NASLOV Obdelati sleherno ped zemlje Pregled lanskoletnega dela je opravila tudi skupnost, ki že leta s strokovnim in zagnanim delom opravičuje svojo prisotnost in potrebnost v okviru kmetijske politike — kmetijsko zemljiška skupnost. Doslej ta skupnost na sejah skupščine še ni bila nesklepčna, svojo zavzetost pa so izkazali delegati tudi na zadnji seji, ko so se kar štiri ure pogovarjali o tem, kaj je še potrebno storiti, da bodo rezultati še boljši; Poglavitno nalogo, skrb za pravilno rabo in obdelavo vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč v občini, so dobro opravili tudi v lanskem letu. To pa predvsem zato, ker so istočasno razreševali še problematiko ostarelih kmetij in vprašanje preživninskega varstva in uspelo jim je vključiti v intenzivno pridelavo hrane precej novih hektarjev. Nemajhen delež so vložili v izvedbo agrarnih operacij v občini, saj so se vključevali tako v priprave kot tudi sodelovali pri delu odborov ter bili prisotni na terenu. To velja za lanskoletno zložbo na površini 776 hektarjev, enako pa sodelujejo pri sedanjih delih in pričakujejo, da se bo že letos zaokrožila številka komasiranih zemljišč na 1000 hektarjev. Skrb za vsak obdelani pedenj rodovitne zemlje pa ostaja tudi najpomembnejša naloga skupnosti letos. Naredili pa so že tudi velik korak pri kategorizaciji zemljišč, saj je prav po zaslugi njihove komisije za prostorsko planiranje in izvršnega odbora strokovni del že sprejet. To pa pomeni osnovo za nadaljnje aktivnosti v okviru celotnega prostorskega dela družbenega plana občine. Stalna komisija, ki se ubada s slabo in neobdelanimi kmetijskimi zemljišči. je skupščini skupnosti že posredovala prve ugotovitve. Te govorijo o še kakih 130-tih kmetijah, ki jih bo potrebno obiskati in vključiti v intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Pri tem pa bodo še tesneje sodelovali s krajevni-, mi skupnostmi in kmetijskimi odbori pri KK SZDL. Delegati radgonske skupščine " kmetijsko-žemljiške skupnosti menijo, daje nova obdavčitev in novo pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje za marsikatero kmetijo preveliko breme. Spraševali so se. zakaj oboje naenkrat. V. Paveo Leto XXXVI Št. 8 Murska Sobota 1. marec 1984 CENA 13 DIN USTANOVILI KLUB V soboto so v Križevcih pri Ljutomeru ustanovili klub za boj proti zvišanemu krvnemu pritisku. Gre za (po doslej znanih podatkih) prvi tovrstni klub v Sloveniji in prvi klub v Jugoslaviji, ki deluje na vasi. Pomen ustanovitve tega kluba lahko utemeljimo s tem, da je več kot 50 odstotkov vzrokov smrti iskati v boleznih srca in ožilja in med te bolezni prištevamo tudi zvišan krvni pritisk. V klubu, katerega mentorica je dr. Ljubica Gašparac, prvi predsednik pa Alojz Tibaut, deluje 20 članov, kar je tudi najprimernejše število za tako terapevtsko skupnost. Osnovni namen je, da se člani spoznajo s svojo boleznijo, aktivno sodelujejo ( s samomeritvami) pri opazovanju svoje bolezni in se z abstinenco povzročiteljev zvišanega krvnega pritiska izogibajo temu pojavu. D. L. V POMURJU SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA SPOMLADANSKO SETEV NE POVSEM BREZ TEŽAV Čeprav nas od začetka spomladanske setve ločita še dva meseca, so v Pmurju že stekle priprave na to pomembno kmetijsko opravilo. Ob tein