno otroci raz-sojevati in odločevati med očetom in materjo in. če se potem v svojem notranjem postavijo na stran enega in zoper druzega, ko morajo vendar oba objemati z enako ljubeznijo in z enakim spoštovanjem. Ne samo to, da pri takih razmerah izdatna in vspešna vzgoja otrok ni mogoča. ampak še več. Ta razpor v njihovem sercu spremlja jih skozi celo življenje ter jim greni spomin na najlepše dni njihove mladosti.
Ljubezen zakonskih kazati se mora dalje s tem. da si med seboj pomagata in se podpirata, da se skupaj veselita in tolažita. Mož in žena morata nositi svoje težave; mož, ki mora v potu svojega obraza prislužiti vsakdanji kruh, žena, ki mora voditi gospodinjstvo, otroke vzrejati in tisoč- stvarij za družino oskerbeti. Obadva sta si torej dolžna medsebojno pomoč, podporo in sočutje. Saj že sočutje samo, tudi če ne more ničesar pomagati, napravi veselje, tolažbo, in olajšanje po pregovoru: deljeno veselje, dvojno veselje: deljena žalost, polovična žalost.
Zlasti pa je poterpežljivost in zopet po-terpežljivost. v kateri se mora kazati zakonska ljubezen.
Značaji so različni: vsak človek ima svoje slabosti in svoje posebnosti, in tako jih imajo tudi zakonski. Te slabosti, njemu, ki jih ima, ne zoper le. so drugemu pogosto veliko breme. Tu velja tedaj izpolniti opomin apostola: „Nosite bremena eden druzega" (Gal. fi, 2), poterpite drug z drugim. Da, poterpite drug z drugim, pa ne samo to, ampak skušajte razun tega drug drugemu breme odvzeti ali vsaj zmanjšati, to se pravi, zatajujte svoje posebnosti z ozirom na svojega tovariša, svojo tovarišico, premagujte se, popravite svoje napake!
Za zakonske je to preresna stvar, od katere je prav bistveno odvisna zakonska sreča. Saj vidimo, kako ima za družino pogosto pre-žalostne nasledke, ako se na to ne pazi. Ali, jedi tako redka stvar, da žena s svojo jezičnostjo in prepirljivostjo. s svojo termo in svojeglavnostjo. s svojim silnim ropotanjem zarad vsake malen-
kosti ali s tem, da kuha jezo cele dneve, moža nekako iz hiše poganja, in da gre ta potem ali v gostilno, ali pa grehu v naročje ? In nasprotno, kolikokrat naredi surovo in burjasto, prevzetno in silovito počenjanje moževo, njegova nagla jeza in nečimernost, kateri ne ustreže nobena stvar, iz žene pravo sužnjo, ki pa potem znabiti po prepovedanem potu išče rešitve iz svojega suženjstva ? Kolikokrat je konečno pijanost in baharija moževa, lahkomiselnost in zapravljivost ženina spravila najlepša posestva na boben, družino pa pahnila v žalost in revščino! Take in enake izkušnje, katerih ponuja življenje premnogo, naj bi pač zadostovale, da bi zakonskim prav živo vtisnile v serce, naj zatajujejo svoje slabosti in tako po svoji moči zagotove srečo družine. Saj je tudi brez tega še izpostavljena toli-kerim drugim udarcem: boleznim in nesrečam vsake verste, da zakonskim res ni potreba še samim pomagati, da povečajo število težav s tem, da dado neberzdano duška svojim strastem in pogreškom.
Pa ne-le zakonski, ampak tudi še nekdo drugi ima svoje posebnosti in to so ženinov! in nevestini stariši. Misel, da so sedaj nekako v kot potisnjeni, ali da sedaj ne vživajo več sami ljubezni svojega otroka, dostikrat tudi neka eno-stranost, vsled katere se jim zdi le to in ravno le tako pravo in dobro, kar in kakor je doslej bilo, stori, da grajajo vse vprek, kar je novega, čeprav ni graje vredno. Od tod potem krivično očitanje in žaljenje. kreg in prepir, tožbe in opravljanja — in najbolj dragoceni dar vsake družine, ljubi mir, je proč. Zato imajo tudi stariši moža in žene dolžnost zatajevati same sebe in poterpeti. Ako te dolžnosti ne izpolnjujejo in so torej vzrok vsakoverstnih neprijetnostij v družini, grešč ravno tako, kakor greše mladi zakonski, ako svoje stariše zanemarjajo, jim v potrebi in bolezni ne pomagajo, jim dolžnega spoštovanja ne izkazujejo in nimajo poterpljenja z njihovimi slabostmi in napakami.
Sv. apostol Pavel delovanje sv. ljubezni takole opisuje: on pravi: „Ljubezen je poterpež-Ijiva. je dobiotljiva: ljubezen ni nevošljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje; ni častilakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega: se ne veseli krivice, veseli se pa resnice; vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse prenese." (I. Kor. 14, 4—7.) Taka ljubezen naj zavlada tudi po družinah, in postale bodo, kolikor je to v tej solzni dolini sploh mogoče, del raja na zemlji.
(Konec nasi )
Andrej Marija,
po milosti Bcžji in svete apostoljske stolioe
škof Kerški
častiti duhovščini in milim vernikom pozdrav, mir in blagoslov v Gospodu!
(Dalje.)
