Posamezna številka 2 dinarja.
Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja'dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno Din 12-—.	Svoje zahieve uveljavijo železničarji le v enotni, razredno-zave cin s organizaciji.	Uredništvo in upravništvo Ljubljana. Za Bežigradom, I. mestna stanovanjska hiša, kamor se naj pošiljajo rokopisi.
LETO I.	LJUBLJANA, dne 10. septembra 1924.	ŠTEV. 3.
Poročilo		pa bo potem, ko bo revizija službene pragma-
delegacije: o
Dne 29. in 30. avgusta se je mudila v Beogradu pri ministrstvu saobraćaja in generalni direkciji naša delegacija, da intervenira v najnujnejših železničarskih vprašanjih. Ker je bil prometni minister g. Sušnik odsoten, je predala predloge za delavski zakon, revizijo zakona o državnem prometnem osobju, za revizijo uredbe o razvrstitvi osobja, nadalje predloge za službeno obleko, odškodnine za potne in selitvene stroške, za uredbo o dra-ginjskih dokladah g. kabinetnemu šefu dr. Fischerju s prošnjo, da jih takoj izroči ministru, ko se povrne iz Sušaka. Na svoja vprašanja in intervencije je dobila pri ministrstvu in generalni direkciji naslednje odgovore:
1.	Kaj je s plačevanjem državnih praznikov
delavcem?
Državni prazniki se morajo delavcem plačati, ako delavci na ta dan delajo, dobe čez-umo delo. Generalna direkcija je že izdala tozadevni odlok, pa ga dosedaj direkcije še niso izvedle. Ministrstvo bo ukrenilo potrebno, da se bo ta odlok izvršil.
2.	Kaj je z nastavitvijo profesionistov in delavcev, ker predvideva uredba o razvrstitvi osobja, da se uvrste profesionisti v I. kategorijo zvaničnikov in delavci deloma med zva-
ničnike in služitelje?
Tozadevno je že izšel odlok ministrstva na posamezne direkcije, da sestavijo za nastavitev delavstva potrebne predloge, vendar je poudarjal, da se bodo nastavljali delavci po potrebi, kolikor se jih bo iz službenih ozirov potrebovalo.
3.	Kdaj bodo sprejeti nazaj v službo dotični, ki so bili odpuščeni vslcd stavke ali pasive?
G. minister je v posameznih slučajih že odredil zopetni sprejem in se bo to izvršilo tudi v ljubljanski direkciji. Sprejeti bodo nazaj dotični, ki so bili odpuščeni zgolj vsled stavke ali pasive in se drugače niso pregrešili ter jim bo politična oblast dala povoljno izpričevalo za čas, ko so bili izven železniške službe. Vendar mora vsak posameznik vložiti prošnjo, v kateri naj navede točne podatke o svoji pristojnosti, prejšnjem službovanju, natančnem vzorku, zakaj je bil odpuščen iz službe, nadalje svoje družinske razmere, priloži naj potrdilo politične oblasti o svojem obnašanju od časa izstopa iz službe do sedaj ter jo vpošlje pravilno kolekovano potom direkcije v Ljubljani naslovljeno na Ministarstvo Saobraćaja v Beograd. En izvod prošnje pa
Pošlje na naše uredništvo, da bomo pri prihodnji intervenciji lahko obravnavali. Prošnje odpuščenih iz Maribora so že v obravnavi ter bodo p0 zatrdilu referenta večinoma ugodno rešene.
4.	Kaj bo z dotičnimi, ki so bili kot tuji državljani vpokojeni po 1. oktobru 1923, ki pa s» vsled pomanjkanja državljanskega zakona
niso mogli pridobiti državljanstva?
Zadeva je v obravnavi pri generalni direkciji ter se bo rešila v tem smislu, da se
intervencijah v Beogradu.
jih bo reaktiviralo, v kolikor popolnoma obvladajo službeni jezik.
5	Kdaj bo izplačana diferenca od 1. oktobra dalje za delavce?
Rešitev tega vprašanja zavisi popolnoma od ministra financ, ki mora najti- za to potrebne kredite, ki jih za sedaj Še nima.
6	Kako se bo izvršila revizija zakona o državnem prometnem osobju in kdaj?
Za revizijo tega zakona se bo sestavila posebna komisija, ki bo proučila predloge posameznih direkcij in organizacij ter nato izdelala tozadevni zakonski predlog. Aktivno sodelovanje pri sestavi tega predloga od strani. strokovnih organizacij pa zavisi edino od prometnega ministra, ako bo on organizacije k temu delu pritegnil.
7. Kaj je s podelitvijo službene obleke? Pravilnik za službeno - obleko je že napravljen ter bo izdan takoj, ko se bodo vnesle vanj potrebne korekture in potem se bo službena obleka podelila.
8. Kaj je z volitvami v bolniško blagajno? Volitve v bolniško blagajno na dan 21. septembra 1924 so zaenkrat ukinjene ter še ni določen čas in način, kako se bodo vršile. Upoštevalo se bo delavstvo ter se mu bo omogočila volitev.
9. Ali se bo popravila nepravilna prevedba delavcev na urne plače?
Pri sestavi predpisov za prevedbo in pri izdaji navodil so bili prisotni zastopniki vseh direkcij ter so se izdala vsem enaka navodila. Delavstvo v drugih direkcijah je s prevedbo zadovoljno, le iz ljubljanske in zagrebške direkcije prihajajo pritožbe ter tu ne leži krivda na ministrstvu, ampak na podrejenih edini-cah. Čudili so se posamezni gospodje v generalni direkciji, ko je delegacija navajala posamezne gorostasne slučaje, ki so se vršili pri prevedbi v ljubljanski direkciji, in so smatrali to za neverjetno. Zato bomo predložili ministrstvu natančne podatke o vsej delavski prevedbi ter opozarjamo pri tem na prihodnji članek »Delavstvo v boju za svoje pravice«.
10. Vštetje vojnih let pri prevedbi?
Glede vštetja vojnih let vlada različno stališče, ter bo o tem definitivno razsojal državni svet, vendar pa obstoja možnost, da se bodo pri reviziji službene pragmatike vpoštevala za vse železničarje.
