NEW YORK, MONDAY, JUNE 12.1944 - PONEDELJEK. 12. JUNIJA, 1944 UDAR PROTI FINSKI Rusko vrhovno armadno poveljstvo je po maršalu Stalinu y nedeljo ponočni naznanilo pri-«Vtek nov e ofenzive proti nemški in finski armadi v Kareliji. Rdeča armada je na 25 milj dol--i fronti prebila sovražno črto in napredovala 15 milj. — Zavzetih je bilo nad 80 obljudenih krajev, med njimi tudi Terijoki. 6 milj zapadno od rusko-finske meje iz leta 193& ZMAGO PO SEVASTOPOLU MOSKVA PROSLAVEJA PRVO VELIKO Mosikva je to rma^o proslavila z 20 -salvami iz 224 topov. S a miljono rdečih in zelenih lučie je na®svefc\iovalo nel>o. Ljudje -o napolnili ulice, da prvič zojm*! Obhajajo veliko znuigo ]m> }»adcu Seva*topola 10. maja. Trde so Kile Stalinove za Fin.-ko. ko je končal svoje dnevno povelje z besedami: "Smrt nemškim in finskim vpadnikom!" TRMOGLAVOST FINSKIH PREDSTAVNIKOV Finsko je prc*l vee tedni zavrnila ruske mirovne pogoje, j uavzlis temu, da so finsko vlado prosili, da sprejme pogoje.; predsednik Roosewlt, Švedski kralj in lunoiri drnari, ki so poboje smatrali za velikodušne. Prvo uradno poročilo, da je rdcra armada pričela ofenzivo proti Fii»ski, je oh javil vnanji komisar VjaČeslav M. MoJ lotov na banketu v poesv-t obhajaiija il |>o-veljiuk ruske ari i le rije leta 1iM<>, ko j* rdeča armaria razbila Matinerheimovo erto. Poročilo roškega vrhovnega pivoljstva naznanja, da j*1 rdieča annada zbrala artilerijo in zračno silo, da je prebila Močno utrjeno črto severno od Loningrrada. To je tudi edina fronta, ki .jo omnnja včerajšnje rusko vojno poročilo. RUSKE BOJNE LADJE V AKCIJI Rdeči armadi v novi ofenzivi pomngano roške bojne ladje, ki so stale v Finskem zalivu in so obstreljevale finske postojanke. * Rus Lenigrad-Vi/ljorg železniei in po ee-ti ter zavzela Rajajoki, 17 milj severozapadno od Leningrada ter je prodirala dalje proti GUili, Kuokkali in Kello-maeki in je pri Terijoki dospela pet milj čez mejo iz lota 193tamtina Fotiča iz AVashingrtona, kar znači. da hoče dose»"i sporazum z maršalom Titom in postaviti popolno edinstvo v deželi. Kot znano, je Fotie vedno podpiral generala Mihajlovica in je 1)11 proti mar šahi Titu in njegovi osvobodilni vojski. General Pershing zasleduje vojno General John J. Perslnng, ti je star 83 iJet in je v prvi svetovni vojni toil poveljnik ameriške armade, zasleduje potek vojne v Walter Iteed bolnišnici v AVa shingtomi. Njegovi prijatelji pravijo, da se stari general zelo zanima za zavezniški vpad v Francijo. Iz vojnega arada ne prejema vojnih poročil, temveč- je zadovoljen s poročili, ki jih bere v časopisih. Generai Pershingu je te vedno žal, da mrn ob koncu svetovne vojne ni bilo dovoljeno, da hi nemško armado popolnoma porazil in bi peljal svojo vojsko v Berlin. Shka kaze priior v pristanišču Attfnna Grškem, ko so zavezniški bombniki bombardiral pomol« in ladje. ii je vdariii, na svojem skrajnem d reki SeuHes, toda aii-; irle.ška iufasiteri ja je odbila vse i na j»ade. Z včerajšnjimi pridobitvami na osrednji fronti so zavezniki) razširili svoje vpadno mostišče! | na G00'kvadratnih milj. kar je' ^ že dovolj ozemlja, da morejo zavezniki pričeti kako večjo o-| fenzivo in prevzeti iniacijativo. j Kemei pa se trdno drže v Cae-j mu in Ca rentam n in zavezniki i morajo zavzeti najprej ti dve močni postojanki, preniki so bomfbardirali nem- šlke prometne zveze ter infan-j; ierijske in taoične slkupine, ki , j so Ibile na poti na fronto. »! \ zavezuiSkem glavnem sat-. nu vlada veliko zadovoljstvo, II ker zavezniki se| feldmailšal BonuiveB ni ta.koj -j sprejel boja. je ianel general sir >i Bernard Ij. Montgomerjr dovolj ! čajsa, da je svojo vpadno armado znatno ojačil in je svoje postojanke utrdil. In sedaj ima general Montgomery okoli štiri aiTOadne dbore^ali okoi'i 200,000 ameriSkih in angleških vojakov. Okoli Carentana so v teku zelo vroči iboji in vsled preplavljene pokrajine skoro ni mogoče oibkoliti mesta. Navzlio temu, da so zatvoraioe velikih jezov v ameriških rokah, je pri vsem tem voda *>e vedno zelo ^oboka. KUPITK E M "EXTRA" BOMO DAN Mi | Po ustavi bi moral podkralj ixxklieati Ivanoe Bonamija in ga | prositi, da sestavi novo inini-| strstvo, kakor je naprosil mar-| šala Badoglia. Ko pa je Bado-glio prišel v Rim, da sestavi j vlado, so ga italjanske osrobo-jdirne stranke •zavrgle in so si ; izibrale Ivanoe Bono mi jo. ne da 1 bi se prej posvetovale s prin-I ceni UnKbertom, temveč so ga samo obvestile o svojem skle-pu. Najvažnejše pri tem pa je še to, da ministri mso prilegli zvestobo kralju, temveč so sestavili novo zaprisego domovini ter so s tem dale kraljevemu namestniku vedeti, da bo ljud-fiTivi plebiscit po vojni določil, fcnk^no vlado lioče imet L Pomembno je tudi, da je re-piiblikansko mišljenje v Rimu mnogo močnejše kot pa Napo-Ijn, toda ni mogoče povedati, kako močno je repiiblikansko ini^ljeiije italjanstkega naroda. Novi kabinet je sestavljen iz mož, ki so bili vedno nasprotni fašizmu, zato pa tudi novi ka-| bine t ni položil zaprisege v roke kraljevega namestnika, da s tem odlstrani vsako senco fašizma. * Novo italjansko ministrstvo Novo italjanski vladar, podkralj Umberto je sestavo nove vtSade poveril 71 let staremu Ivanoe Bonomijai, ker maršal Badoglio te naloge ni hotel vee prevzeti. Bonom! je bil vodja podtalnega gibaiiya tekom zasedbe Ri-! ma. V njegovem (kabinetu so j med drugimi tudi grof Carlo j Sforza, Benedetto Croee in ko-j munist Paimiro Togliatti. | Bonomi bo poleg tega, je j ministrski predsednik, t udi j vnanji in notranji minister. SPektrarna na kolesih General Electric, in American ; Car and Foundry drusžUa gradita za rusko vlado premakljivo elektrarno, ki jo (bo motroče pehati v kraje, ki jih bo rdeča armada osvo/boclil'a in bo mogoče popravljati