Ali je potem čudno, če so apostoli, kakor nam pričajo neovergljivi spomeniki, posvetili ono hišo na čast Jezusu in Mariji? Bila je perva cerkev, katero sta ta dva posvetila, ob jednem tudi oltar, na katerem je sv. Peter, poglavar apostolov, daroval Vsegamogočnenm veliko ne-kervavo daritev. Tu so se zbirali pervi kristjani v Nazaretu, da opravljajo svete skrivnosti. Tukaj so varno opravljali Najvišjemu svoje goreče molitve.
Dokler je besnila paganska krutost povsod v rimskem cesarstvu, proti kristjanom in svetim krajem, so počivali kristjani v Nazaretu pod varstvom one sv. hišice: in dokler so v onem žalostnem času skrunili pagani druga svetišča, da so kristjane od njih odvračali: tako je n. pr. lladrijan na božji grob in betlehemsko pokopališče dal postaviti dva kipa malikovska, hiša v Nazaretu pa se je obvarovala jednakili zaničevanj in svetoskrunstev.
Ko je bil podaril cesar Konstantin Cerkvi pokoj in mir, je prišla sv. Helena, pobožna mati tega vladarja, v Palestino, da obišče sveta mesta, posvečena s prisotnostjo Odrešenikovo in kakor je sin njen, Konstantin, povzdignil v liimu La-teransko cerkev presv. Odrešeniku, sv. Petru v Vatikanu in sv. Pavlu zunaj mesta, tako je delala tudi ona sveta in pobožna žena v Jeruzalemu, v Betlehemu in v Nazaretu. V Nazaretu je postavila nad malo in ubožno hišico veličasten hram. kakoršen se spodobi kraju, kjer je Beseda meso postala in med nami prebivala.") Tekom let je bila ona hiša najdragocenejša in najmilejša neštevilnim božjepotnikom; prihajali so v Nazaret, da počaste sv. hišico in da poljubijo s veto zemljo, po kateri je hodil Odrešenik Jezus. Leta 38<l sta prišla v ta znameniti kraj, da obiščeta sv. hišo, sv. Hijeronim in Pavla Kimljanka. In da omenim še mnogo druzih glasovitih in slavnih božjepotnikov, ki so neprestano obiskovali sv. hišo, naj imenujem samo sv. Vilibalda v 7. stoletju, sv. Frančiška Asiškega že v začetku 13. stoletja, kateri je prešinjen od želje po mučeništvu (kakor nam pripoveduje Tomaž Celanskii „prišel v Nazaret, da počasti sv. hišo in je klečoč pretakal solze
•) Nicefor. kn,. 12
ljubezni v presrečni k'apeli, posvečeni z Jezusovimi in Marijinimi stopinjami."
Ob navalu moslemov so nastopili za ona sveta mesta dnevi žalosti in nesreče: preganjali so kristjane in jili mučili na raznoverstne načine.
—	Tedaj so pa vstali vitezi, plemeniti po rojstvu in hrabrosti, kateri so vspodbujeni po blagoslovu s v. očeta 1'rbana II na pomoč prihiteli: vsak vojak je imel na obleki znamenje sv. križa, vsled katerega so se imenovali tudi „križarji." Premagavši mahomedance in oprosti vši svete kraje, je osnoval njih vojvoda Bogomir v .Jeruzalemu kerščansko kraljestvo, katero pa — žal
—	ni dolgo obstalo. Zopet so1 prišli oni kraji pod neversko oblast. Stanje ondotnih kristjanov se je zelo shujšalo. Prišla jim je na pomoč še druga kerščanska četa, katero je vodil sv. Lju-dovik, francoski kralj. O ti priliki obišče tudi sveti kraj Nazaret. „Sv. Ljudovik," piše neki zgo-dovinopisec, „je prišel v predvečer praznika prebl. Device Marije z gore Tabor v Nazaret, kjer so je bičal po golem životu. I gledavši od daleč kraj, kjer se je spočela skrivnost našega odrešenja, poklekne na tla in ga plakajoč pozdravi. Potem v veliki ponižnosti pot peš nadaljuje. Ta dan se je postil ob kruhu in vodi. Tešč da opraviti svečano službo božjo v čast. presv. Devici Mariji ter prejme v solzah se topeč presv. Zakrament v obeh podobah.'4	(I)alje na?U
„Mati milosti božje."