velja ugotoviti, da pri realizaciji jesenske setve večjih težav ni bilo, zahvaljujoč lepemu vremenu, pa so vse načrtovane površine tudi zasejali. Od 52 tisoč hektarjev njivskih površin sojih s pšenico zasejali okrog 28 odstotkov, od tega nekaj več kot 2.400 hektarjev v družbenem sektoiju. Ta bo letos skupaj s semensko pšenico, ki joje zasejal na 470 hektarjih, oddal čez 12 tisoč ton pridelka, nekaj več kot 15 tisoč ton pšenice pa bi morali oddati še kmetje. VESTNIKOVIH 35 LET. Te dni mineva 35 let od pomembne odločitve okrajnih odborov osvobodilne fronte in ljudskih odborov nekdanjih štirih pomurskih okrajev o ustanovitvi pokrajinskega časopisa. — Ljudski glas je bil predhodnik Vestnika. Njegov nastanek smo počastili minuli petek. Zapis s proslave berite na 3. strani. Prav pri slednjih pa se bo verjetno nekoliko zataknilo, saj so zabeležili izpad že pri samem sklepanju pogodb. Od načrtovanih 6.200 hektarjev so kmetje sklenili pogodbe le za nekaj več kot 4.500 hektarjev, na oddajo pšenice pa bodo gotovo vplivale tudi trenutne težave pri oskrbi s koruzo. To pa seveda ne pomeni, da z aktivnostmi za sklepanje pogodb ne bi nadaljevali, saj bi na zasejanih površinah lahko zagotovili planiran odkup. Čeprav so več ali manj zagotovljeni tudi pogoji za spomladansko setev, pa to seveda še ne pomeni, da bo potekalo vse brez težav. Za setev koruze bodo zagotovili v Pomurju 347 ton semena, tej kulturi pa je namenjenih tudi največ njivskih površin. Samo v zasebnem sektorju bodo koruzi za zrno namenili 12 tisoč hektarjev, poleg tega pa še 4.300 hektarjev za silažno koruzo, del teh površin pa bodo zajeli y organizirano proizvodnjo, ki jo bodo tudi regresirali. Če pri setvi koruze ne bo težav z realizacijo planskih nalog, pa bo nekoliko več problemov pri sladkorni pesi. Tej poljščini bi morali letos v Pomurju nameniti nekaj čez 2.900 hektarjev njiv, od tega dobro polovico v družbenem, ostalo pa v zasebnem sektorju. Če bo družbeni sektor svoje obveze v glavnem izpolnil, pa je slika povsem drugačna pri kmetih. Od planiranih 1.424 hektarjev so doslej sklenili pogodbe le za 803 hektarje in tako planske obveznosti realizirali z 61 odstotki. Čeprav z-akcijo sklepanja pogodb nadaljujejo, pa bistvenega povečanja ni več pričakovati, saj zahteva sladkorna pesa ustrezno jesensko pripravo zemlje, kjer ta dela niso bila opravljena, pa tudi ni pričakovati boljših rezultatov. Rezerve je zato treba iskati, tudi v višjih pridelkih in tako družbeni sektor že letos ne bo več sejal pese na dokončni sklop, pač pa bodo z redčenjem skušali zagotoviti višje pridelke. Sicer pa je intenzifikacija kmetijske proizvodnje ena od osnovnih nalog in tudi edina pot do večje samooskrbe. Semena in potrebna gnojila za setev sladkorne pese so v celoti zagotovljena iz Tovarne dušika Ruše, ki je dobavila 16 tisoč ton gnojil, do zastojev pa prihaja pri dobavi iz Kutine. Ker pa je ABC Pomurka dala tovarni v Kutini 30 milijonov dinarjev predplačila, računajo, da bodo tudi ta gnojila dobavljena pravočasno. Tudi s pogonskim gorivom ne bi smelo biti težav, saj ga je bilo pozimi dovolj in so kmetom priporočali, da si ga pravočasno oskrbijo, več težav pa bo z rezervnimi deli. To še posebej velja za gume, ki predstavljajo trenutno največji problem, primanjkujejo pa tudi