železnice, pokvarjene železniške vozove, iruke in drugo važne vojaške stvari Vsaka taika elektrarna obstoji iz desetih železniških voz in more proizvajati 3000 kilovatov elektrike v nekaj tirali, ko se pripelje na kraj. Taka elektrarna na kolesih more dajati raz-Bvetljiavo mestni z 12,000 ljudi. Ruska vlada je naročila 40 takih elektrarn in prvi tak vlak si je ogtedal načelnik ruske na^ fcupovaJne komisije general L. G. Rudenko, ki je siprejel prvo elektrarno na vtfaku. Rommel izgleda izmučen Berliikski radio je sporočil, da feldmaršal Erwin Rommel, kateremu je Hitler naložil nalogo, da zadrži zavezniški naval na zapadu, izgleda, kot ne bi spal že najmanj dva dni. Nek nemški časnikarski po ročevaJn*? je sporočil, da j«-feldmaršal Ronunel rekel: "Vem, da IhkIo moji fantje storili vse, kar je v njihovi moči, da vržejo auglo-amei jvpadnike nazaj v morje. Toda to bo težavno delo.' * •Kemci uničili starinske j spomenike v Italiji Netnici so 31. maja zažgali dve rimski galeji (ladji>, ki so ji!h na 'Mussolinijevo odr«.-dbo leta 1935 potegnili iz jezera N'e-mi s tem, da so vodo po izkopanih jarkih piistili iztaei iz jezera. Ravno tako so Nemei zažgali več starinskih stvaxi v muzeju v Nemi. Nemci so tiudi preplavili Pon-tinsloa močvirja, kjer je Mussolini dal izsušit mnogo zeml je in so postavili iri moderne va.si s kmetijami. Vse starodavne umetnino iz porušenega (benediktinskega samostana na Monte Casino so še pravočasno odpeljali v Vatikan, kjer so vairno shranjene. ' sli i GLAS NARODA j ioiti m ^ tti vnaprej plačano. I ^ Dst s1own»1čili dfelavcerv AmeiikL --__M ^^ ^ ^ H- 1Cmvw w Mm* t»C 11». —1 H 5 " VOLUME LH. - LETNIK Ln. NEW VOHK, MONDAY, JUNE 12.1944 - PONEDELJEK. 12. JUNIJA 1944 Št raj k pivovarni škili voznikov v New Jersey Iz 1»ližnjcga. Newarka. N. J., se poroča, da je tamkaj pričelo; rštrajkati 1'JOO voznikov pivo v Htcflcleii cidi, ki so oapoideni v; sedmih tain^ixjUi velikih rovaimah. Njim *o se tudi pridružili delavci, ki so zaj>oslem pri strojih za natakaujc prve v utekleni^'. VsJed štrajka. j** dovoz pivo iz omenjenih pivo-! : vam v pokrajine severnega New Jersev, kakor tudi v me-: sto Now York in južne okraje j d i "ž/i ve New York, za sedaj u-j stavljen. Omenjeni &a plaoroča, dial : >o bili zavezniki, ki >o podili I Nemce po lo milj na dan, na-; enkrat vstavljeni, ko so Nemci! pričeli sti eljali s svojimi vitimi 8S-milimeterskimi toi><>-; vi in protitaiienimi topovi. Za-i vozniki so na^lo postavili v j Iwjjao Arto taluks, iiifanterijo in« artilerijo in kmudu s«* razvila ! silno vroča l»itka. i ! i Peta annada je lekom zašile-1 dovanja enega tedna prehitela j ' in odrezala vee.močnih nemških i (k Idol kov nemške 14. arma^le. Zavzela je tudi staro Jnesto Tuscanijo, 13 milj severovaho-!oto. Nemci so se pričeli umikati tudi rjfl> Jadranu pred angleško osmo armado in zavezniki so napredovali pet milj ter ^o za-i vzeli porušene kraje Orsogno.i Cruardiagrele. Oiiiliano, Mijrli-I I anieo in Piletto ter prekoračili j i reko Poro. j Osma annada j«j napredova-j la tudi v/Jiodiio od Rima in mo-; I ra j)ror. Lange je bil v Rusiji šest tednov in ga je povabila Zveza poljskih patriotov z odobravanjem sovjetske vftade. V četrtek se je zopet vrnil v Chicago. Rusija misli o Poljski kot o svoji Xaveznici, *' je rekel Stalin dr. Lange ju. "Sovjetska unija se ne mara \-m< 'ša va t i v ]>< »lit i č ne, gos j >o-darske in družafhne zadeve Polj sike." je med drugim rt-kel Sta-I lin. "To »bo vse svaft>odfiio dolo-' č i 1 pol jis ki na rod. * * Dr. Lange je r<»ki4, da je bil i Stalin v svojih ofbljuibali po-pohioma odkrit. Dodal je, da bi biki poljska annada. ki jo jt> ; dborožila Rusija in ki hoče j)o ' veliki večini imeti neodvisno, ; nekoflntrni>tKino Poljsko, velika ; nevarnost za Rusijo, ako bi se j sovjetska vlada neprijazno obnašala proti Poljski. Dr. Lange je r^kel, da polj-j ska annada v Rusiji mnogo :hoIj podpira Zvezo poljskih pa-j t riotov kot pa ]>olj^-ko zamejilo 1 vlado v Londonu. i Gen. Clark pri papežu I Poveljnik zavezniške pete ar-: made v Italiji general Mark W. i O'lark je- ibil v četrtek pri pape-i mu v avdijeuci. Ž njim je bilo tudi nekaj drugih čafetnikov in papež je govoril v angleščini deset minut. Geroeralu Clarku .se je zafhvalil za prehranjeva-nije rimskega prebivalstva. Papež je tudi generala Clar-ka prosil, da pošlje iskrene pozdrave predsecL Booseveltu. MONDAY, JUNE 12,1944 T8TAKOTUEN L. Uit 5. Vojno Posojilo Danes se uradno pri i* no prodajati bondi za peto vojno posojila, ki naj prinese v zakladu iški zaklad v vojne namene Jll milja rd, ali lit ti-oč miljonov dolarjev. i'o dolgem {'»mi je bila 1». junija odprta dnma zavezniška Ironta i»i marsikoga Ih* to dejstvo podžgalo, da too kupil bond, misleč, da je sedaj trcodo izvojevali in k t^iin moremo |»om«rati s tem, da kupimo vojn«* Jmnde -kajti le na ta način bo mogočo nadaljevali vojno proti nciuški naeij->ki |H»sasti. \amen ^ »ot etra vojnega |»osojiia je prodali Iwmdov za naj manj Ki m i I jar* I dolarjev; od te vsote o«tpadc na državo New York Al «M|»totfcov ali *4,H01/NK>,fWM>, na nusiu New York pa 'mMoAcov, ali MJ.VI.MKINNI. Ta vsota za Greater York bo */a njegovih j»et »krajev razdeljena na-U-dnjc: Manhattan N► Bn»oklyn $2tE\!*l4.iH*»; |i;|IT|i> $*o,t*tt,0 in Hiehmond ali Staten Islam I *I2,01 1»<*M>. J'«.-ojil<( Ki milja rti dolarjev je največje po>ojil<> v zgodo vini sveta. I*a ta vtsota je neobhodno potrebna v tako kritičnem . :c.n, ko zavezniške an vsakdo, ki kupi vojni Innid. po de--etil letih ddhil štiri dolarje za vsake tri n b?» 