Vsak pravi katoličan se mora veseliti, če bere. koliko in kako velikih čudežev se še vedno dogaja na vsemu svetu znanem kraju milostij — v Lurdu; toda osebna priča čudežev biti in ozdravljene z lastnimi očmi gledati in njih ozdravljenje z lastnimi ušesi slišati, naredi večji vtis, kakor še tako velik čudež slišati že od tretje osebe. Zato ne morem si kaj, da poročam tudi Vam. kar sem sam videl in slišal. Tako piše blagi pokojni Donin in nadaljuje:
V nedeljo. 12. kimovca 1875, na praznik sladkega imena Marijinega, sem bil v Lurdu. kjer sem obiskal nekega izgnanega duhovnika iz okraja Jura. ki je kot misijonar poln blagoslova opravljal delo v spovednici, ker je znal mnogo jezikov; sredi listo-pada pa se ie zopet povernil v domovino. Zbralo se je 100 romarjev iz Nemčije, Belgije in Marseilla na milostnem kraju Tu je krog pete ure popoldne — ravno ko sem jaz pred votlino molil — nenadoma ozdravela 28letna devica iz Marseilla. katera skoro sedem let ni mogla hoditi zaradi mertvega herb-tanca, in je sedaj hodila hitrih korakov po votlini. Velika množica pobožnih romarjev je zerla s solzami v očeh veliki čudež. Iz votline gre potem terdnih korakov v hišo spovednikov, kjer jo je predstojnik p^prašal, kdo da je, potem o prestanih njenih bole činah in o čudovitem, nenadnem ozdravljenju. Pri tem izpraševanju sem bil tudi jaz pričujoč in sem
132 'V
na vsa vprašanja pa-
Dan pop^eji^v soboto Iravilne-m studencu in
slišal, kako je osrečena osi metno in določno odgovoi
11. kimovca) se je kopala	__________
zdelo se ji je. kakor bi.Ji^aštl^iosedanje bolečine v noge. V nedeljo se je še jeaenkratr kopala in čutila posebne bolečine na ramah in na tilniku. *Po'kopanju, jo je nesel neki lepo oblečen gospod v bližnjo votlino, kjer je celi dan molila, da bi ozdravela^ — dokler ni okrog petih skušala vstati. Posreči se ji in nato prehodi ograjeno votlino in bila je zdrava. *
Kaj sem jaz sam tedaj čutil in s kolikim veseljem sem se vdeležil Marijine pesmi „Magnifikat", mi ni lahko popisati. Boga hvalil^ da me je cenil vrednega, biti priča, koliko premore priprošnja visoko-češčene Matere. (L Donin rMaria die Mutter der gottl. Gnade!* >	v
/
V Emavs!
Radost polni vso naravo, Jasno je nad njo nebo; Le popotnikoma dvema
V	sercu je bridko — bridko.
•
Ta popotnika učenca Sta Gospodova ob&. Iz Jeruzalema gresta, Pot ju v Emavs, terg peljd.
O Gospodu govorita. In o grozi zadnjih dni, Strašna smert Njegova stopa Njima vedno pred oči.
Tujec se neznan približa, Ki pa Jezus sam je bil; Ona nista ga spoznala, Ko je ž njima govoril.
Vpraša: „Kaj li prigodilo
V	mestu pa se je te dni, pa tako oba otožna. Žalostna se zdita mi?"
„„Oj. si ti v Jeruzalemu Mar edini tujec nam, Da povsem ti je neznano, Kar se je godilo tam?""
r „Jezusa iz Nazareta. Ki je prerok velik bil. Oblastniki so izdali. Križ strašan ga je vmoril.""
„„Tretji dan je danes tega. Kar bil v grob je položen. Žene pa so našle kamen Grobni zopet odvaljen.""
rrAngelj je na mestu sedel,
V	krasnem svitu se bleščeč, Tužnim ženam je govoril, Da ni v grobu Njega več.""
Tujec njima pa odverne: „To potrebno je bilo. NKajti s smertjo in terpljenjem Kristus rešil je zemljo."
Ko približajo se tergu In mračilo se je že, Hotel On je dalje iti, Saj tako je delal se.
Silila sta ga učenca, Naj čez noč bi tu ostal; Rad je njuni želji vstregel
V	terg se ž njima je podal.
Ko sedeli so za mizo, Jezus kruh je v roke vzel, Ga ra zlomil in posvetil In tako se razodel.
Zdajci svojega Gospoda Ona zdaj spoznala sta. Ta trenutek pa že zgine: Sama spet ostaneta. —
Oh, pa saj pri nas ostani, Bodi z nami, o Gospod, Steze našega življenja Polne samih so nezgcfcl.
MftZveličar. ki premagal r«cel si, in greh in smert, Vodi nas, da nam ostane
V	zmagi tej Tvoj raj odpert.
J. P. Belostenski.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana, 20. aprila. (Šibe potresa reši nas, o Gospod!) V soboto, 11 minut po 9ih je bil zopet precej hud udarec, da je v sobi nekaj ometa zašu-melo na tla. Ravno poprej je bil en pijanec prirogo-vilil v sobo; malo pred njim pa drugi, ki sem ga pred malo dnevi poprej videl na ulici hudo pijanega: tako se poboljšajo pijanci! Dalje so bili potresi po prenehljejih enekrati po noči ali po dnevi; 22. aprila o 1/a4ih in 5 minutah popolne pa se je tako potreslo, da je zopet omet drobil s stropa ...
Čudna je sedaj podoba bele Ljubljane. Hiše, ki so se še pred dobrim tednom ponosno dvigale kviško, so zdaj podperte z brezštevilnimi podporami in silo veliko število šotorjev, polnih prebivalcev, stoji po „Zvezdi" in po druzih krajih. Blizo poldruge stotine hiš pa je menda tako razdjanih, da jih bo treba podreti. Mnoge ulice so zaperte, ker se bojč, da bi se še kaj ne zrušilo na ljudi.
Služba božja je večinoma zunaj cerkva; o stoljnici se je menda komisija izrekla, da ni nič nevarnosti.
Kakor je šlo silo stanovalstva iz mesta, tako je tudi ljubljanski grad izpraznjen, 100 kaznjencev so odpeljali v Maribor, blizo poldrugisto v Gradec in nektere še kam drugam.