rezervni deli za stroje iz uvoza. L. Kovač LENDAVA- Neenotnost med komunisti ELME Predsedstvo občinskega komi ja ZKS Lendava je imel« ‘°* sejo skupaj z osnovno or8an -ZK v temeljni organizacij! združenega dela ELMA. Skupna seja roma ta način delovanja ne • nič posebnega, ta oblika dela J ustaljena, če ne bi na dnevnem re seje bila ocena družbenopoldt ni in samoupravnih razmer v TO Elma s posebnim poudarkom na idejnopolitični diferenciaciji me komunisti v osnovni organizaciji-Iz razprave sodeč gre tu bolj za skrhane medsebojne odnose med komunisti kot pa idejna razhajanja, čeprav je tudi teh bilo nekaj. Težave oziroma nesoglasja so se začela menda sredi lanskega leta, ko so razpravljali o predlogu nove sistemizacije delovnih mest. Takrat je skupina komunistov zavrnila predlog, še bolj pa so se zadeve zaostrile, ko so ocenjevali var-nostno-politične razmere v temeljni organizaciji. Takrat so padle ostre besede in medsebojne obtožbe. Pelin se je razlil končno ob razpisu novega direktorja. Osnovna organizacija se ni sestala več kot pet mesecev, tako se tudi nesoglasja niso zgladila, ampak še povečala. Težak gospodarski položaj, v katerem je bila temeljna organizacija združenega dela ELMA, je v zadnjih treh letih še bolj zaostril odnose, vendar pa delavci podpirajo prizadevanja za boljše gospodarjenje, seveda pa tudi večino tistih komunistov, ki bi želeli hitrejši napredek. Vse to, kar se dogaja v ELMI, še oosebej pa neenotnost med komunisti, vidijo tudi delavci in upravičeno negodujejo, saj vedo, da tak-. stanje nikamor ne vodi, še oosebej pa ne v napredek. Vpraša-K » ie seveda, zakaj se komunisti že orej niso sestali in med seboj razčistili probleme. Ali je to bilo na-’ 0 a|i ne, na sestanku nismo Tdeli. tod® Pus,imo ,0 scdaj ob Tani Pomembno je, da so se do-s,r "rili o tem, da bodo do 12. marca' opravili programsko-volilno konferenco, sprejeli akcijski program dela, in da bodo vse slabosti skušali čim prej odpraviti. Sklenjeno je bilo tudi to, da jim pri tem nudi pomoč tudi predsedstvo občinskega komiteja, katerega član naj bi se redno udeleževal sej osnovne organizacije. Roka sprave je torej podana, toda ali bo to dovolj za resnično enotnost delovanja komunistov v osnovni organizaciji. Na sestanku so izvolili tudi skupno komisijo, sestavljeno iz članov občinskega predsedstva in osnovne organizacije. Komisija ima nalogo pripraviti usmeritve za nadaljnje delo osnovne organizacije. Usmeritve bodo pripravljene, toda tudi to ne bo jamstvo za boljše delo, če ne bodo izboljšani medsebojni odnosi. Če pa se bo neenotno delo nadaljevalo, bo občinski komite v skladu s statutom primoran ukrepati, to pa pomeni razpustitev osnovne organizacije. Upajmo, da do tega ne bo prišlo. Jani D. Z LOČENIH SEJ ZBOROV SO GORNJA RADGONA Sprejet dogovor o kadrovski politiki Pravijo, da ihta ni vedno najboljša, zamuda pa po navadi še manj. Kakorkoli je že, slednjič so sprejeli družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini tudi na zadnjih ločenih sejah delegati vseh treh radgonskih občinskih zborov. Dogovor, ki vsekakor pomeni novo kakovost dela na tem izjemno pomembnem področju, bodo podpisali: SO Gornja Radgona, OK ZKS, OK SZDL (ta ga je na predsedstvu venfictra-la še isti dan), OS ZSS, OK ZSMS, OO ZZB NOV, IS SO, vse