11. Uzakonitev delavskega reda?
Po mnenju kompetentnih faktorjev v ministrstvu, naj bi se delavski red ne uzakonil, ker so nekatere organizacije to odklonile ter se strinjajo s tem, da se delavsko vprašanje reši s pravilnikom. Imena dotičnih organizacij pa iz previdnosti ni natančneje označil.
12. Rok za pritožbe na državni svet?
Rok za pritožbe na državni svet se mora po odloku službene pragmatike držati; vendar
železničarji zopet prevedeni, tekel za pritožbe na državni svet nov rok.
Delegacija, ki je obstojala iz sodr. Jernejčiča (za delavce) in s. Čepeljnika (za nastav-Ijence), je intervenirala še v več vprašanjih lokalnega pomena ter je dobila utis, da se delavskega vprašanja ne jemlje za resno.
Tozadevno razpravljamo v članku »Delavstvo v boju za svoje pravice«.
“••••■•■•■•■■■■■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■■•■■■■•■»•■■■■»«■•■■«■■■■■»Ib.
Delavstvo v Boju za svoje pravice.
Po skoro dveletnem obljubovanju od strani raznih vlad in političnih strank ter po ravno tako dolgem varanju delavstva od strani raznih kate-gorijskih in nacionalnih organizacij je zasijala delavcem toliko obljubovana »zlata doba'<, ko so dobili milnim potom in brez vsake akcije in boja zboljšanje svojega gmotnega položaja.
Opetovano smo že povdarjali da je ni vlade v kapitalističnih državah, pa naj ima še tako delavski in socialistični naziv, ki bi prostovoljno brez vsakega pritiska zboljšala delovne pogoje in mate-rijelno stanje delavstva. Večkrat smo opozarjali delavstvo, da naj ne nasede obljubam teh laži-prorokov, ki so obljubljali, da bo ta in ta stranka, ko bo prišla na vlado, dala ljudem to kar jim pristoja. Kako prav smo imeli v tem, dokazuje sedaj stvarno stanje, v katerem se delavstvo nahaja in bližnja temna bodočnost, ki se delavstvu obeta, ako ne bo v zadnjem momentu spoznalo prave poti v — razredno strokovno organizacijo, da bo s pomočjo te odbilo najhujše napade, ki delavstvu pretijo.
Delavstvo zahteva izplačilo diferenc od 1. oktobra 1923, delavstvo zahteva pravično prevedbo. Vlada odklanja prvo zahtevo, češ, da ni kredita. Ni kredita za bedne, izmozgane delavce, kredita pa je dovolj za oboroževanje, izplačilo haka, razne slovesnosti; lahko se vozi po železnicah za polovično ceno ne samo Sokol, Orjunaš, Orel, razne rnarijine družbe in bog zna katere organizacije. Samo delavec in kmet morata plačati poleg ogromnih davkov še celo vožnjo. Ako bi plačale celo vožnjo tudi vse druge organizacije, bi iz teh dohodkov lahko krili delavsko zahtevo po izplačilu diferenc za delavce od 1. oktobra 1923. Slovenski poslanci! Ali se vam ne zdi zagonetno, da ravno železniški delavci iz Slovenije ne dobe novih urnih plač od 1. oktobra 1923, medtem ko so jih v vseh drugih direkcijah dobili. Slovenski ministri, izkažite tu svojo naklonjenost najbednejšim in zastavite, svoj upliv, da se bodo diference izp!ačale.
Delavska druga zahteva je pravična prevedba. Beograd najde popolnoma za pravično, da se delavce prevede na urne plače po njih fizični moči in da dobe po 20- do 30-letni naporni in vestni službi popolnoma izmozgani delavci nizke plače, ker sedaj za delo niso več tako sposobni kot pred 20 leti. Kakor skopušen gospodar vrže po dolgoletnem službovanju onemoglega hlapca na cesto ali ga spravi v kako hiralnico, tako smatra tudi uprava za upravičeno, da se izrabljenega delavca plača le v toliko, da zamore hirati, dokler ga ne bo pograbila tuberkuloza ali splošna onemoglost. Uprava nima časa misliti na starostno zavarovanje delavstva, ministrstvo noče uzakoniti delavski red z izgovorom, da so delavci tudi z naredbo zadovoljni ter zakona ne marajo. Vzrok vsemu temu pa je le to, da si hoče uprava pridržati v delavskem vprašanju proste roke, da bi lahko delavstvo izrabljala dokler bi hotela.
Da zamoremo Beograd prepričati o pristranosti prevedbe in ministrstvu predložiti materijal ter zahtevati korekturo delavske prevedbe, nam sporočite čimpreje točne podatke, kako se je v posameznih edinicah prevedba vršila, zlasti navedite slučaje, kjer niso bile sestavljene komisije, oziroma so dobili ljudje, ki jih šef protežira, visoke plače, a drugi nižje.
Generalna direkcija smatra nadalje za upravičeno, da se delavstvu ne plačajo nedelje in prazniki, ona odobrava, da se delavstvo ob slabem vremenu pošilja domov in za tiste dneve ne plača, za upravičeno pa smatra tudi, da mora delavstvo plačevati ogromne davke, da ne dobi od bolniške blagajne skoro nikakih podpor itd.
Delavstvo -Slovenije! Zadnji čas je, da povzdigneš svoj glas in na vseh sestankih, shodih, v časopisju in povsod zahtevaš takojšnje ukinjenje brezpravja, ki je vladalo sedaj 5 let in zahtevaš uzakonitev delavskega reda, ki ti naj da tvoje pravice in dolžnosti in zasigura stalno namestitev ter pokojninsko zavarovanje. Ne dajte se voditi za nas agentom, ki bi poskušali ustanovljati razne sekcije in vam zagotavljali, da se da vaše vprašanje z naredbami rešiti.
Velik očitek pada sedaj iz vaših vrst na na-stavljence, češ oni so dobili zboljšanje plač in se sedaj za delavstvo več ne brigajo.
Ne zavidajte nastavljencem reakcionarne pragmatike z določbami o položajnih plačah, ocenah, odpustih in drakonskem kaznovanju ter disciplinskih predpisih. Iz vsake besede te pragmatike grozi odpust ali odpoved službe, vzeli so nastavljencem stalno službo in še marsikaj drugega.