Po noči od ponedeljka do torka (od 22 — 23. t. m.) se je dvakrat potreslo nekako okol '/s3 P° poli noči in neke minute pred '/a7 zJutraj Pa sPet-Vendar potresi niso več hudi; upajmo, da se bo umirilo — Bog daj!
S Šentvida. (Šibe potresa reši nas, o Gospod!) Ni mogoče popisati groznega strahu zavoljo silovitega potresa, kateri še neče pojenjati. Danes je že 3krat prav močno zabobnelo in se streslo; raz-pokline so se danes precej razširile. Čutiti je, da hiše ob hribu so manj občutile, kakor na cesti, zlasti na ti strani, kjer je cerkev. Ta je močno ranjena. Zvoniku se ne pozna veliko, pač pa so velike razpoke ob strančh in nad velikim altarjem v oboku, ki je naj-nevarniše zadet. Kaplanija zelo slaba, čakala je nekaterih sunkov, pa bi bila drobna na tleh. Po dnevu sem še spodaj v sobi, po noči sem pri sosedu na prostem zunaj. Danes bom na sosedovem podu Naj žalostneji je pri „Slepem Janezu" na veliki cesti, kjer je gospodarja in gospodinjo Šušteršičeve podsulo Danes zjutraj smo ju pokopali. Otročjči, 6 vseh, so klicali mamo in ata — vse je jokalo. Škoda za ranj-cega; mož je bil razumen in globoko veren. Študiral je že par lat. šol. Vodilo njemu in njegovim je bilo: Moli in delaj. Znani liberalni časnik je pustil pred dvema letoma — tako stanovitno, da ga še v roke ni prijel — dasi je gostilna in dostikrat gosti taki, ki so ga zahtevali.
Dva druga slučaja manj žalostna. V bližnji hiši od kaplanije, stranuje mož z ženo in 4 otroci. Tudi na tega se je vderl obok — opeka in veliko kamenja — in vsega pokrije razun glave. Revež je pa j etičen in se že tako ne more s postelje ganiti; zdaj je pod šuto — on, majhni otročiči, in žena, vse je zasuto — pa vse odkopljejo, izlezejo zdravi spod kamenja. Reveži so bolniki Na posteljah pod milim nebom, po noči in po dnevi.
Enako pri drugi hiši; zgoraj v pervem nadstropji zbežita oče in mati z malimi otroci, pa se ves strop podere za njimi — zdaj so pod milim nebom. — Prehudo je zadeta soseda, gostilna pri „Lovrencu", — hiša je skoraj vsa poderta in enega konja je ubilo.
Človeka je ubilo še enega, moža Zogra iz zg. Šiške, katerega smo ob enem z unima dvema danes pokopali.
Veliko bi se dalo še pisati, o ti nesreči, katero je naredil potres, kako so molili ljudje itd. V nedeljo gremo v Staneče s procesijo potem pa enkrat na Dobrovo. Obljubili smo se tudi na Brezje.
Od Gorenjske strani, 21 apr. (f Mateju Moč-nik-u v spomin.) Gotovo je pripisovati edino le žalnim razmeram in razburjenosti preteklih dni, da zadnja „Danica" ni omenila smerti enega izmed stebrov konservativnega našega slovenstva, preblagega Mateja Močnika, ki je na večer 15. t m. v Ljubljani zaspal v Gospodu. (Imeli smo misel, kaj več o njem povedati, v tem smo pa tudi pregledali naznaniti smert tega poštenjaka, in torej ste nam toliko bolj vstregli s svojim dragim spisom. Vr.) Kdor je kedaj vidil priprosto osebo tega preblagega gospoda, pa ne poznal ga bolj natančno, ne bi bil mislil nikdar, da ima pred saboj tako vsestransko neumorno delavnega, znanstveno zvedenega, odličnega moža, res pravega duševnega velikana. Pričujoče skromne verstice nimajo nikakor namena, obširno po-
pisovati življenja, delovanja preblagega pokojnika; za to bilo bi treba precejšne knjige. L l »1)1. je slavno znani t gosp. profesor Jos. Mam v svojem „JeziČ-niku" str. 25 — 35 navedel življenje, delovanje in literarne plode zdaj v Bogu počivajočega Matija; — pa to so bile le poveršne čertice; — upajmo, da se bo najdel vendar kedo, ki bo postavil preblagemu ali v „Danici" ali pa v „Drobtinicah" novi primerni duševni spominek, katerega si je pač v resnici popolnoma zaslužil. Pričujoče čertice naj namestujejo le skromni neveneni venec, katerega položim na prezgodno gomilo mladinskega součenca. ter poznej skoz in skoz vernega in zvestega pobratima. —
f Matej Močnik se je rodil 13 sept. 1827 v Zalogu, vasi sloveče Cerkljanske fare na Gorenjskem. Kje je doveršil ljudske šole. ne vem. L. 183'.). najdemo ga v Ljubljani v I lat. šoli. Kazal se je že takrat zlasti v zemljepisju takega veščaka, da nam je bil znan pod častnim imenom: „der beriihmte Geograf". Njegovi tedanji profesor f g Fr. Xav. Hein-rich je bil kar ponosen na tega svojega učenca. Do 6. lat šole obiskoval je ljubljansko gimnazijo, stopil potem v Jezuitski red, a huda bolehnost prisilila ga je gotovo na njegovo veliko žalost, izstopiti. En čas služboval je potem v davčnih poslih na Vačah in v Kamniku; a to zanj ni bilo pravo polje. Zapustil ga je toraj, in daroval se učiteljstvu, kjer je bil mož. veščak in strokovnjak na pravem mestu L. 1855. postal je učitelj na dekliški šoli v Kamniku; 1. 1864. podučitelj v I. mestni ljud. šoli v Ljubljani; 1. 1870. učitelj, in bil do 1. 1873. tudi c. kr okr. šolski nadzornik za Kamniški okraj. Kaj je bil kot taki šolam, učiteljstvu in mladini, povedano naj bo primeroma z besedami, katere so trosili zoper njega brezverski mu nasprotniki, očitaje mu n. pr., da o njegovih inšpekcijah najprej v cerkvi gg duhovnikom ministrira. potlej pa šole „inšpicira". Nehotoma pa so s svojimi neslanimi šalami svedočili, da je Močnik izgledni katolik in kristjan in da kot tak je gotovo v vsej natančnosti spolnoval dolžnosti svojega poklica. Menimo pa tudi — in na polna usta naj bo povedano, če se prav komu s tem zamerimo, — da bi naše dni smeli biti zadovoljni: Cerkev, deržava. šolske oblastnije in šole, ako bi imeli prav veliko takih šolskih nadzornikov, kakor je bil blagi pokojnik. —
(Konec nasl.)