krajevne skupnosti, tozdi in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter vsi sisi najkasneje do 15. prihodnjega meseca. Delegati vseh treh zborov pa so med drugim še sprejeli poročilo o izvajanju programov, združevanju sredstev in prispevnih stopnjah sis družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje in o splošni porabi za lam ter načrte za letos in poročilo odbora za zbiranje in razporejanje občinskega samoprispevka od maja 1982 do konca 1983. Pri tem so ugodno nsca'Uh5' s°b°Ske kirurgije in dali vso podporo delu regijskega gradbe-žuieio krati,pa ugotovili, da sredstva v ta namen iz občine zdru- samonrism-vkt'U Mec! občinskimi naložbami iz naslova občinskega novne šole Ostaja’na prednost gradnJa druge etape videmske os-medtem ko aktivnosti za takf ° obnove lekarne v tem kraju, tekaio gladko. Potrebno pa bo°mdi'tL?0™3’ Rad8orii ^nkrat ne po; ustreznejše prostore za potrebe zobntlh^^ kako zagoto«'1 v radgonskem zdravstveni^ P°d^ “ blema ne bi veljalo odlašati. pk utesnJeni ln z razrešitvijo pro- V. Paveo Mura in ABC Pomurka o poslovnem sodelovanju Predstavniki Tovarne oblačil in perila Mura in sestavljene organizacije ABC Pomurka so podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na področju računalniške obdelave podatkov. Podpisnici, ki že več let uspešno sodelujeta sta se s sporazumom dogovorili, da združene organizacije SOZD ABC Pomurka prevzamejo v trajno uporabo 30 odstotkov zmogljivosti Murinega računalniškega sistema. ABC Pomurka je z dogovorom prevzela obvezo, da krije stroške amortizacije, najemnino za strojno in pro gramsko opremo, stroške tekočega vzdrževanja, obresti od kreditov kupljene opreme in bruto OD delavcev, ki bodo delali za obe organizaciji — v obsegu koriščenja računalniškega centra. Z dogovorom bosta ABC Pomurka in Mura dosegli optimalnejšo izrabo sistema za obdelavo podatkov in s tem celovitejši razvoj elektronske obdelave podatkov v Pomurju. Podpisniki pa bodo sodelovali tudi pri razvoju in modernizaciji računalniških sitemov. B. H. S SEJE PREDSEDSTVA PMS SZDL V SPREGAH JE POTUHA Po tem, ko so pred tednom dni na seji v Murski Soboti člani predsedstva pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze z nekaj dopolnili sprejeli predlog zaključnega računa tega organa za leto 1983, je sledila presoja o izpeljavi določenih ustalitvenih nalog, še posebej pri cenah, izgubah in zaskrbljujočih razmerah v posameznih delovnih kolektivih. Odlok zvezne vlade o zamrznitvi cen je treba spoštovati, čeravno v svojih določilih ni povsem določen in pošten — so menili razpravljala in dodali, da imajo občinske skupnosti za cene v tej zvezi bore malo pristojnosti in je takorekoč onemogočeno redno spremljanje cenovnih gibanj. Sicer pa je bilo rečeno da večjih kršitev odloka, ki je najbolj prizadel kovinskopredelovalno in elektroindustrijo, v Pomurju m bi-S vendar je vprašanje, doklej bo 56 Pri odpravljanju izgub in spreminjaj zavozlanih razmer v posa- mičnih delovnih kolektivih so se člani predsedstva PMS SZDL strinjali, da pri tem družbenopolitične organizacije ne bi smele pristajati na čestokrat dvomljive bližnjice, še manj pa, da bi si privoščile sprego (zlepljenost!) s poslovodnimi sestavi in vodilnimi posamezniki. To je namreč lahko velika potuha minulim