Par procentov nastavljencev je z rešitvijo gmotnega vprašanja zadovoljnih, večina pa se je dala sedaj uspavati. Sistem draginjskih in rodbinskih doklad je nezadosten in od danes do jutri. V kratkem času že lahko sledi napad in nastav-Ijenci bodo težko občutili odločbe te pragmatike, ki sama predvideva znižanje določenih prejemkov.
Razredno zavedni železničarji — čeprav so nastavljeni — se čutijo za delavce in bodo podpirali z vsemi močmi vsak korak delavstva za zboljšanje gmotnega položaja, saj s tem koristijo tudi sami sebi.
Revizija zakona o državnem prometnem osoi>ju.
Deputacija, ki je bila pretekli teden v Beogradu, je predložila v ministrstvu tudi naš predlog za revizijo navedenega zakona.
Ker vsled pomanjkanja prostora ne moremo objaviti predloga v celoti in tudi ne bi bil posameznikom razumljiv, ako nimajo pri roki zakona, navajamo tu najvažnejše točke:
Odpraviti se morajo brezpogojno položajne plače, ki so za veliko večino železničarskega osebja nesramno nizko odmerjene ter zakon nikjer ne predvideva za dosego višjih in najvišjih položajnih plač avtomatike. Položajne plače bodo zopet zasejale na železnicah korupcijo ter jih zato železničarji odklanjamo.
Zvišati pa se morajo osnovne plače in stanarina, in sicer draginjskim razmeram primemo, ter mora odpasti velikanska razlika med posameznimi kategorijami. Nimamo nič proti temu, ako je poštena razlika med osnovnimi plačami poduradnika in uradnika. Kar pa se stanarine tiče, stojimo na stališču, da mora biti stanarina za vse nastavljeno osobje enaka, ker ima vsak nastavljenec pravico na pošteno stanovanje, ne pa samo nekateri izvoljeni.
Nadalje mora brezpogojno odpasti ocena, kateri se je dalo v zakonu in vsemu železničarskemu življenju največjo važnost. Od ocene je odvisna nastavitev, napredovanje, upokojitev, da, še odpust iz službe te lahko doleti, ako dobiš parkrat slabo oceno.
Po dosedanjih slabih izkušnjah pa mora železničar še vedno računati z dejstvom, da načelnik ene vidi rad, dočim druge pritiska in z oceno bi zavladala na železnici korupcija in partizanstvo.
Prevedba vseh železničarjev, izvzemši uradnike statusa I. in II., se mora izvršiti na podlagi strokovne izobrazbe in ne kot zakon zahteva, na podlagi šolske izobrazbe.
Vsi strojevodje z enakim številom službenih let naj se uvrste v isto kategorija in stopnjo osnovne plače, ne pa kot se je preva-jalo dosedaj, da je prišel starejši, izurjen strojevodja v poduradniško kategorijo, medtem ko je prišel njegov 10 let mlajši kolega v uradniško kategorijo.
Da ima te vrste prevedba za službo zelo | kvarne posledice, je samo ob sebi razumljivo, i
Pri uvrstitvi v posamezne kategorije naj torej odločuje strokovna usposobljenost iu ne
šolska.
Ena tretjina službene pragmatike je posvečena disciplinarnim predpisom in kaznovanja osobja.
Disciplinarni predpisi so tako reakcijo-narni in kazni tako drakonične, da se upravičeno čudimo, kje je zakonodajalec pobral te odredbe, najbrže iz srednjega veka ali iz španske inkvizicije.
Naša zahteva je: »Dajte nam nazaj personalno komisijo s pravicami in dolžnostmi, ki jih je preje imela.«	,
Uveljaviti se mora za železničarje takoj stalnost in se jim ne sme kratiti svobodo združevanja. Nadalje se zahteva, da se mora plačevati 20% dodatek vsemu železničarskemu osobju in ne samo eksekutivnemu, ki ima za težjo službo predpisano le 26 letno službeno dobo, oziroma premije. Črtati se mora popolnoma člen 83. zakona, ki določa, da je uslužbenec odgovoren tudi s svojo plačo in premoženjem za poškodbe železniške lastnine, ki bi jih povzročil Nikoli se ne da natančno določiti, v koliko je kriva pri nezgodi višja sila, v koliko pa uslužbenec. Zlohotno poško-j dovanje tuje Lastnine pa je itak kažnjivo po ' kazenskem zakonu. Delovni čas se mora do-j ločiti na strogem osemurnem delavniku ter naj se dopust za vse nastavljence izenači na izmero, ki je določena za uradnike.
Za čas bolezni se mora zagarantirati vsem železničarjem neskrajšane prejemke za 12 mesecev ter se mora zagarantirati uslužbencu, ki se ponesreči tako, da je za vsako delo nesposoben, cela pokojnina.
To so bile vodilne smernice, katere so služile kot podlaga za sestavo našega predloga. Zahteve so utemeljene ter ministrstvu ne bo težko jih izpolniti
DELAVSKI RED.
(Predlog, ki ga je predložila naša delegacija Ministarstvu Saobraćaja dne 29. avgusta 1924.)
I.	poglavje.
Osnovne odredbe.
Člen 1.
Delavec državnih prometnih naprav, je ona oseba, ki je bila po odredbah tega zakona sprejeta v službo državnih prometnih naprav.
Čleu 2.
Delavci državnih prometnih naprav se dele na:
a)	profesijoaiste;
b)	pomožne delavce.
Profesijonisti so oni delavci, kateri so se izučili kakega rokodelstva, kar dokažejo ob vstopu v službo z učnim izpričevalom; ostali, ki ne posedujejo učnih izpričeval, se sprejmejo kot pomožni delavci.
Člen B.
Vsa mesta v vseh strokah državne prometne službe so po določbah tega zakona dostopna vsem državljanom po rojstvu, kakor tudi vsem naturaliziranim državljanom.
II.	poglavje.
Sprejem v službo.
V službo se lahko sprejme vsak državljan kraljevine SHS, ki je za železniško službo glasom zdravniškega izvida železniškega zdravnika sposoben ter izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	Da je dovršil 18. leto starosti;
2.	da obvlada službeni jezik;
3.	da ni pod skrbstvom ali v konkurzu in da ni nad njim podaljšana očetovska oblast;
4.	da ni bil obsojen radi zločina ali radi tatvine ; pri tem so izvzeti politični prestopki.