Samobor, 23. apr. 18<J5. Prosim Vas, izvolite vverstiti v cenjeno „Danico" sledeče besede: V če-tertek, 25. aprila, na sv. Marka dan, obhajal je čast. P. Jožef Kalasancij Margreiter, frančiškan, 25letnico svojega bivanja in delovanja na Hervaškem kot duhovni pomočnik v samostanu, v Klanjcu pri fari 11 in v Samoboru 14 16t. —
Bog živi pridnega delavca v vinogradu Gospodovem! Vr.
Molitve za odvernitev potresa. (Iz mašnih bukev.)
1.
V. Šibe potresa.
0. Reši nas, o Gospod!
M o 1 i m o.
Vsegamogočni večni Bog, ki pogledaš zemljo in ona se strese, prizanesi nam prestrašenim, pomagaj nam prosečim; da kakor smo se zbali tvoje jeze,
ko je tresla temelj zemlje, tako vsikdar čutimo tudi tvoje usmiljenje, ki ustavi njen potres Po Kristusu. Gospodu našem Amen.
Oče naš Češčena Marija. Čast bodi Očetu.
2
V. Šil>e potresa.
' K Reši nas. o Gospod!
Molimo.
O Bog. ki si postavil zemljo na njeno terdnjavo, sprejmi milostno darove in prošnje svojega ljudstva; od vem i d" cela nevarnost tresoče se zemlje in iz-premeni grozo svoje božje jeze v pomoček našemu izveličanju: da. ki smo iz zemlje in se povernemo v zemljo, najdemo svoje veselje v svetem življenju in hrepenenju po nebesih Po Kristusu. Gospodu našem. Amen.
«»če naš Češčena Marija. Čast bodi Očetu.
3.
V. Šibe potresa.
O. Reši nas. o Gospod!
Molimo.
Varuj nas. prosimo te. o Gospod, ki prejemamo Najsvetejše in z močjo tega nebeškega daru uterdi zemljo, katero smo videli tresti se zaradi naših pregreh; da spoznajo naša serca. da take šibe pošilja rvoja pravičnost in odvzema tvoja usmiljenost. Po Kristusu. Gospodu našem. Amen.
Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi Očetu.
Na čast Materi Božji! Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi Očetu.
Na čast sv. Jožetu! Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi Očetu.
Na čast sv. angelom varhom! Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi Očetu. Na čast vsem svetnikom in svetnicam božjim, zlasti tistim, ki se o potresu posebno na pomoč kličejo! Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi Očetu.
Nasi prihodnji Salezijanci.
(T)alje.)
Vidil in gledal sem umetni ogenj še v mnozih in prav zanimivih druzih podobah, da sem kar stermel nad tako razliko, v kakoršni se zamore ogenj v malo trenutkih pokazati. Vse te reči pa so zavodu darovali dobrotni ljudje. Sredi tega dvorišča pred podobo presv. Serca Jezusovega pa so se se-minišniki zbrali v velik kolobar ter so z vso vnemo in gorečnostjo prepevali prelepe pesmi na čast presv. .Sercu Jezusovemu.
To ti je bil res krasni večer, ki se je obhajal na tem dvorišču. Ne bo mi zginil nikdar iz spomina, in kadar se spomnim, se razveselim. In mislim, da se Uidi semenišniki vesele, kadar se spomnijo ta-ceg^.^iica; pa kaj bi se ne veselili, saj to je res sflfr	v Sercu Jezusovem. kakoršnega vse
jTOsvetne veselice celega sveta hkratu ne spravijo .. skupaj. Se ve da. komur vest očita, da ni v milosti Božji, da je sovražnik Božji, ta tudi pri taki sloves-
nosti ne okusi prave radosti, temu je treba poprej resnično v sv. pokori očistiti se, potem še le se zamore veseliti v Sercu Jezusovem A s tem je zopet v kot potisnjena in overžena misel posvetnrh ljudij, ki mislijo, da mladenči ali device, ki se posvetijo duhovskemu, redovniškemu stanu, ali samostanskemu življenju, ne poznajo pravega veselja. Oj. takim nasproti moramo reči, poznajo ga in imajo ga, veselje, kakoršnega svet ne pozna in ga tudi dati ne more. Res, taka pobožna veselica duha k Bogu obrača, vsa čutila v nebesa vzdiguje, ter človeka le še želja navdaja da bi namreč že skoraj bil pri Bogu v večnem veselji nebeškem Pač je vse kaj druzega, kakor posvetno veselje, kjer se duh obteži in za nebeške reči tako neokreten, celo nesterpen stori, da ga skoraj merzel pot oblije, strah in groza prešine, ako se mu reče, v trenutku si v večnosti, kje bo ondi tvoj prostor, kaj imaš zdaj od svojega svetnega (grešnega) veselja. — Tako znajo toraj Boskovi Salezijanci tudi svojimi veselicami serce in duha svojih seminišnikov vnemati in poživljati ter povzdigovati k nebeškim željam.