grehom, ki se prav gotovo niso porodili z danes na jutri. Glede slednjega sta bili omenjeni dve temeljni organizaciji: opekarna Puconci in Varstrojev Varis v Lendavi. Do kakršnihkoli posegov bo že prišlo, vedno mora biti v ospredju socialna varnost delavcev — so pribili razpravljale!. V zvezi z nedavno ujmo je 'bilo ugotovljeno, da je Pomurje tokrat k sreči dobilo le nekaj prask, vendar nastale škode le ne gre podcenjevati. Na Zavarovalno skup-nost Trjs|av v Murski Soboti je namreč prišlo več kot dva tisoč za-itevkov prizadetih občanov in samo v lendavski občini znaša škoda na poslopjih Leka, starega gradu in osnovne šole v CrenšoU blizu 550 tisoč dinarjev. Kot smo slišali, se bodo morali oškodovanci o vračilu škode neposredno in sami do govarjati z zavarovalnico. Na omenjeni seji so med drugim obravnavali še kadrovske zadeve in priprave na akcijo Knjige v knjižnico. . (B. Ž.) aktualno doma in po svetu Prejšnji teden je bil v znamenju nekakšnega evropskega prometnega infarkta, Najprej so francoski prevozniki blokirali glavne prometnice, potem pa so začeli stavkati še italijanski cariniki. Nemci so hitro izračunali, da znašajo stroški za stoječi tovornjak na dan do 800 mark. Zmešnjava je bila nepopisna; Belgija je svojim šofetjem,ki so stali na italijanski meji, kar z letali poslala hrano in tople obleke. BENCINSKI BONI SE NAPREJ Zvezni izvršni svet je ugotovil, da seje potrošnja bencina in dieselskih goriv v lanskem letu zmanjšala v primerjavi z letom 1982 za 18 odstotkov. Ker se pogoji glede oskrbe z omenjenimi gorivi niso izboljšali je zvezni izvršni svet zadolžil zvezni sekretariat za tržišče, da pravočasno poskrbi za tiskanje novih bencinskih in drugih bonov za gorivo. Zvezni izvršni svet je tudi odobril uvoz nafte za februar in marec. Podpredsednik ZIS Zvone Dragan je v intervjuju za Tanjug I povedal, da pogajanja z Mednarodnim monetarnim skladom a glede najetja posojila potekajo v obojestransko zadovoljstvo, ■ končala pa naj bi se do konca marca. Dragan je tudi izjavil, da ■ — maramo letos odplačati 5,1 milijarde dolarjev: 2,9 milijarde » ■ glavnice in 2,2 milijarde obresti. Nova himna do 1985? V že nekaj povojnih poskusih nam ni uspelo, da bi Jugoslovani dobili novo himno. Zato je posebna zvezna komisija objavila natečaj po katerem naj bi do leta 1985 poskušali dobiti novo himno in sicer novi tekst in novo melodijo, samo tekst na sedanjo melodijo »Hej Slovani«, ali pa naj bi postala himna katera od že znanih melodij. Prva mnenja okrog himne, ko jih je posredovalo jugoslovansko časopisje in televizija se nagibajo k ohranitvi dosedanje himne oziroma naj bi spremenili tekst pri »Hej Slovani«. Nevarnosti tujega kapitala v Ameriki Lani do septembra so lastniki kapitala izven ZDA vložili v ameriško gospodarstvo 50 milijard dolarjev. V tistem času pa so ZDA drugod po svetu vložile le 28 milijard dolarjev. Računajo, da bo tuji kapital v ZDA znašal letos 100, leta 1984 pa kar 125 milijard dolarjev. Trenutno je vrednost ameriške lastnine izven meja ZDA 832 milijard (vrednost lastnine tujcev v Ameriki 711 milijard dolarjev), vendar se to razmerje iz leta v leto spreminja v prid tuji lastnini v ZDA. Šef ameriške emisijske banke Paul Volcker trdi, da bo leta 1985 vrednost tuje lastnine v Ameriki za 82 