Vsak delavec je sprejet v službo kot začasni delavec ter postane stalen po enoletnem službovanju, ako je vojaščine prost in star 21 let. Za izredna sezonska dela, ali dela povodom nezgod, se sprejme pogodbene delavce s pogodbeno plačo, kar se pa mora vsakemu ob sprejemu objasniti ter obenem določiti približno čas zaposlitve. Med izredna sezonska dela se štejejo izredna dela, ki jih ni mogoče izvršiti s stalnim staležem delavskega osobja ter ne trajajo več kot 6 mesecev.
Po šestih mesecih zaposlitve postane vsak pogodbeni delavec avtomatično začasni delavec s pravico na imenovanje stalnim delavcem po celokupnem enoletnem službovanju, ako izpolnjuje drugače določbe tega zakona.
Člen 5.
Rokodelce in pomožne delavce sprejemajo in jim določajo službo načelniki službenih mest in to v mejah sistemiziranega staleža. Sprejem delavcev preko normiranega staleža se sme izvršiti le z dovoljenjem pristojne direkcije.
III.	poglavje.
Delovni čas delavcev.
Člen 6.
Za vse delavce, zaposlene pri ustanovi državnih prometnih naprav, bodisi rokodelce bodisi pomožne delavce, ne oziraje se na to, ali delajo v zaprtih prostorih ali na prostem ali v turnusu, velja čisti osemurni delovni čas. Vsako delo, M presega osem ur, se plača kot čezurno delo s 100% vseh prejemkov.
Delo ob nedeljah in praznikih počiva. Vsako delo ob nedeljah in praznikih se plača kot čezurno delo vsem izvzemši delavce v turnusih.
Naslednji prazniki: 1. januar. Velikonočni ponedeljek, Binkoštni ponedeljek. Rešuje Telo, Božič, Vidovdan, 1. december in kraljevi rojstni dan, so. prazniki, na katere mora delo brezpogojno počivati ter se sme le v najnujnejših slučajih (nezgode, nujna popravila strojev, ker bi drugače trpel promet, snežni zameti itd.) pritegniti potrebno število delavcev k službi.
Delavci, ki vrše službo v turnusih 12/24, imajo pravico mesečno do dveh odmorov po 24 ur, kateri se jim plačajo. Vpeljava drugih turnusov kot 12/24 je dovoljena le v sporazumu z delavskimi odbori. Ako v izrednih slučajih delavec mesečnih odmorov ne more izkoristiti, ker bi tega služba ne dopuščala, v tekočem mesecu, jih sme izrabiti v prihodnjem mesecu. V slučaju, da bi tudi to ne bilo mogoče, dobi za te dni plačano čezurno delo.
Pri progovnih delavcih se računa v osemurni delovni čas tudi čas, ki ga porabijo za pot od svojega rednega službenega mesta do kraja dela na 1 progi in za povratek v redno službeno mesto.
I Ako pa se vrši delo več kot dva kilometra od j rednega službenega kraja, jim pristojajo trošnine po členu 8.
Za strojno in vlakovno osobje znaša normalni mesečni delovni čas 208 ur. Vse delo čez 208 ur se mora plačati kot čezurno delo. V slučaju nezgod ali nepredvidenih prometnih ovir (plazovi, snežni zameti, trčenje vlakov) se more delavce zaposliti tudi čez 8 ur in se mora plačati ves čas preko 8 ur poleg eventualno pripadajočih dnevnic tudi čezurno delo.
V splošnem se mora upoštevati strogi 8 urni delovnik ter se sme vršiti čezurno delo le v najnujnejših slučajih, vsled katerih bi bil oviran redni promet. Vendar tudi v teh slučajih čezurno delo ne sme znašati več kot dve uri dnevno.
Delodajalec sme sporazumno z delavskimi odbori razdeliti delo tako na posamezne delavce, da so delavci. ob sobotah popoldne prosti.
Člen 7.
Dopusti.
Vsi rokodelci in pomožni delavci imajo pravico do rednega letnega dopusta in sicer:
Do 5	službenih	let...............15	dni
do 15	službenih	let..............  25	dni
do 25	službenih	let...............30	dni
preko	25 službenih let .... 45	dni
Izrabo rednega letnega dopusta dovoljuje neposredni načelnik službenega mesta, upoštevajoč prošnje delavcev. Čas, ki ga prebije delavec v vojaški službi ali na bolovanju, se mu ne šteje v redni letni dopust.
Če bi delavec iz službenih ozirov ne mogel izrabiti pristoječega mu letnega dopusta v tekočem letu, ga more izrabiti najkasneje tekom prihodnjega leta. V nasprotnem slučaju se mu plačajo neizrabljeni dnevi z dvojnimi prejemki.
IV.	poglavje.
Plače in nastavitev delavskega osobja.
Člen 8.
Vsi delavci državnih prometnih naprav prejemajo skozi prva tri leta službe dnevno plača na podlagi osemurnega delovnika in sicer za vse dni v mesecu. Plače delavcev znašajo in se stopnjujejo po sledečem razpredelniku: a) za rokodelce:
V 1.	letu.................Din	60
v 2.	letu.................Din	64
v 3.	letu.................Din	68
b) za pomožne delavce:
v 1.	letu.................Din	48
v 2.	letu...............  Din	52
v 3.	letu.................Din	56
Poleg teh rednih plač pristoja delavcem še za vsakega rodbinskega člana rodbinska doklada po 150 Din mesečno.
Zaračunavanje dnevnih plač in ostalih prejemkov delavčevih se vrši mesečno in sicer se izplačujejo prejemki vsakega prvega v mesecu, ako je pa ta dan nedelja ali praznik, pa dan poprej in sicer za nazaj. Delavcem se smejo dati na njihove plače predujmi v približni višini njihoveg* dotedanjega zaslužka.
V slučaju bolezni, zaradi katere ne morejo opravljati službe, imajo delavci pravico do vseh prejemkov največ za 12 mesecev od dne, ko so prenehali prihajati v službo.