'i* wčana K julija. Vendar pa Hm» vštet vs;*k Inuid, ki je 1»Ž t ku ptjeii |m» 1. juniju z« pet vojno posojilo in v>ak Im.jhI, ki l>o kupljen do 31. julija. S tem. da kupimo vojne* bonde, pa ne bomo >amo pomagali, da e l»o mog-la vojna nadaljevati, temveč bomo tudi s tem odvrnili nevarno inflacijo in s tem izfholjšali gospodarski položaj dežele in *»o tudi uro^porfar^ka zmajra. Tekom kampanje bodo po vse;te«:a dne. Xa JxhIsU^u re^stra ImhJo se-dem dni na ted**n proilajali Ixnide. imetniki ^ledalise in filmov 'hodo vprizorll "Blue Star"" harko, ki Ta» plula ]k» ffinlsonu in mminrki ImhIo kazali nuene prizore. .1 V Central Parku ho ± ali 9. julija velika proslava v IMa ast prostovoljnim prodajam in prodajaWcam 1>ondc»v in v jioeast drtfžinam, eijHi sinovi se 'boru onstran morju ^HMlHMIllllIfflmiMHIlIH^ nova Izdaja * Hatnmondov 8VET0VHI ATLAS V njem najdete semljevide »ivta, ki no tako potrebni, da morate tlediti da-itaAnjim fMrnnfrNmi. /zemljevidi ho V barvah. Cena 90 centov Naročit« pri: "G LASU NA ROMA", 216 Wes* Street, New fork \\[ "ti. V. Iz Sviee piše Bert Wyler na Overseas News Agency, dne H. junija, sledeče: Pyiwila z iboji^e, radijska poročila in komunike j od nevtralnih virov iz osLšcjve Evrope, tvorijo kaj zanimivo sliko o invaziji ofl> koncu tretjega dne-\ a. \ \ ifšiju vlada zmešnjava, kjer se vodilni člani vlade niso jirikazali wl torka. P10»] j a ga n-dni minister Pliillippe Henriot -e je iienaKioma pojavil v Berlinu, kjer je zagotovit novinarje in javnost, da je " Pariz po|>ol-noma miren." Francosko prdbh-al-tvo ->'tuša l>e rez ]kmI-laire, da so z ivezniki izkrcali svoje eete pri Patra>u. na najse veniejši toeki Pelopotieza. — Nemei <0 v Oreiji nemu-doma iuofl>ilr/irali i-a^mšec-no ^rško |»o»Pieijo, z uro/njo. da so ^rški poliea ji (nlyrovorni s >vojim živ-fjenjeni 7« 1 re bo vsakdo, ki Uub! naravo to nje«« pestro llralitro, knjigo bral > reilkia zanimanjem, ker bo r njej naftel mar- «Iknj Is »rljenji dtvjlb «tv«8. ter mu rf'»sedaj Se nI bilo anano. Prvotno Je bilo nameravano ta llko delo Isdad v peMb knjigah, tofla Je slednji« la«la r eni aaml knjigi, ki pa pri vaem avojem skrčenja prlnafla POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMR KISKK DIVJAČINO. Knjigo bo a afitkm bral lave«, kar navaja in popisuje vse i i vali. M Jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker no popisane C! vali. ki na polju koristijo aH Škodujejo ter aled-njič rfbtt, ker so r knjigi aadtete V8B RIBB, KI 21VB V AMirtor^irin vo. DAB. Poleg poljudnega popisa ln pripore-d oranja vScAmJe knjiga «7 8UK (Ta-tografij); « slik v aarawfk hamk s velikosti cele strani. Ur fas m Strani. Velikost knjige Je • x « Mer. KnJlRa apis^Je sesavree, ptitm, riba. ka> «a in ilvali. ki m rarnotaka m stfbsa kot v vodi doma. — Vezana je t močno platno s zlatimi ferkaml. V ANGLEŠČINI Cena $3.M NarWSte pri: KNJIGARNI Glas Naroda ai« WEST im\ strbe? New York 11. N. Y. JAase zadušnice na Osmi Pt fliodiijo nedeljo, dne 18. i. m. se bo brala pela sveta ma^a zadtiHtiiea ob 10. irri dopoldne v slovenski Cerkvi sv. Cirila "a: 62 St. Marks Place, New York Otiv, mi -pokojnega Atnton Sveta, po mmnenu prij«teljpv iz C^eve'landa. in nedeljo dne 25. t. m. ob 8 uri t>o -brala peta svet« tiKišM islotaVo na pok. An torra Sveta, cJI* 10. ti H ipa za }H»ik. Corel, po nHimui dnwme Vi&mit Brooklyn. CBTARLJEM Je mano, kako m Je vm podraiilo la mraetako tudi tiikomi papir in drage tiskar ska potrebščine. Da si rojaki sasigurajo rsdao dopoiejaaje Ista, lahko gr&Ao aprawUfcvn na roko s tam, da imajo rodno, če to mogočo, Trna pre j plačano naročnino. ALI NE 91 OBNOVILI STOJO NAROČNINO &E DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravtilšlvu nepotrebne stroške? ____ a * % "GLA^ NARODA" ' * — i ^ ]WOfU" ai wm so bis—i. nrw iou 11. n. z. 51st Year _ _ I "tSi Mmar ta amt every da/ aaoept Betordaja, dosnaj* and Holldaja. Taarty «7. Ad vrt lat u t on Ar wa«al. ■A OBLO LITO VIUA LIST U tURUiBNB DKŽiVE IN KANADO; fr—: aa pol lta sa Cbtht ljtta c.—._ **Q*aa Karada" lakaja aaakl daa lava—M aobot. a«M) In praanlfcot. •ULM NiMMU". ti« WSST lttfc STBSKT. NEW YOBS II R I "%mlas nakooa **» i Nay v okh EVROPA O INVAZIJI Poroča Bert Wylcr. znamo,tetero pot (bo novi mi uistrsfci predsednik Ivan Ba-gTiauov trf>rafh Ker je tričetrt bolgarvke prestolnioe rajsdeja-ne, je prebivalstvo v,pot robi za hrano liezmožiK) pokazati veselje. Ni prav ni<- verjetno, da 4ca zmožna oftx.lrzati o-zemlja, orazov. kot sedaj, odkar se je prryeia invazija. <\?hi Madžarska je prepričana, tla 'bo Nemčija zlomljena pred zimo, rn z rkilbitim vt-si^jem opozarja bn-dape^ka. ja\nost nemPke vojake na invazijo s tem, tki citira Hitlerjevo prorokovanje 4e. I*oročilo je H31I0 iziUnio na podftagi infomuicije rz U-slnžbe-nega urada Zkluuženili drža^' Vojne delavk«* konji>ij»*; a približno 70,000 na mesec. Vrtčina Jih *jre v sTtfžlR' za vojno prodtikeiiTo. Vee kot 74,000 veteranov iz sedanje vojne je vstopilo v civilne s-l-o^ibe v fdlrniarju in marcu, 1944. Veterani iščejo dru^e shržfl>e, kot pa so jifi imeli pred vslo-pom v armado. Samo 25 procentov teb veteranov, 5ci so li odpuščeni iz Ibolnie od 1. maja 104O do sedaj, se je vrnilo v iste služlie, (ki so jih imeli pred vojno. Več Odpuščenrb veteranov iz sedanje vojne je prevzelo shi-Tlbe v vojni produkciji. Od 31. marca, 1fH4, je Administ racija za veterane podpirala 118,&39 veteranov s penzijami. V glavnem ostanejo pravico častno oIav Day 1'iiity Festival in sicer v Central Opera House, JO.") Kast 67 Street, New York City. Ta prireditev je pod pokroviteljstvom "American iS lav Con^rews of Greater New York. Vstopnice »hah/ko dobite v uradu istega mi 8 West 41411 St., stanejo 7J centov za osebo. Program se prične ob 7.31) zvečer in je zelo obširen. Pole^ različnih govornikov nastopajo tudi: Miss Ana Ke*pic in Miss Olga Turkovich-Christie; Mi-ss Mary Vicar, sopran; Ceskoslo-vensko ]X*vsko društvo 44Češki Sokol**; rusko pevsko društvo; Kaipats^ko-rusko j>evsko <1 rust vo, Radiščevea ruska plesna > kupi na ;'Mis>s Anna Nemeokay, poljska pe^'ka. tHavua to<^ka prokrama pa Ikj prikazovanje dramatičnih j*ri-zorov ju^oslovatu^kih partizan-sikrh bo rilcev. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje iz Greater New Yorka in okolice, da se tejja velikega festivala vdeležite. Pomislite, (* \*sa(ki rlohir tembolj potri^buje, ker sjre v pomoč našim borcem osA*obodili»e fronte, \i «e tako neustrašeno bojnje proti na/i fašist ičmni kn'olo-kom in pohotnežein, ki so naj. večji sovražniki vsejra sfovan-stva. Toi*ej pridite v obilnem številu in pripeljite svoje prijatelje sAoj. (A. F. S.) DOHODNINSKI DAVKI Joseph D. Nunan. Jr., ki je komisijo na r zči Notranje dohodke, je ozinanil, da-so povrnili en miljon denarja prejšnji teden na račun inOlivictuabiega dohodninskega dmtka za Sevetla jie i>o«vai-il davkoplačevalce. fki ho najbr/e vzelo več mesei*ev predno d>odo ostali po-vratki povrnjeni. Vsak povračilni ček po^-ti skozi krajevni izplačevalni m-ad B-fa^a jniške^n oddelrka v ila^o-pFačevalčeveni lastnem okraju. Komi«ijon«r Nirnan, je od-jrovoi-il sledeče na ne^tevilna vprašanja <1 a vHk opftaičcvak-e v, kdaj naj pričakujejo povi-atke : Prilbližno 18,000,000 davkoplačevalcev ima , pravico na davčne po vt a tke za leto 1943. Nasa dolžnost je, da to opravimo čimpreje mogoče. Najprej smo usti^li zahtevam članov v vojfcki. Sedaj pa izdajamo da%-one ipovratke v velikem številu civilistom. Ker bo vsaflc davčni povratek oilposlan takoj, "ko Ibd pripravljen, net>o trelba davkoplačevalcu ničesaT skreniti, (^e se do \-koplečeva lec piwdi mora poslati fttati hi novi ttaslov. Nabirate! ju notranjih dohodkov v okraja, kjer je povratek v za pis-aiku. Ti. ____~ ~ •_____• —— [RAZGLEDNIH KAKOR PRED 2000 LETI — TAKO SEDAJ Sedaj, ko mo zavezniške voj-i ske po^iia-fe vojsko nemških banbarov iz. Kima — in ker j" smatrati mesto Kini kot ziVi j-j ko stnlanje "civilizacije**, t ramo iniH-stiim in tinli korl-l-iiiin, »ko se nek olik u infcrii.i-ramo o napredku in končnrm propadu Kima pred nekako; loti. In ako čitamo to zgodovino, vidimo, «la so imeli v Rimu ^voj 44 new ileal **—ž< pred 'JKJ1I leti; laga, katerega je bil \>ak |m> •samezen opravičen kupiti - n ziroma: v tem pogledu je bilo pred 1MOO leti v Rimu ravno ta-! ko, kakor jo pri nas, serlaj, v !»■ ! tu 11M4 po našem štetju let; —' uj»- dobo, kak'ii-šna je bila v Rimu pred li 10t» leti, ostala ohranjena do današnjih dni, in v naslednjih vrsticah p«»-jdajatuo to zgodovino, kakor je opisuje "Columbia Encyclopedia". — Vse to se čita kakor nekaka parodija z ozirom na današnje politične in «lrtr/;itbue razmere, loda. ako primerjamo tedanje in sedanje čase, v'nli-nio, da >e na svetu d«> današnjiii dni, ni skoraj ničesar spremenilo v tem poglcfkt. Izvleček iz ('ohnubia Kiirv. cl<»]jeilia : "Brata Gracchi, rimska (iracchns, ki je bid *rc-i neral v Španiji in dvakrat konzul (leta 1(1!» in lt>.'! ]»re«l Kri-stom) — in Kornelije, hčerke Scipio Africanusa. Oba brata je ski7 pred Kr. Tam je sklenil }>o^ocfl»o z Nu-mancijo, rla jo tako rešil svojo vojsko. Bil je v velikih -skrbeh l^li polož«ija v Rimu in pro-\"ii*cijali, kjer je takozvam "srednji stan" prc^nvaktva j^koraj izginil na ta način, da jo postalo vso Iwirastvo i ti tudi wkoraj \Tsa zemljišča last male-«ra Števila ljudi (boiratnšov). Kot reformer, je Tiberi us leta 13o preti Kr. zahteval tri>»unat ( pravice) ljudstva, in ko je bil izvoljen (zastopnikom ljudstva), je predlagal zakonski predlog, ki je bil tudi sprejet pod imenom "LEX SEMPRO-NIA AGRATUA". Ta zakon je določal, da se javna zemljišča, katera so si bogataši prisvojili, porazdelo med Ljudstvo. Njegov kolega Octavius, .fr ve-tiral ta zsikon, in Tiberius .je dosegel, da je bil Octavius odstavljen. - ^^^^^ ■ _t ■ .-T- - - -t___. "Kasneje, istega leta, ji^ u-uirl Attains, k ra-j Pei-gama, ter ostavil svoje ]>reuioženje Rimu. Tiberius je takoj predlagal, da se to premoženje pi>-rj^hi tako, da se dobi potrebni 'capital za siromake, katere naj se naseli na zemljiščih, ki naj >e nabavijo na podlagi Sem-|>roni janekega zakona. "Tiilaj s«» >e vi šile priprave za volitve, in Tiberi o- jo sku«--nil zopet postati kandidat, kar jo I nt I j stoii I s tem, da je samega sebe imenoval kaudida-tom; '"'enat je j»a to nominacijo proglasili protizakonito in vsled teara mi volitve preložili. Nasled-njo«ra dne je prišlo do velikih izgredov iu Ttberiu« je bi! tem ]»ovodoin umorjen. — Prvi trije komisarji, ki s«» upravjali zgoraj imenovano dedščino so bili : omenjeni T31»eriu>, njegov tast, Appius Claudius, in njegov brat, Coin* Sempronin-Ora'Hitiv kateri slednji je u-mrl leta 121 pred K ristoin. "Po Tiberijevem umoru, po->tal je Cains upravitelj (Ijue->t'»r) v Sardiniji. Toda, ker je sanjal o svojem bratu, se je vrnil v Rim in deta 12.*! pred Kr. je kandidiral za Trilbuiio. Položaj je bil ravno tako slab, ka-kor tedaj, ko je njegov brat dosegel svoje vsj>elie. Omenjena d» dš<-ina je propadla, in bogataši so zopet postali vplivni. Posledica temu je bila, da je i»i: < 'aiiis izvoljen, ker njegova dolžnost (napram volilccm; jo •'»ila osvetiti >vo je ga brata iu dovršiti lijvgovo (bratovo; delo. Ko je bil izvoljen, pričel je z ceio vrsto reform: zgoraj o-iuen jeni Semprioniaiiski zakon, katerega je med tem senat ovrgel, postal je zopet zakonom ; za žto >o potem hiV določeno maksimalne cene iu diferenco med pravimi in maksimalnimi cenami je moralo poravnati držav»io Ziikiadništ vo ( Aerarium i. "Caios jo pridt^bil na -vojo -Iran tudi viteze (o«|uit«->), o-zironia kapitaliste s tem. da jim je izročil pravo nastavljati sodnike. katero pravo je dotedaj imel rimski «eiiat. In ta "l-.e?c jtrdiciariaj* delovala