Stoje sredi dvorišča, obernjen od juga proti severu. vidiš skoraj celo to poslopje. Za herbtom ti je precej visoka zidana ograja ob cesti. Tikoma ob ograji so nižja poslopja za pranje, umivanje in druge enake hišne potrebe. Ob desni na jutranji strani pa je visoko poslopje. Tu je v pritličji sprejemna soba, muzej, razne shrambe. V pervem nadstropji so razne pisarne, stanovanja za vodjo, spirituvala; dalje so prav zračne šolske sobe in bukvarne. V drugem nadstropji pa so večinoma spalnice za gospode prefekte, profesorje in semenišnike. Ob levi na večerni strani pa so nižja poslopja za rokodelce, čevljarje, krojače, mizarje s svojimi delavnicami v pritličji ter spalnicami nad pritličjem. Pred seboj na severni, toraj na glavni strani pa ti je naj lepše Ihe tega poslopja. Ob pritličju je namreč od vseh treh strani obokani mostovž, kateri je ob slabem, deževnem vremenu prav pripravno še-tališče. Nad tem mostovžem je ob severni strani tako zvana lepa z rožami ter cveticami obsajena terasa ali vertiček na mostovžu. Za tem vzvišenim vertecom se dviguje poslopje še za jedno nastropje. Ob levi v tem pritličji je prostorna semeniška kapela sv. Frančiška Šaleškega. Ob desni strani pa so shrambe za razna jedila; prav v skrajni severni strani pa je prostorna kuhinja, kjer ti salezijanski bratje kuharji prav ukusne jedi napravljajo.
(Dalje sledi.»
Velika noč.
Kristus vstal je, Aleluja! Duša, zbudi se s temin; Glej! veselo te spodbuja, Izveličar, Božji Sin; On. ki zate je življenje Iz ljubezni daroval. Dans prinaša ti rešenje, Je temé oblast razdjal. —
Oj za Njim, za Njim veselo! Znebi grešnih se vezi; On razterl je smerti želo. Peklu zdrobil je moči
Prosto dvigni, duša zvesta, Le za Jezusom se gor. Rešena. Mu boš nevesta, Angeljski že speva zbor;
Za Zveličarjem v radosti. Žalost in bolčst na stran! Minejo naj vse bridkosti Ta častiti, slavni dan! 0 zavesti sladka sreča. Ako duša v Njem živiš Te ne vklepa smerti ječa. Temni grob osramotiš!
To nam Jezus je prislužil, Ko je v vsim naš brat postal, Vse v ljubezen nas je združil. In verige vse razdjal Tudi nam bo kdaj odstranil Kamen groba, naš Gospod. S trombo angelj ko naznanil, Zadnji bo Njegov prihod. —
Jezus vstal je! razveseli Se pozemeljski terpin! On vse rane ti zaceli. Vsih Zdravnik je bolečin; Veruj, upaj Vanj. in ljubi Milega Zveličarja; On pa bode zvest obljubi,
V	raj te k sebi popelja.
Revež! ki te svet zatira. Nisi tu nikjer doma; Vse preganja te. prezira. 0 raduj se iz serca! Glej! z vstajenjem zagotovi Te ljubeči Jezus Tvoj. Gori v domovini novi Srečen boš, — bo On s teboj!
Kviško! vsi narodi zemlje: Kristus bodi naš uzor; On v ljubezni vse objemlje. Proč zavist, sovraštvo, v por! Vsi iz groba zlob vstanimo, Vse naj Jezusa slavi, Aleluja! — zadonimo,
V	sercih Jezus naj živi!
Iiadoslav.
Razgled po svetu.
Dunaj. Na predlog grofa Hohen\varta in to .aršev je deržavni zbor sklenil, na vso moč delati, da naša dežela urno dobi izdatno pomoč v sedanjih potresnih stiskah. Obširni predlogi za pomoč so bili enoglasno in s pohvalo sprejeti.
Blagoserčnost se tu skazuje v veliki meri. Med drugim je poslanec g. Klun zahvalo izrekel vsem podpornikom, pred drugimi cesarju, ki se je, kakor povsod na čelo postavil velikodušnim darovalcem; daroval je namreč 15000 gld. za deželo o potresu.