Delavcem, ki so zaposleni nad 2 kilometra izven kraja svojega rednega dela, pritiče razen «inevne plače še trošnina kot povračilo za s tem združene izredne stroške. Trošnine se izplačujejo po določbah pravilnika o odškodninah za službena potovanja in selitve in sicer v izmeri trošnin, ki so določene za služitelje, in znašajo dnevno Din 40. V slučaju, da morajo prenočevati izven Službenega kraja, jim pristoja še prenočevalnina, ki znaša v slučaju, da se ne more dati na razpolago službenega prenočišča, Din 20 za vsako noč. Natančne določbe glede trošnin in prenočevalnin obsega gori navedeni pravilnik.
Delavcev se načeloma ne premešča. Premestitev delavcev se more izvesti le na prošnjo delavca ali pa z delavčevim privoljenjem. V slučaju premestitve pristojajo delavcem odškodnine za selitev po členu 7. pravilnika o odškodninah za službena potovanja in selitve.
Člen 9.
Po 3 letih službe v delavski kategoriji se vse delavce nastavi, ako izpolnjujejo v zakonu o državnem prometnem osobju odrejene pogoje za namestitev. Ker so prebili že tri leta v delavskih kategorijah, so izpolnili pogoje člena 17. zakona o državnem prometnem osobju ter se jih uvrsti, ako so že dovršili 21. leto življenja in uredili svojo vojaško obveznost, kot stalne uslužbence v drugo stopnjo osnovne plače dotične kategorije, v katero spadajo po naslednjih določilih:
Vse pomožne delavce se uvrsti po treh letih službe v drugo stopnjo osnovne plače kategorije služi teljev; po dveh letih službe v tej stopnji napredujejo v tretjo stopnjo osnovne plače. Nato napredujejo vsaki dve in pol leti v višjo stopnjo. Po desetih letih celokupne službe kot delavci in služitelji napredujejo v peto stopnjo osnovne plače druge kategorije zvaničnikov. V tej kategoriji ostanejo, dokler ne dosežejo polne službene dobe, ki je predpisana za dosego polne pokojnine ter napredujejo v višje stopnje vsake dve in pol leti.
Vse profesijoniste se uvrsti po treh letih službe v drugo stopnjo osnovne plače druge kategorije zvaničnikov ter napredujejo po istih predpisih v tej kategoriji kot pomožni delavci v kategoriji slu-Siteljev. Po 10 letih celokupne službe kot delavci in zvaničniki II. kategorije napredujejo v 5. stopnjo osnovne plače zvaničnikov prve kategorije. V tej kategoriji ostanejo, dokler ne dosežejo polne službene dobe, ki je predpisana za dosego polne pokojnine ter napredujejo vsaki dve in pol leti.
Člen 10.
Po zvršetku najvišje stopnje osnovne plače pripada uslužbencu za ves čas nadaljnjega službovanja njegova najvišja letna osnovna plača, zvišana za 15%. Ta povišek se šteje tudi za po-kojnino.
Člen 11.
Prejemki delavcev po nastavitvi se dele:
1.	Na osnovno plačo,
2.	na stanarino,
3.	na doklado za ženo in otroke.
Osnovna plača služiteljev se deli na 10 stopenj •in se odreja po tej razpredelnici:
Prva stopnja......................Din	6.000
druga stopnja...................  Din	6.800
tretja stopnja....................Din	7.600
četrta stopnja ...... Din	8.400
•peta stopnja	Din	9.200
šesta stopnja.....................Din	10.000
sedma stopnja.....................Din	11.000
osma stopnja......................Din	12.000
deveta stopnja....................Din	13.000
deseta stopnja....................Din	14.000
Člen 12.
Osnovne plače zvaničnikov prve in druge kategorije se dele v 10 stopenj po sledeči razpre-■ delnici:
Zvaničniki
Stopnja	I. kategorije Din	II. kategorije Din
1.	10.000	8.000
2.	10.800	8.800
3.	11.600	9.600
4.	12.400	10.400
h.	13.200	11.200
6.	14.000	12.000
7.	15.000	13.000
8.	16.000	14.000
9.	17.000	15.000
10.	18.000	16.000
člen 13.
Stanarina zvaničnikov in služiteljev se odreja po tej razpredelnici:
V prvih 15 službenih letih . Din 2.400 letno, za ostali čas...............Din 4.800 letno.
Člen 16.
Rodbinske doklade za ženo in otroke znašajo Setno po Din 1.200. Za čas izrednih draginjskih
razmer se ta doklada ne izplačuje, ampak se izplačujejo rodbinske doklade po uredbi o draginjskih in rodbinskih dokladah.
Člen 14.
Vsak delavec mora biti takoj od dneva nastopa službe zavarovan proti bolezni in proti nezgodam ter mora vse potrebno za zavarovanje poskrbeti delodajalec. Vse tozadevne odločbe glede zavarovanja obsega pravilnik o bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavcev in uslužbencev državnih prometnih naprav.
V.	poglavje.
Pokojnine.
Člen 15.
Pravico do pokojnin imajo vsi delavci in njih rodbine ob pogojih tega zakona.
Člen 16.
Za pokojnino se šteje ves čas, ki ga je prebil delavec v službi državnih prometnih naprav, bo-, diši neprekinjeno bodisi s prekinitvami ob pogojih tega zakona.
Člen 17.
Osnova za izračunanje pokojnin sta plača in redna stanarina. Pravico do osebne pokojnine pridobi delavec, ko dovrši 10 let službe tpr mu pripada takrat kot pokojnina 50% osnove, ki služi za izračunanje pokojnine. Pravico do polne pokojnine zadobe delavci po 25 letih efektivne službe. Zato se stopnjuje pokojnina za vsako nadaljnjo polovico leta, ki jo prebijejo v službi po 10. letu, za 1'666%.
Člen 18.
Delavec se ne sme upokojiti predno ne dovrši predpisano število službenih let, potrebnih za dosego polne pokojnine.
Delavec se sme upokojiti le, ako
1.	Dovrši 60. leto starosti,
2.	ima polna službena leta.
Drugače se sme upokojiti delavca pred dosego polnih let le na razsodbo delavskega odbora, oziroma ako je delavec sporazumen z upokojitvijo.
Prispevke za pokojninski zavod plačujejo i delavci i delodajalec po štatutih pokojninskega zavarovanja, ki naj se izdelajo sporazumno z delavskimi organizacijami.
