Ivan Knific: Od Save do Bospora.
233
na desno, kjer dospemo do glavnega vhoda, v Visoka vrata. Tukaj je sedež, oziroma tukaj so pisarne velikega vezirja ter notranjega in zunanjega ministrstva. Poslopje ima skromno lice; da ne vihra z njega zastava, in da ne vidiš nad vratmi turških grbov, bi šel mirno svojo pot naprej.
Carigrad: Visoka  vrata.
Iznad Visokih vrat te pozdravlja lepa moderna stavba Dette publique. Kaj pa je to? me vprašate. Takoj vam razložim; samo pobrskajmo prej v— turške finance!
Krog 1. 1880. so bile turške finance tako slabe,  da si slabših  misliti  ne moremo. V
dvajsetih letih si je vlada nakopala na vrat dolga do 250 milijonov turških lir, to je v avstrijskem denarju okroglih pet miliard kron! V 1. 1875. se je pričela vstaja na Balkanu. Srbija in Bolgarija sta postali samostojni državi. Rusko-turška vojska je snedla mnogo denarja, in nič manj boj za Bosno in Hercegovino. Turške blagajnice so tako oslabele, da se je Turčija kar naenkrat uprla; da noče, ker ne more, plačevati nikakršnih obresti. Waih ge-schrieen! Upniki — pred vsem Judje, so bili v velikih skrbeh: Kaj bo, če ne bo nič dobička! Zbrali so se odposlanci vseh upnikov in s turško vlado napravili to-le pogodbo: Dolg so znižali od 250 na 120 milijonov turških lir, torej za dobrih petdeset odstotkov! Od tega dolga dobivajo upniki male obresti. V povračilo pa jim je /             turška vlada prepustila ne-
katere   državne   dohodke, n.  pr.   tobačno   in   solno režijo, vse davke iz Vzhodne Rumelije in z otoka Cipra ter vsakoletno vsoto, ki jo sultanu   plačuje Bolgarija. Zastopniki evropskih upnikov bivajo v Carigradu,  da  upravljajo   turške   dolgove.   Za stanovališče pa  so  si sezidali   lepo palačo Dette publique.   Tako  zdaj   životari „bolni mož  ob Bosporu", in ni  zelišča, ki  bi ga ozdravilo.                                          (Dalje.)