mnogo ibntijše, ka'kor ]irejHi^ji Wisteui iuienovalija sodnikov. "Lota 121 pred Kri "toni. je pa bil ('aius pri volitvah poražen. in kmalu potem, ko jp njegova sliržt)ena dfrt)a potila, je bil umorjen. "Tekom naslednjih 10 let, so reakcijonarji odpravili vse ta-ko-zvane ffraecliiarnske reforme, na kar so ~-e zopet pričeli so- cij«dni iu politični iKjji." • Opetiiitfnnn. da zgoraj ome-njeni zgodovinski dogodki z o-/jroma na političen položaj v Rimu pred 2100 leti, ni kaka parodija, temveč zgodovina. Iu ako nadomestimo starodavna rimljan^ka imena z imeni nekaterih naših ustanov, zakonov ru državnikov, vidimo, da se tekom zadnjih 2100 h*t na svetu ni mnojro spremenilo. Podprite napad! — Kupujte bonde Vojnama posojila. -OJLA8 NABOPA"—NEW TOBK MOKPAY, JTJNE.m WAWMMP hjpi PISMO SLOVENSKEGA MORNARJA Ogl&rtil se je zopet Primorčan, ki je pred dvema tednoma napisal zanimivo poročilo o Primor ju pod fašistom in o njihovih doživljajih med vojno. Končno po devetih mesecih, odkar je fašizem prepssdel, so vojaki zavezniških držav za-(»edli Rim. Ampaik odkritosrčno povem, ako hi te čete prišle do Trata, Ibi i vsaj vedeli, da naši reveži v starih krajih niso več tlačeni od nem nke^a in fasistovskega jarma. l)dbix* vem, kaj pomeni »biti tločen |n>d tem jarmom. Pred nekaj ca*a sum bili |m»d hum enim, sedaj pa ?so rneži pod dvema, tu mislim, da kar se d»ndane> gtnli na eel i i ta tja irski zemlji, so krivi prejšnji državniki, ki so t trik rat vodili usodo Italije in njeno vojsko. Danes jih hadiko peče vest in krivica. Večinoma javnih n»est je porušenih, skoraj vsa tivov-ka mornarica j«* koueala na Sre doaem»4kmi morju, ki je i»ila ena najmodernejših v Kvropi. V orjaška mornarica je tudi na-prwvila *tflh konec. To imata vse na svoji v<»sti samo kralj in pa Mussolini. Kaj ko pa napra vili v Albesiuiji in v Španiji.' Torej niso morda krivi oni? Pos«4mo »kralj, ki je preveč pu Ktil črnemu Mm* u. tla napra vi, kar *am hoče. Niso morda ita^jmwke Čete ra-lnle *trupa, ker so videle, da 4>i 5>i«le obkoljene In da nimajo v«' rešitve ! — Sani sem videl z lastnimi očmi te grozne slike. Ko so zajedli haljam Aibe sinijo, «u zatrli }M>šiljati v to deželo kakih 70 tisoč Ufudi, da tam ostanejo in da gradijo ee ste, hrše in druge reči. Pa v inaion času *e je z"to Lzpreme-nilo, da c ki vek ne J »i verjel. PmI poldruuim letom je mo rala t'a-istovAa vlada skupno /. Mednarodnim Rdečim Križem in Vatikanom prebijati .*4»et domov tisoe Ijinli, ampak samo ženske in male o trnke. Naj -e leto ni od tega, ko smo napravili xadnjo pot v J tržno-Afriko, štiri veliki parniki in na.v>aik<-ii» smo jih |me to krivi oni f I taljaif*k<> ljudstvo Im» d<4»ro pomnilo, kar s«> dandanes «f<»di. I*a kaj -o napravili v Španiji! Ali ni morda Mu*»»olitii kar |Kilfijal -pitn-^o ljudstvof Pa itahan»4ca propaganda je pisa la. fla se na jfete branijo za prostost sveta. Ah. do- bro smo videli, 'kakšno prosi osi nam so dali! .Sam seiu videl v BaretHoni, kjer smo se ntstavili vsako pot, kadar »mo šli tja, kako so reveži stradali iu prišli pred na-šo zasidrano ladjo, da jim vržemo kak kos kruAia. Pa* španski karatbinerji, ki so delali pod ladjo sAužJIh). so j Hi podili, ker jam ni dribro 'bilo, da Ibi potniki videli, kakšna lakota je bila tam. Ali ni kriv Mussolini, da šedandan**s v Španiji stradajo .' Uaijanski časopisi so pihali, da so čete, ki so I m le poslane na špansko, sanno prostovoljci. Seveda lii-Mi pisali, da so 4/ili prigilj ni. Smo tiwR dobro videli tudi pri na-, za kakšno prostost so »»e italjan^ice čete bile na vseh frontah. PoeeAnto jk> naših krajih so divjali. Najprej so zatrli Cflavui slovenski list 'Edinost*, potem so zaimki v e slovenske Mile, športna iu pa j>ev4ca društva wo razpustili. Pri nas na-prinier v Rarkovljah so nase društvo kar zažirali in ]>oteiu pa sezidali veliko fašistov-ko dvorano za rf>ore. Kmetje «o tudi mnogo trpeli, eakaj. kadar se je 'bližala žetev za žito. i»a >o že pi*išle oblasti, da kontrolirajo vse. Končno pa, ko so kmetje žito mlatili, pa so bili zraven eden fašistovski ta/jnik. kapitan od karabinerjev, iu eden tk^eifat od sodišča. Xa mestu so t el it ali žito. Malo kasneje je prišla komisija, pa je odpeljala večji del žita. Kmetu pa so zine HI i, kod i ko r jih je v družini bilo iu toliko za vsak dan in pa za setev. Kmetje >o Kili dovolj i 27i ir jen i. tla tržaška občina je |K»tro-ila kako 2 milijona lir za slavuosti in praznovali j»\ ki so mu napravili na čast. Xa srečo |>a jaz tistikrat s«u ravno prišel s&tdjo v Rio »le .Janeiro. In ko hhi čez me<»ee dni spet pri -šel v TtM, sem Ibil ravno kake • » dni na dopustu, ko pride eden uradnik z županstva iu j«' začel popisati, da kaj imam in kaj nimam. Ker živali nismo nikdar imeli. doma pit mi j«-oradoik popi-nl vsa sadna drevesa. Katk ill .'M> dreves je Štel, pa so mi dial i od vsakega dc4A«i •X) italjanskih centov davka. In tako so davki ras tli, da je l>ilo grozno. In to vei«janiite mi, da je 'bila posledica M'ussoliuijeve-ga obiro-ti državi. V Italiji so v tisti dofbi. več novih šo| sezidali, pa 'bi ^ilo bolje, da jih ne «bi zgradili. V teh šolali so učili otroke samo či-to politiko, da so ponavadi na konec >Ma *bili pravi Ijedaki. Xa mesto, da so jrh učili računstvo, pi>ati ali čitati. |»a so lire m-i vedno ven liooz;iH>iI mojega ne-čaka, ko je šel prvo leto v Šolo, seveda ni znal ene itahian-ke besede iu >bil je v zadregi. In nekaj dni pozneje pa so pokli-eali v šolo očeta, in ga začeli za sramovat i, ker je otrok tiri rojen v Italiji in da ne zna ita-ijan-kega jezika. Kasneje pa jra je moral oče dati v privatno šolo. da se malo več privadi. Ko so italjanske čete zasedle Ljuiblijano, so nekaj ča»a vse pustili, kar je bilo, izvzemši eno samo reč, ki jim ni bihi prijetna, Kar prvi dan so odstranili velik spomenik, ki ga je zgradila na trgu ljubljanska občina v spominu štirimi tržaškm Slo\-eiM*em. -ki -o Vili na smrt ofbsojeni na tržaškem -edaj imajo ilanes partizani «-e-le divizije in se bore proti Nem eeni. Slovenski mornar. Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki. — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko iz vrfi svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. Domača fronta Zveatut vlada jt- v Wasliiugloiiu. O. C. iu po drugili krajih postavila več uradov, ki dajejo preWvalstvu rastne iufonuaju tt-eba delati iu tudi žrtvovati, iu kaj je treba vedeti, da bo čimprej dobljeua zmaga. — Take iuforunuije iu ua-vodUa objavljamo pud naslovom "iJouiača Frouta."1 Lahko, da bodo racljski odbori izdali potrdila za peči Krajevni odbori za vojne cene in odmerke Ibodo aajbrže izdali racijjaka potrdiia za j>eči na premog tn drva, aplikantom' ne glede na kvotne omejitve, =>o; rekli pri I'radu za upravo ceu. V splošnem je aplikant, ki i-liia pravico do nove j»eči tisti, ki nima peči v stanovanju ali delavnici, ali pa katereg-a peč se ne da več popraviti v dogled-dnein času ali pa po zmerni ceni. Ker je produkcija peči enaka totalnemu številu ki jih i- niajo pravico kupiti, in pa ker protlužkcija s-jjoiirla^li in poleti preseda povpraševanje, je mogoče odpraviti omejitve za kvoto na peči, kurjene > premogom iu drvi. To se nanaša samo na peči na drva in premog. Raci-jonirsuije i>eči se je začelo '24. avgusta, 11*4«». Junijska avtomobilska kvota je nizka Po poročilu iz L*rada za u-pravo cen, je 'kvota za osebne a^omobile v juniju najnižja odkar se je pričeta vojna. Devet tisoč avtomobilov je bilo določenimi za junij, z dodatnimi 1',.'»50 (kot krajevne rezerve in l.l^iOkot narodne rezei*ve. Te rezerve so'bile ustanovljene za posebno nujne potrebe, ko so kvote porabljene. Xa primer, če je kvota že poraMjena in se zdravnik nujno raibi avto-modjil. da pride do svojih paei-jentoA'. m n lahko dobavijo av- tomobiTiz preostale rezerve. • Samo šest sprememb v vrednosti znamk za pre. delana hranila 1'rad /a upravo eeti j'* oznanil. dci j«' bilo narejenih samo M-st sprememb v vre. Xovi-vrednosti v znamka]) Ixido veljavne od 4. junija do 1. julija. Nič znamk ni treba za nku-hano korenje, oranžni sok. o-ranžni-irrapetruit sok, in samo grapefruit sok. — Vrednost v znamkah za grozdni sotla za štiri točki' za eno pajn-to, to bo )x> novem torej 10 took. Pineapple >ok so zvUa i za tri točke, od 12 do 15 za kan to £t. 2. To so ^prememlbe tsamo za predelana hranila. Vre*ino>L v ziiai>e 1 za 1944-45 takoj, »ko te kupone dobijo od 'krajevnega OtUbora za odmerke iu vojnih cen. Urad za upravo een je podlvzel tu ko-ra'k zato, da se pospeši predaja kurilnega o.\ja od trgovcev odjemalcem preduo se začne druo zgodnja dobavila velike važnosti v vojni. To 'bo pomagalo dobavlja leein, da 'LkkIo premagali tež-koče, ki jih imajo z delavno sili iu prevozom taJko, tla "bodo razdelili dobavila čez daljšo do bo. Poleg tega pa tbo napolnitev odjenralčevih tankov bolj agodaj zelo pomagala, kar se tiče »^hranilne sposobnosti v oo-drža\niih raeijonigkih okratjili. V UPA so dodali, tla z sodelovanjem odjemalcev, to se pravi vrnitev njihovih aplikacij za kurilno olje »kaikor hitro jih dobijo po pošti od njihovih krajevnih odborov, bodo odbori v nekaterimi »krajih najbr-že mogli izdati racije veliko pred 1. julijem ,ki so ira preje oznanili kot (začetek Dobe 1. ♦ • Pooblastilo za izdelovanje novih likalnikov To je kaj razveseljiva noviea za gospodinje, ki so željne kupiti nove eleiktriene likalnike. Otffjor za vojno prorj,, n»\zi|,.i na varne«. V;«^- |H»rMl>lj<>iif vaiiip M lz«l«*lo\»nj.- M\ Itmji za |mjn«x»i iuat»*rjala. DOKI.KK U.VIETK vir rahljrnili iua^"oli /m v<»jn» |>>tr<-l>^iiiie. Im.s««' /.manjkali |m>IiHh. \z»-ti svržr /j\i|-k«- . . . i*,- uia^ijtc, .fci ostanejo |>rostr ti-"k! Tako prihranil" v>aL,. ili Im.«.i,.- (|v»- l.n-/,i>la<-iii nl«V-i Nn-ki in !«• za ^ ;ik fuiil. Varvujtf*. iloklcr lic |.rii|*» xma^a I Odobreno po OPA, WFA in WPB. P\»L*\a industrija. ŠE NEKAJ DELAVSKIH NOVIC 900 ljudi iz Barbados bo delalo tukaj na farmah l prava -za vojno prehrano je dejala, da so ukrenili /,a transport približno !MK» delav- KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA IT Vojnimir aH poganstvo in krst Spim Josip Ogrluec I Domača tirali flp««l Dtair FalgcI KreutserJera sonata »plini L. N. Tolaloj Andrej Tansotc AlbNkt Preganjanj« indijanska misijonar Jot Hptaal Joaip SpUlnaa I Pravljice 10 Dedek je pravil Spiral Julij Slapiak Podpri j te vpad! 12 Frank Baron Trenk Po runih rlrlh napisal GJuro Pand ur ič 13 Pariiki zlatar PoaLorenll 8flTMUr K. 14 Pravljice in pripovedke sa mladino Splaal Silvester Koftutntk 15 Suneiki invalid Seial Mn*m IM .. 18 Mladim srcem Drofl Erezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Ksaver lieflko iti tudent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 22 Balade in romance Spisal A. Aškerc 28 Zbrani spisi za mladino Spisal Engeibert Gan|) 2« Andersonove pripovedke za mladino Priredila F trk KUPITI CN "KXTftA" BONO OAMCftl 25 Duhovni boj (Iadala družba as. Mohorja) L. 8 kupoli 26 Denar Dr. Kari Englls — Poaloveoil Dr. Albin Ogrls 35 PndUd Judek Spillmaunova povest vel Josip Vole — Pre- Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! IGRE 28 Magda . (Igra) — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golia 80 Potopljeni zVon (Igra) — Gerbart Sanptlaaaa SI Revizor (Igra) — Nikolaj VasUJertf 82 Spodobni ljndje (Igra) — L. Lipovec Srne maske (Igra) — L. Andrejev 34 Antingone (Igra) Poslovenil O. Oolar 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. V. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. ErbeSnlkln F. Roje Rojake prosimo, fese pošljejo sa naročnino, ako jfe vam Is priročnr da teposhdhijejo — TTHITSD STATUS oziroma OAHADIAlr POSTAL M0KEY 0RDE&, Je saloga teb knjig ado omejena, Je pri naročila priporočljivo orne- ne ibirk. ea mm m u amia mofl« vašonuml <-»-v v Združene države iz Bnr-l>ad<», liritiniska zahudna ln-dija, za »pol jedelske uaiueiie č» z ]>oletje iu jesen. Preilstaviiiki WKA urada za »leJ'o >o odšli v Britlgetown, pre-<1o!iii pii.'-a kujejo v sredi junija. Sedaj i-niajo v iKu'riu. «Li ImmIo upora bili te dela vet* v Middle West. I/vnice nastavljajo žene za različne službe Laih-ko, da >o I»odo ueikat*'!*«' '/ene zanimale za sIužIm« \ 1 i v ni<*ali bolj, 'kot pa za olurajije NEKAJ, KI BO ZANIMALO NAŠE FARMERJE Vsak mesec žetev Norfx'ii mesec v letu lie mine, da ibi ne imeli kje na svetu žetev. V januarju, ko je pri na> navadno polje pod snegom iu ledom, in ko narava spi, imajo žetev v Avstraliji, na Xovi Zelandiji, v enem delu republike Cliilc in v nkaterili krajimrli Argentine. feibinarja >e priene žetev v Indiji iu (iorujenr Kirij>lu. uianut dozori žito v Perziji, Mali Aziji, Melitki ter na otokih Cipru in Kubi. Maj prinese žetev v srednji Aziji, ICi-tifc,js3{i, Japonski, Maroku ter veveroanicri^kili državah Te-xa-su in Floridi. V juniju je žetev v pod ima v-skili drža vali, v Grčiji, v južnem delu Rnsije. v Italiji, Španiji. Portugalskih, južnih krajib PranK-ije in v .inžnih državah Severne Amerike. V juliju-žanjejo v južni Xeui-eljl, v severni Franciji, Švici. Angliji rn anuerisikili swemih dl"7.avah. V avgustu dozori žilo v BeiL ^iji, na Holaiidslkeiii, v severni Angliji in pri nas. V septeirtbni žanjejo žito nn Škotskem, Švedskem, Norveškem in severnih 'krajih Rusije. V tfktdbru se konca žel ov na Škotskem. Novemiber in deeemiboT- st^i meseca žetve v Sevemi Avstraliji. Peru, jiržni Afriki in Zadnji Indiji. ženske služibe v gotovih tovarnah, pravijo v U. S. Delavske-inii oddelkiin. Ta oddelek je poročal, da livniee že nameščajo žene v različne slmzibe do jaroto-ve meje vkljirh umazvini, težki in nevarni naravi dela. Žene se nahajajo v premetavanju in mešanju peska in drit-uili neiaurjeuih vrstah dela pa prav do finega izdelovanja kalupov, v preizkušanju v »kemičnih in metalurgičnili lalx>rato-rijih, v različnih čiistilnih oddelkih. kakor tudi v litju modelov, kar ni za ženstvo nič novega, i WWWilWillllfcMwiniiiWBiiiiiilw^^ Iiwiwinmiii Mali Oglasi imajo velik uspeh 0 Prepričajte se! "GLAS NABODA'^fT TORK MONDAY, JUNE 12,1944 * fWANOVLJKN L. INI PROKLETfl :: Spisal EMILE KICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L. (53) Gftmnac prelbledi od jeze, kajti hotel je izvršit program. Zatorej jej zamrnira nekoliko silnih nerazumnih besed, pogleda divjaikinjo ostro in žugajoče ter jej zopet ponudi meso. Po dvorani radovedno Občinstvo zašumi. "Boter," izpregovori Blanche, "koga pa gleda divjakinja tako srpo" "Ke vem." M "Mislila bi, da tdbe!" 44Kaj še! Jo svojih opravkih. Prizor / ljudožrko je napravil nanj globok vtisk. Se je čutil, kako ga je prečudna ta ženska nepremično in ognjeno zrla. Pa niti mislili si ni mogel, d« je nesrt-čniea bi-'a 1,učila Mel lic rova, p rok le ta deklica! . . . Da mu je kdo to rekel, ne bil bi verjel, Kdolbi bil tudi milil. da je Lueila zagazila v tako veliko l>edo in nesrečo? — Cro-iiicfer. je nadaljeval svoje igre do polnoči. O Ijtidožrki ni bilo več govora. Ta je bila porabila zmešnjavo med ghmiači, za-ueni'u je divjaško svoje oblačilo z navadnim ter poft>egnila. Ko se je Croqucfer spomnil nanjo, da bi jo občinstvu \z uova predstavil, je bilo že prepozno. Liuložrka je bila zapustila mesto. Gostilna, kjer je Rouvenat pustil Blancheo, je bila polna ljudi. V treh velikih gostilniških sobah je vpila truma gostov, .Bilo je dosti hrupa, jolilajfanja, petja in vpitja med njimi. "Moram vas nekoliko samo pustiti," reče gostilničar jeva Jei Blanched. "Mati in dekle imajo s postrežbo gostov toliko dela, da ne vedo, kje se jih glava drži. Zatorej moram tudi jaz >e potruditi, da jim poinauram Jko^ikortoliko. Ker bi se pa sami med ljudmi lahko bali, zMo blagovolite priti sem-le noter.,? teh bt-sedah odpre majhno posebno sobo. "ki se v njej jt! 'cahajal en sani popotnik. Ta je sedel s podprto glavo pri mizi, kakor ibi bil .globoko zamišljen. Gostilničar jeva hči odpre veliko omaro, iz katere vzame neko kniisro. TOUMANOVA S O N A R T REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Jerry \Y. Kopri\*rk in njrgov ) urktiitfr M6t<6—Wedding Ci.ika \ N> Ik-m rrH>ilia: TI v* J»-ot. (M titana marHto VVedding W nit* Aluvennkt WaJtx . Pojo Rupnlck l«i|rt M$!»«—.Ifep Pn'ka iMut* (u.fti-o pi'/'cjn) Martrie — polk« 6<5—Terpzlnlta — polka •V» plumncah—vaJOte Lepe Melodije Ihiqn«^nc tniimity Tamburira Orkr^rr M."»7l N:i Marijan«-*'. f«»lk:i K.i«» >i» ni« »j«« rožice Maruka |-.|ka Za tozadevni cenik In cen« ploič rs obrnite na JOHN MARSICH, Inc. «*3 W. <2nd 8T.. NEW VORK Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane« Sloven skemu Pomožnemu .Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chica go, HI. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV 2. f^Knjiga je trdo vezana in ima 82 I etrani'^I NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $ 50 *ec«pti »o napisani ▼ angleškem jeziku oon«kokeca uartida. daje pisatelj nasvet, kako bi bilo niogole po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz tseb e\ropskih držav, tudi iz JuKo^lavije, ho prišli naseljenci v Ameriko iu pomagali postal iti najbolj napredno iu najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel tas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in mori. Pot na dve strani — kakor bi *e mogel naslov knjige pretit a v iti iz auglešfine — je jako zaninma knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki w tife sreče milijonov . f"i- lanje te knjige je bogato plaeano."