VI.	poglavje.
Površna obleka.
Člen 19.
Vsakemu delavcu, brez izjeme pristoja naslednja službena obleka:
1 bluza iz sukna	.	.	nosilna	doba	1	leto,
1 bluza, letna .	.	.	nosilna	doba	1	leto,
1 hlače iz sukna	.	.	nosilna	doba	1	leto,
1 hlače, letne .	.	.	nosilna	doba	1	leto,
1 kapa (čepica)	.	.	nosilna	doba	1	leto,
1 kožuh............nosilna doba 3 leta,
1 čevlje ali škornje . nosilna doba 1 leto. Poleg tega pripadate vsem delavcem letno dve platneni obleki. Vsemu delavskemu osobju, ki je pri izvrševanju službe stalno izpostavljeno vremenskim neprilikam, pripada dežni plašč, katerega nosilna doba se določa na tri leta. Za dotične delavce, ki vrše le od časa do časa delo na prostem, se izdajo za čas slabega vremena dežni plašči iz skladišča. Izpiralci strojev, čistilci kanalov in greznic dobe iz skladišča škornje čez kolena in nepremočljivo sceloma obleko. Coklje naj se izdajajo delavcem v kurilnicah in delavnicah, kateri jih rabijo za izvrševanje službe po potrebi neglede na termin za izmenjavo.
Kurihiiški in delavniški delavci dobe letno dve brisači, katere morajo sami prati, in mesečno K kg mila.
VII.	poglavje.
Delavski odbori.
Člen 20.
Delavski odbori se sestavijo na podlagi po tajnih volitvah in proporčnem sistemu izvoljenih delavskih zaupnikov, kateri izvolijo iz svoje srede delavski odbor, ki se sestoji iz 12 delavskih zaupnikov in istega števila namestnikov in čegar mandat traja eno leto. Delavski odborniki ne dobe za svoje delo nikake odškodnine, le glavni delavski odborniki dobe za seje pri direkciji trošnine. Pooblastilo delavskih odbornikov preneha:
a)	Po preteku koledarskega leta,
b)	za slučaj smrti,
c)	z izstopom iz službe,
d)	s prostovoljno odložitvijo mandata,
e)	vsled težke kršitve dolžnosti in z izgubo državljanskih pravic po sodnijskem odloku.
Izpraznjeni mandat se mora popolniti iz namestnikov, ako so pa ti izčrpani, pa z novo izvolitvijo.
V kompetenco delavskih odborov spada:
1.	Varovanje vseh zagarantiranih delavskih pravic,
2.	posredovanje v sporih delavcev z delodajalcem,
3.	zastopanje delavcev sploh, zlasti pa v slučaju odpovedi,
4.	sodelovanje pri sestavljanju raznih pravilnikov,
5.	sodelovanje pri sklepanju raznih pogodb,
6.	predlaganje raznih zahtev za zboljšanje gmotnega položaja.
Delodajalec ne sme ovirati delavskih odbornikov pri vršenju njihovih dolžnosti ter jih lahko vrše med službo. Izda naj se tozadevni natančni pravilnik s sodelovanjem strokovnih organizacij.
VIII.	poglavje.
Pogrebnina.
Člen 21.
V slučaju smrti delavca pripadajo ženi, oziroma preostalim rodbinskim članom za kritje pogrebnih stroškov 30-dnevni prejemki umrlega. V slučaju, da nima sorodnikov, pripade ta znesek dotičnomu, ki se izkaže, da je nosil pogrebne stroške.
IX.	poglavje.
Odpovedni roki.
Člen 22.
Obojestranski odpovedni roki so:
Za začasne delavce 14-dnevni odpovedni rok.
Za stalne delavce 4-tedenski odpovedni rok.
X.	poglavje.
Prehodne odredbe.
Člen 23.
Vse delavsko osobje, vključno one delavce, ki imajo več kot 6 mesecev pogodbene službe, se prevede po stanju od 1. januarja 1925 po določbah pred videčega zakona. Vse dotične delavce, ki imajo več kot tri leta službe, se prevede v odgovarjajoče stopnje kategorije služiteljev oziroma zvaničnikov. Vsem ostalim, ki še nimajo treh let službe, se regulirajo plače po odredbah tega zakona. Zoper eventualno nepravilno uvrstitev je dopustna pritožba na direkcijo v roku 30 dni od dneva dostavitve odloka, kam je posameznik preveden. Prevedbo delavcev z manj kot 3 službenimi leti izvrše načelniki službenih edinic s sodelovanjem od delavcev izvoljenega zaupnika. Prevedbo ostalih pa izvrši komisija pri direkciji.
Določbe tega zakona veljajo tudi za delavce tuje državljane, ki so že v službi in se tudi prevedejo.
Člen 24.
Ko so delavci po treh letih nastavljeni, veljajo zanje vse določbe zakona o državnem prometnem osobju, ki je bil revidiran. Delavcem pripada po nastavitvi obleka, ki je določena za osobje ekseku-tivne stroke. Delavci obdrže tudi po nastavitvi pravico do dveh platnenih oblek in do delavskih odborov; medtem ko velja za ostale nastavijence personalna komisija. V slučajih, kjer so odredbe tega zakona boljše od odredb zakona za državno prometno osobje, obdrže za delavce veljavnost odredbe tega zakona.
Izvleček iz okrožnic direkcije Ljubljana
za čas od 20. avgrusta do S. septembra 1924.
1. Dobava premoga.
Okrožnica št. 20.906/11. razglaša, da dobe odslej naprej glasom odloka M. S. 14.896 od 30. julija 1924 vsi aktivni in upokojeni železničarji na leto naslednjo množino premoga:
a)	Vsi aktivni in upokojeni uradniki, oženjeni ali, ki imajo lastno gospodinjstvo, dobe letno 3 tone premoga;
b)	brez lastnega gospodinjstva in samci pa 1 tono premoga;
e) vsi aktivni in vpokojeni poduradniki, sluge in delavci pa dobe, ako imajo lastno gospodinjstvo, 2 toni letno;
d) isti, brez lastnega gospodinjstva, pa pol tone letno.
Cena znaša od 1. septembra 1924 dalje za tono Din 351'75.