Bolonja. (Shod Salezijancev.) Proti koncu pre-tečenega leta poslali so goreči sodelavci iz Bolonje
do preč. g. Mih. Rua prošnjo, da naj bi v onem mestu imeli salezijanski shod Premil ondotni kard. knezoškof ni le privolil v to, ko so mu ta nasvet izročili, temveč se je celo ponudil shodu za predsednika. Precej zaslužnih gospodov pečalo se je s potrebnimi pripravami. G. Mih. Rua ni le poterdil te prošnje, temveč se je iskreno zahvalil njim. ki so jo njemu izročili, ter jih je že naprej povabil k obilni vdeležbi Med tem pa naj prav goreče Boga prosijo, da obrodi ta pervi salezijanski shod obilo sadu v čast naše sv. vere.
(Zbor se je pričel pretekli četertek in kolikor vemo. se ga bode vdeležil tudi naš rojak v. č. ka-tehet Janez Smrekar. kteri nam bo zaupljivo prinesel veselih sporočil.)
Solnograd. Tudi v Solnogradu so pri volitvah v mestni odbor propadli napihnjeni liberalci in sijajno zmagala je kerščanska stranka. Hvala Bogu. ki se ozira na svoje ljudstvo!
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec veliki traven (maji 1^95. a) Glavni namen: Pobožnost k Materi Božji in Materi ljudi. b) Posebni nameni:
1. Ss. Filip in Jakob. Ta in vsak dan mo>ca vse naznanjene. pa ne še zaznamvane ali hitro nastale zadeve. Sniarnice. Bogoslovska hiša
2 S. Atanazlj. Škofje. Obvarovanje mnogih kerščanskih družin popolne spridenosti. Hudo bolni in umirajoči.
H. Najdenje Sf. Kriza. Zmaga križa nad svelom. Vernitev Jezusove družbe v Nemčijo. Ostranjenje hudih pohu jšanj.
o S. fflonika. Obnovitev družin v duhu kerščanstva. »Po-spešitelji molitvenega apostoljstva.«
o. Varstvo SV. Jožefa. Izveršitev rešivnih naukov sv. Očela g led«- rešitve socijalnega vprašarja. Organizacija (uredhai katoliških delavcev.	ibalje uasl.j
II. Bratovske zadeve N. 1). Qosp6 presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni ?
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca s/ Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljcv varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Bolna oseba, da bi ji Marija in sv. Jožef sprosiia zdravje. — Da hi nas Bog na prošnje Marije Pomočnice in vseh angeljev in svetnikov obvaroval šibe potresa in nagle neprevidene smerti. — Bolan mladeneč. da prejme ss. Zakramente.
Zahvala
Jezusovemu in Marijinemu presv Sercu. sv. Jo/elu in sv. Autonu Pad., s čemur spolnim obljubo, ki sem jo storila, ako se ozdravim po Božji milosti in priprošnji Matere Božje in omenjenih svetnikov. —	II. V.
Iz Idrije. Najtoplejši» zahvalo izrekamo sv. Jožefu, našemu mogočnemu varhu. ker nas je tako močno varoval v osod«- polni noči strašnega potresa, da se nam niti najmanjša škoda ni zgodila pri našem hlatru. Vsak se temu čudi. Prepričani smo. da ga nismo
7astonj v pomoč klicali. Za'o spolnujemo svojo obljubo: zahvalo po »Danici« objaviti.
Vsirri potertim in žalostnim prav senno zakhčemo: Zaupajte bolj na sv. Jožefa! Verujte l>oIj živo v varstvo sv Jožefa! In On bo gotovo spridil Sina Božjega. kateri inu je bil na zemlji pokoren. <Ja I*.«!'* prizane^l s strašno šibo naši toliko zagrešeni deželi.	A. S.
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. Pro vzvišen i gospod knez in škof razpošiljajo okrožnico o sedanjih hudih šibah božjih, ki so tako zadele ljubljansko škofijo in posebej glavno rnesto. Opominjajo, da naj bi oni, katere je Bog obvaroval škode in s časnimi dobrotami obdaroval, usmiljenje skazovali zadetim od nesreče. Posebej ome njajo cerkve, ki so tako hudo terpele in naj bi se po duhovnijah. kterih potres ni oškodoval napravile zbirke in denar se pošiljal kn. šk. ordinarijatu. ki bode vravnal. da pride denar v korist razdejanim cerkvam in v pomoč potrebnim prebivalcem. Pre-vzvišeni gospod knez in škof sami so podarili v ta namen 1000 kron.
Ijubljana Potres je tudi šolstvu napravil znamenito škodo in nerčd. Poškodvano je nekoliko bo-goslovsko semenišče in nauki prejenjajo: gg. bcgo-slovi so odšli domu na nedoločen čas. dokler se jim ne naznani, da naj se zopet snidejo C. kr. šolski svet je naznanil, da vse očitne in zasebne ljubljanske ljudske šole so zaperte. dokler se ne preiščejo poslopja ; tudi ogljarska šola za zdaj pojenja. Sploh se govori, da vsaj nekaj tednov prejenjajo latinske in drufje šole.
Prošnja. Bogu Vsegamogočremu je dopadlo mojo preljubo nečakinjo Pepieo Jarc. staro 40 let. po kratki in mučni bolezni, prevideno s ss. zakramenti za umirajoče. danes zjutraj k sebi poklicati. Pogreb bo dne 27. aprila 1895 ob treh popoldne.
Blago ranjco priporočam vljudno znancem in prijateljem v militev in pobožni spomin.
Prošt dr. Anton Jarc.