--Tako »e je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi aeposlužite naslednjega kupona Pofiiljsui Money Order f,...,......... z o lastnoro^Do pmlplsanodi knjiKo(f) : Moje Ime .................................................... St.. nliea aH Box gtt............................................. Me*to In drSnvs .......................................... s'Glas Naroda M 216 W. 1 Stli STREET XEW YORK 11. N. Y. V Obiščite Slovenske Prireditve! VASA navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru KABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBUJEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. 0002535323484848485323232348 Med najzanimivejšimi osebnostmi v Hollywoodu je Tou-manova, ylo\*ita ruskii ballerina, ki je pričela igrati za filuie z Gregory P«ik-om v RKO igri " DAY'S OF GLORY", zanimivi romantični drami, ki jo je izdelal Vasey Robinson. — To un Lan ova je bila rojena v železniškem tovornem vozu. ko ji ; njen ežal pred revo-I lucijo. Svoje ime je vzela l>o svojem rojstnem mestu Toinnar i v Srbiriji. "Njeno pravo ime je Tamara Hasidovie-Borei&i. — Zra-tla je v Pari z 11 in je ll)ila ikVnka slovite rut-ke plesalke pariške opere Pavlove. Je še samskii in živi mirno s svojimi »tariši v Beverly Hills, Calif. "Tu imate nekaj za branje," ji reee obrnivsi se k Blan-hei. 4'Tako vam ne'bode dol'geas.M ''O, hvala lepa; jaz se nikdar ne dolgočasim. Sicer se moj boter kmalu vrne." (i o s t i in i ca r j eva 3u-i se odstrani. Blam-lie se»Je k okna ter ! odpre knjigo. Xa druirom koncu izibe se j*' ]»opotnik zopet zamislil. Po-I z:iibi! je bil žeT da ni vee «am. Po ner od[>re veliko ledeno skrinjo. ; ki je stala z mnogimi drugimi manjšimi v kotu izJumnn. Iz velike skrinje vzanie dve opravljeni marijoneti. ki ji j ogleduje z otročjim veseljem. Njegovo obličje veselja zasveti I Prim.M /narijoneti v roki, iiarnli. da oba leseita možielja pozdravita in se poklonita. 4'Dober dan Pavlilm; doln-r dan Ritroio!" reee mož !iii lo.44Nu, aui rija-ifelj Pavlilia! Poslušajte me! Meni se zdi, da ste to noč dobili nahod' — To izreki Rigrjlo silno ziismeje ter dela. kakoi da je obseden. Pavli ha (zmaja je z i??avo): Brr' krr! (l>rr! »krrrrr!!!! Rigolo: Povejte mi vendar, dobri možieelj; kje li smo? Naj le še fbolj fHlpirmu oči, zaman, ne vidian leprli to]>olov elysei r skill poljan. Pavlilia: Brr! krr! Ka»j tebi to mar, kje da «i? Kaj tebi t<: mar. vprašam! To naj te ne briga!. . . R i gol o: Ti lahko tako govoriš, stari potepuh. Tebi je. s počakajte, jaz vas izučim manire: klip, klap! klip, klap! klip, Ida p! (tolče, ko-i likor more Pavlih o po hHbtu-). Pavliha: O 30 j! o joj ! o jo j ! (Prav tlegmalično!) Meni se zdi, trospodine, da ste mi nekoliko neprijetni. Vi nimate no benega spoštovanja do mene. kar hi vendar morali imeti! N11. kje pa. imama svojo palico? Aha, tdkaj je, tnkaj je moja pa-jlica! Pif, paf, pif, paf, pif. pajf! (pretepa Rigoloja. Blanche se ni mo0 nedavno obnavljali fres/ke v .šlezvLški stolnici, ki prikazujejo mimo motivov ia občene zgodovine tudi skupine živali, so odkrili po>g drugih domačih živali in perutnine, tod verno sliko purana, ki se večkrat ponavlja na freskah. Te freeke pa, kakor je dokaza- lo, izvirajo iz 13. stoletja. Purana prej v Evropi niso pozna-i, 'ker izhaja iz Amerike in je šele odondot prišel v Evropo. Ce je torej nizozemski slikar! 13. stoletju to žival v svojih "resfcah ovekovečil, jo je moral r>ač poznati, in dozdeva se, da 50 morali purana pomorščaki pripeljati s teboj iz "novega sveta.'' S tem je znova potrjena domneva, da so norman-ski mornarji Še pred letom 1492 odkrili Ameriko. PONESREČEN MANEVER BEGUNCEV Ta članek je izšel v partizanskem časopisu "Nova Jugoslavija", dne 1. marca 1944 Jugoslovanska vlada v Kai- d ru ne napravi, in niti ne more i u napraviti niti enega koraka, kij h ne Ibi bil prežet s sovraštvom's proti 'Sovjetski Zvezi. S širšega! d stališča, s sodelovanjem z oso-!S vino preko Draže Mihajloviča,j v ona deluje aktivno proti intere-l som zaveznikov in proti njiho-! vim vojn i 111 ciljem. Tukaj bomo!* priobčili »samo nekoliko njiho-!Z vili dejanj, ki odkrivanjeno delo! \ proti Sovjetski iZkezi. ;o Predvsem, vladni tisk in i p tisk, ki je pod njenim pokro-jii viteljstvom. četudi je nemogo-jt če vedeti ravnio kaj je vladi 11 i 1 tisk—'ker se giWje «xl "Novega;z Vremena" iz Beograda, do raz-j r nih čf-t ni škili listov in letakov i in "Srbobnina'* v Ameriki, — J pišo v sovražnem tonu proti USSR, žali njene voditelje, r hvali vlade (kakor so Poljska in , Finska itd. in s pridušeno ra-. « dostjo javlja nemške uspehe. To ^ splošno. — A drugače, tukaj je • | par primerov: Pop Djujič piše j "z vero v Boga, za kralja in domovino" proti "krvoločne- i mu Stalinu*': nnjbli jžji sodela-;» vee Dra*ze sanja o povratku mo-! na rii i je v Moskvo. In taka vlada, ki ni s|x>onu'ibo Sovjetske via-: !de,— takrat je Hitler bil pri; StaliugTadu, in Draža Mihajlo-; jvič je Linel vojake pri Italjanih.j j Odklonitev te ponudbe od! j strani Sovjetske Zaeze je v/. jzvala ogromno navdušenje v j vseh slojih naš^-ira naroda, celo i ; v na jbolj zapu-čeuih krajih, j celo v krajih, ki so okupirani! jk> Nemcih, u^taših in vladnimi, •in nem.škitni čelniki.Ta odkloni-1 jtev je pokopala še one male i-j jluzijc — tukaj se o mrledu in zakonitosti ne more uiti govoriti. — ki jih je še kdo moge j imeti, da je to vseeno — vlada Jugoslavije. •j Tudi za to stvar so naši na-I rodi dolžni hvaležnost velike-',11111 nuMlremu in pleineJiit^^mu : Sovjetskemu Savezu in nje^ro-vemn velikemu, nunlremu in 'j plemenib-mu voditelju Stalinu. I 4 ZOJSA.>