Premog se mora dobaviti vsako leto d» 1. novembra, ker se pozneje, izvzemši najnujnejše slučaje, ne bo razdeljeval.
To je torej prva dobrota nove vlade, ki namesto, da bi pustila železničarjem vsaj stare pravice, še te krati in jemlje ter dela zopet razliko med višjimi in nižjimi, kakor, da delavca in pod-uradnika pozimi sam Bog greje. Pač čudna so pota božja in tudi vlada, ki po svojih poslancih doma obeta med in mleko, v Beogradu hitro pozabi na svoje obljube. Pa ne samo, da je zmanjšala kvoto premoga, mu je, kakor kak židovski verižnik, povišala ceno kar za 10% pri toni, češ to je za manipulacijske stroške. Glede premoga smo takoj pismeno intervenirali v Beogradu.
2. Dopusti osobja: Ker je sedaj prevedba nastavljencev končana, odreja okrožnica št. 68.818/VI., da uslužbenci lahko začno izrabljati dopuste po novih predpisih. Važno je pri tem to, da kdor dopusta iz službenih ozirov ne more izrabiti v tekočem letu, ga lahko izrabi še tekom prihodnjega leta. Da se bodete znali ravnati, priobčimo tabelo, iz katere je razvidno, koliko ima kdo dopusta na leto.
Do	5 let:	Uradniki 15	Zvaničniki 10	Služitelji 8
do	15 let:	25	15	12
do	25 let:	30	25	20
preko 25 let:	45	35	30
3. Pobijanje tihotapstva:
Ker se baje železničarji v veliki meri pečajo s tihotapstvom ter prenašajo čez mejo in po državi razno blago v velikih množinah in s tem škodujejo trgovcem ter tudi upravi, ker se vozijo z režijskimi vozovnicami in ne plačajo pristojbine za prevoz prtljage, je izdala direkcija z okrožnico št. 68.763/VI. proti tihotapcem drakonične odredbe.
Vsakemu, ki se ga zaloti pri tihotapljenju in prevažanju blaga, se takoj odvzame legitimacija, izstavi doplačilo in se, ako je aktiven železničar, uvede proti njemu disciplinarno postopanje in se prestopek naznani sodnij-skim oblastem.
Oopisl.
Iz Zidanega mosta. Brezpravje v naši kurilnici vlada naprej. Šef Vodička se smatra za absolutnega gospodarja in direkcija ga uboga. Kakšna je bila prevedba pri nas, ne bom omenjal. Govori dosti dejstvo, da so dobili delavci, ki so v kurilnici po dve leti, na uro po 1.25 Din več kot delavci s petimi in več leti. Zadnjič je bil odpuščen neki delavec, ker je sporočil direkciji, da nekdo neupravičeno premika s stroji. Direkcija, mesto da bi odpustila dotičnika, ki je premikal s stroji, je brez vsakega zaslišanja in drugih ugotovitev odpustila dotičnika, ki je storil svojo dolžnost, češ da njegove navedbe niso pravilne. Vendar „ bo tu govorila še druga instanca in upamo, da je še pravica na svetu ter smo mnenja, da bo z ozirom na slučaj v kurilnici Ljubljana, kjer se je pripetila nesreča, ko je nekdo, ki ni imel tozadevnega izpita, premikal s strojem, zidanmoški slučaj obravnavala tudi sodnija. Zapomnite si, da se nedolžnih ljudi ne meče kar tako na cesto, samo da se prikrije tisto, kar v kurilnici že davno — strašno smrdi. Prišli bomo na dan z dokazi, ki jih ne bo mogel zatušati noben protokol, ker pa na direkciji ne vlada za našo kurilnico pravica, bomo šli z dokazi tja, kjer se deli pravica. — Špartak.	/•
Iz lokalke. Dan za dnem smo pričakovali uslužbenci in delavci lokalk, da bo država pritisnila na »upravne svete« naših lokalk, ko je podržavila južno železnico, pa čakamo zaman do danes. Nikdo se ne zmeni za nas, dobivamo še vedno stare prejemke in nismo prevedeni na novi zakon, ne dobimo premogovnih premij in drugih prejemkov, ki jih dobe državni železničarji, kljub temu, da moramo opravljati isto službo in po istih predpisih. Upamo, da bo ravnateljstvo vendar enkrat uvidelo, da nam tudi pristojajo premogovne premije ter nas bo prevedlo na novo službeno pragmatiko. — Uslužbenec lokalke.
Vsem, ki so dobili v 2. številki položnice in do danes niso poslali naročnine. Je dana« šnja številka zadnja, ki Jo prejmejo.	Uprava.
Italija. V Italiji se da konstatirati razveseljivo dejstvo, da se železničarske mase zbujajo in se zbirajo okoli strokovnih organizacij. Radi tega je vodstvo strokovnih organizacij sklenilo postaviti konkretne cilje in zainteresirati za izvojevanje istih železničarske mase. Zahteva se zopetna namestitev vseh odpuščenih železničarjev in takojšnja ukinitev od fa-šistovskega režima uzakonjenega reakcijo-narnega delavskega pravilnika. Umor poslanca Mattectija je zelo vplival na delavske maše, ki sedaj trumoma izstopajo iz fašističnih Organizacij ter se oklepajo strokovnih organizacij, kljub temu, da so vsled tega posamezne direkcije na višji ukaz odpustile večje število delavstva. V protest proti temu so delavci vpri-zorili dvodnevno zelo dobro uspelo stavko. — Od fašističnih voditeljev z denarjem, strahovanjem in obljubami zgrajeni aparat med delavstvom se sumljivo maje in izdajalci delavskega pokreta, ki so vodili iz sebičnih ozirov fašistični pokret med delavstvom, bodo v najkrajšem času ostali osamljeni, delavstvo pa se bo zopet strnilo v močno nepremagljivo falango in začelo boj proti izkoriščanju od strani kapitalizma.
Avstrija. Takozvani »Abbau« v Nemški Avstriji je končan ter je bilo upokojenih ali odpuščenih z odpravninami skupno 69.516 državnih nameščencev, od katerih odpade večje število na železničarje. V Avstriji so dosegli enotni železničarji to ugodnost, da se jim regulirajo plače po takozvanem »indeksu« (po draginji) in se je ta sistem razširil na večino strok tudi v privatni industriji, zato ni iz Avstrije slišati toliko poročil o mezdnih gibanjih; gibanja med delavstvom nastopijo v slučaju odpusta ali reduciranja delavcev. Nem-škoavstrijski proletariat pa si je stavil sedaj nalogo izvojevati si mirovne plače.