V Ljubljani, 25. aprila 1805.
Lepo djanje je delitev hrane po mnozih krajih v mestu in celo v Udmatu in na Glincah. To delitev vodijo gosp«' in gospodičine, njim na čelu baronica
Heinova.
Procesija sv. Marka k sv. Petru je bila veličastna samo brez pridige Vodili so jo premilostni gospod knez in škof; ljudstva se je vdeležilo silo veliko.
Bolcgna, 23. april 1895. Z največo slovesnostjo se je danes otvoril mednarodni shod salezijanski. Ob 1 3 8 uri bila je slovesna sv. maša, katero je opravil kardinal Dominik Svampa. kateremu so azi-stirali še trije kardinali in 25 nadškofov in škofov. Peli so Palestrinovo sv. mašo Salezijanci sami jako lepo. — Ob loih bil je shod salezijanski v cerkvi presv. Rešnj Telesa. Navdušeno je pozdravil shod kardinal Svampa ter sporočil blagoslov svv Očeta Leona XIII. ki v svojem pismu jako preserčno pohvalijo salezijansko družbo, njeno delovanje za reševanje mladine in razširjanje sv. vere med pogani.
J. Smrekar.
Za župnijo Komendo je prestavljen č g Martin Poč, župnik na Vačah, in na Šmartino pri Litiji je bil dne 23 kanonično vmeščen č. g .Tan. La/renčič, dosedaj župnik v Bostanju.
Železniki. Včeraj smo imeli ob 1 2o uri doma sv. mašo z blagoslovom, ob '/a8. uri pa v Suši pri Materi Bošji zopet sv. mašo in litanije v zahvalo da nas je mili Bog rešil takih nesreč, škod in žalosti, kakoršne so, žali! drugod ?adela naš revni rod. Vnema in lepa obnaša j^ bila pri obeh sv. opravilih vse hvale vredna, do malega se je romanja v Sušo vde-ležila tudi šolska mladina. V petek romajo iz ena-cega namena v Sušo tudi Rudničanji. —
Prijazna ponudba. Neka družina, ki je bila o potresu hudo zadeta, oddaja še dobro rabljiv klavir po spodobni ceni. Več se zv6 pri špnklavšem cerkve-niku g Juriju Avbeljnu.
Posebno pomilovaven tolaživen in podučen dopis iz Bosne prihodnjič
Dobrotni darovi.
Iz Radolice smo po v. č. g. Jan. Novaku prejeli naslednje pisanje z velikodušnimi darovi: »Prečastiti Monsignor! Neka oseba pošlje po meni v namen, da bi ji Bog dal plačilo v nebesih: za ponesrečene po potresu v Ljubljani 200 kron. za ponesrečene po potresu po deželi 200 kron. posebej za Marijanišče 200 kron in za frančiškansko cerkev 100 kron. Dalje še: za dijaško mizo 20 kron. za družbo ss. Cirila in Metoda in sicer za slov. šolo šolskih sester v Velikovcu 50 kron. za sv. Detinstvo 50 kron. za misijone oo. Trapistov v Marianhilu 50 kron. za katoliški sklad 50 kron. za pogorelce v Toplicah 50 kron. za katoliško delavsko društvo 10 kr« n. za katoliško delavsko društvo za delavke 1<» kron. za najbolpotrebne misijone 10 kron. Skupaj 1000 kron. Blagovoli izročiti zgornje zneske dotičnim mortom. Z največjim spoštovanjen in srčnim pozdravom ves udani:	J. Novak.
Radoljica dn<; 23. aprila 1895.
Zt dijaško mizo. Č. g. župnik Ant. Jamnik 5 gld. 30 kr.
—	Č g. župnik Fr Brulec 3 gld. — Č g župnik Al. Puc 10 gld,
—	Družina g. Praprotnika 1 gld. »za kruhe sv. Antona«, da bi milostni gospod Bog jim bolnega očeta še ohranil, ako je vsem v zveličanje. — C. g. župnik J. Bronce 2 kroni. — Bolna oseba, da bi ji Marija in sv. Jožef sprosila zdravje, daruje za kruhe sv. Antona 1 gld. fJO kr. — H. V. v zahvalo po zadobljenem zdravji >kot kruhe sv. Antona« 1 krono. — Pridna dekliška družba »za kruhe sv. Antona.« 1 gld. 50 kr.
Za ¡Hjtnstno: Prečast. g. dr. J. Muršec 20 gld.; Ljudmila
2	gld. — Neimenovan gosp. 1 gld.
Zt sv. Detinstvo: Po prečast. g. kan. Jan. Rozmanu 10 gld.
—	Č. g. Janez Kumar, vikar v Davnici, 17 gld
Zi kotot. sklad: Č. g. župnik A. Jamnik 10 gld. Za sv. Očeta: Neimenovan po č. g. A. Kalanu 5 gld. Za cerkev Marije Pomočnice na Brezjah: Neimenovana dobra roka 50 gld.
Zt cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neimenovana dobra roka 50 gld. — Ljudmila 2 gld.
Zt katol. misijone,- Neimenovan po č. g. A. Kalanu 5 gld. Za rarhf Božje,jo groba: Soriški farani po č. gosp. župniku
3	gld. 20 kr.
Z, ¡mriško bratovščino za d oš* v vi<ah: Bratovščina v Idriji 7 gld.