Nemčija. V Nemčiji narašča gospodarska kriza. Brezposelnost narašča, uvedlo se je skrajšanje produkcije, mnogi obrati so ustavili delo. Vse to se vrši po načelu podjetnikov, da bi zlomili odporno silo proletariata in si ga docela podjarmili. Najbolj so prizadeti delavci v kovinarski industriji in rudnikih. Tisoče pridnih rok mora praznovati, ker so kapitalisti prešli odkrito k sabotaži produkcije. Glavna točka je še vedno vprašanje osemurnega delavnika. Socialna demokracija je pasivna proti naskoku kapitalistov na osemurni delavnik in podpira vlado. Hočejo ga odstraniti, povišati delovni dan na 12 ur in pri tem znižati plače. Tako, trde, preneha brezposelnost. V resnici pa je ravno narobe in kapitalisti bodo zaslužili še mnogo večjo profite. Izžeti do kosti proletariat, to hoče nemška buržuazija.
Francija. Stavka metalskih delavcev v Dowai je bila po 20 dneh končana s kompromisom z delodajalci, ki so bili vsled nujnih naročil prisiljeni deloma ugoditi delavskim zahtevam. V vseh pokrajinah pa, kjer se čuti brezposelnost, podjetniki stalno znižujejo plače delavstvu z izgovorom, da nimajo naročil ter odstopajo naročila rajši kapitalistom v drugih krajih. Tako stoje sedaj radi znižanja plač v stavki zidarski delavci v Troyes od 18. julija 1924, mizarji v St. Etienne od 20. julija 1924 in enako tekstilni delavci v Severni Franciji, a skoro brez izgleda na zmago, ker birokratski voditelji reformističnih organizacij v Franciji ne smatrajo za potrebno, da bi ustavili delo v sorodnih obratih v celi Franciji.
Anglija. V Angliji vlada še vedno strašna brezposelnost in je bilo koncem julija brezposelnih 1,050.000 delavcev ter brezposelnost še vedno narašča v rudnikih, železarnah, tekstilni industriji. A kljub temu je opažati v nekaterih podjetjih, da se plače povišujejo, in
ital preeftedL
sicer tam, kjer je delavstvo kompaktno organizirano. V prvi polovici letošnjega leta je bilo 232 stavk, katerih se je udeležilo nad
400.000	delavcev, ki so stavkali skupno
3.300.000	delovnih dni. Vse strokovne organizacije Anglije stoje na stališču, da se morajo piače povišati, ni pa enotnosti glede določitve dnevnega dela. Eni zahtevajo osem-, drugi sedem- ter ostali šesturni delavnik in radi te neenotnosti pripravlja kapitalizem napad na osemurni delavnik in predstoječi boj v Angliji bo hud, posebno, ako se bodo vse organizacije zedinile za zahtevo šesturnega delavnika z ozirom na brezposelnost. Leta 1925 se vrši v Angliji konferenca zastopnikov državnih in privatnih železnic vseh dežel Evrope, ki bodo sklepali, kako hi zvišali produkcijo obenem z znižanjem obratnih stroškov ter kako bi vpeljali devet- do deseturni delavnik. Tudi železniški proletariat vseh dežela se mora pripraviti na ta napad enotno, ker ako se bo železniškim upravam le v eni državi ta napad posrečil, bo težko zaustaviti ta napad drugod. Tudi železničarstvo Jugoslavije se mora v tem vprašanju ujediniti.
Finska. Beli teror, ki vlada na Finskem, je po končanem napadu na politične nasprotnike obrnil vso svojo moč proti razrednim strokovnim organizacijam; voditelje organizacij so zaprli, shode prepovedali in izvajajo teror nad razredno organiziranimi, v katerem pa vlado na žalost podpirajo reformistične orT ganizacije za Judeževo plačilo.
Jugoslavija. Kako daleč smo še oddaljeni od tega železničarji v Jugoslaviji, ko si moramo šele konsolidirati svoj pokret, ko mora še železniški proletariat izpregledati in se, y kolikor je neorganiziran, okleniti strokovne organizacije, v kolikor pa je organiziran v takozvanih kategorijah in nacijonalnih organizacijah (organizacijah, ustanovljenih na inicijativo političnih strank), mora te zapustiti in se preorientirati za strokovni pokret. — Glavna krivda na neuspehih v Jugoslaviji je., da se pokret ne vodi enotno in da imamo cel kup »reformističnih« in vladnih organizacij, ki stoje le na stališču sporazuma, v katerem pa delavski razred vedno vleče ta kratko in podleže. Pokret teh organizacij vodijo ljudje, ki o strokovnem pokretu sploh nimajo pojma ter so v prvi vrsti veliki egoisti, ki jim je lastni jaz in dobrobit več kot dobrobit proletariata. Torej, železničarji Jugoslavije, zlasti železničarji Slovenije, prevzemite v delavskem pokretu vodilno vlogo za dosego naših ciljev: Za zopetni sprejem vseh odpuščenih in reduciranih, za osemurni delavnik, za sprejetje-delavskega zakona, za enotnost strokovnega pokreta.
■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■V
Tiskovni sklad.
V štev. 2 je izkazanih 330 Din; železničarji z Rakeka 30; železničarji iz Celja 5; železničarji iz Zidanega mosta 10; železničarji iz Ljubljane dol. kol. 10; železničarji iz Ljubljane gor. kol. 50; Svetilničarji iz Ljubljane gl. kol. 65; Blokovniki iz Ljubljane gl- kol. 55; Nadkretniki iz Ljubljane gl. kol. 40; Ostali železničarji iz Ljubljane gl. kol. 80; železničarji iz Borovnice 5 Din. Skupno do 5. septembra 680 Din. — Železničarji! Dolžnost vsakega zavednega železničarja je, da po svojih močeh pripomore k zboljšanju in povečanju edinega svojega strokovnega glasila. Železničar brez svojega strokovnega glasila ni železničar.
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar«.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franc Jernejčič.