milijard dolarjev večja od vrednosti ameriške po svetu. Poznavalci razmer trdijo, da je prav v tem ključ za ameriški gospodarski razcvet v preteklem desetletju. Istočasno pa naj bi to pomenilo tudi resnico, da se bo plačilnobilančni položaj Amerike slabšal na podoben način kot v državah v razvoju. Pravijo, da Amerika privla čuje tuji kapital zato, ker ZDA breobzirno izpostavljajo svoje gospodarstvo tekmovanju( kapitala. Takšen brezobziren boj naj bi ameriško gospodarstvo veljal 4 milijone delovnih mest v zadnjem desetletju. Drugi razlog za to, da je Amerika zanimiva za lastnike tujega kapitala so velike obrestne mere s katerimi ZDA po eni strani ščitijo dolar, po drugi strani pa so vaba tujemu kapitalu, ki se v takšnih razmerah »plodi« bolj kot v katerem koli drugem delu sveta. Nevarnosti tujega kapitala v ZDA bi lahko imele za posledico zmanjševanje obrestnih mer, kar bi bilo ugodno za vse zadolžene dežele v razvoju — in tudi za Jugoslavijo. Toda igrati na to karto je v trenutnih razmerah nekoliko preuranjeno. V ZDA morajo najprej »izračunati« ali je ta pritisk tujega kapitala v korist ameriškemu gospodarstvu ali ne. Šele po tem se bo pokazalo, Kakšna bo vloga ameriškega kapitala drugod po svetu. Kot povzemamo po Hrvat-skih novinah je po podatkih ljudskega štetja maja 1981 v Avstriji na Gradiščanskem še 18.880 takih Hrvatov, ki so kot materni jezik navedli hrvaščino. To pomeni 7,1 odst, vsega prebivalstva v tej zvezni deželi. V okraju Že-Ijezno se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo število Hrvatov za 26,7 odst., v matrštof-skem okraju za 38,6 v niuzal-jskem okraju pa celo za 42,5 odstotka. Stanje se je najmanj spremenilo v puljanskem okraju kjer se je število tistih, ki so navedli kot materni jezik hrvaščino od leta 1971 do 1981 zmanjšalo le za 14,1 odstotka. V deželnem merilu se je število Hrvatov zmanjšalo za 22,4 odst. Še slabše rezultate kot pri Hrvatih je pokazal zadnji popis pri Madžarih, ki jih je po dunajski statistiki za 25,9 odst, manj kot leta 1971. V primeru totalne atomske vojne bi bila na najboljšem tista milijarda ljudi, ki bi se v trenutku eksplozije spremenila v pepel. Dve milijardi bi umirali dneve in tedne. Ena milijarda bi posledice bombnih eksplozij sicer preživela, toda pomrla bi od lakote in mraza. Pravijo, da to ni nobeno Alberta Einsteina, ki velja za teoretičnega praočeta atomske energije, so' nekoč vprašali, s čim bi se bojevala ljudstva tega sveta v tretji svetovni vojni. Znanstvenik je odgovoril, da tega točno ne ve. pač pa je prepričan, da bi se v četrti svetovni vojni klali samo še s kamnitimi sekirami. Danes imajo znanstveniki na to vprašanje točnejši odgovor: četrte vojne sploh ne bi bilo! In to iz enostavnega razloga, ker ne bi bilo nikogar' več, ki bi to sekiro držal v rokah in tudi tistega ne. ki naj bi mu z njo razbil glavo. V se glave bi bile razbite že v tretji svetovni vojni. In ne samo ljudske; tudi glave vseh sedaj živečih živalskih vrst. Ker bi bil nasilno prekinjen proces fotosinteze. bi postala Zemlja popolnoma sterilna. Svetovnoznani znanstveniki so pod naslovom »Svet Ekonomist Miodrag Skulič meni, da je za ,,ozdravitev” našega gospodarstva potrebna ,,izolacija minulih dolgov”, da bi dobili pravilne kalkulacije za tekoče delo. Po njegovem mnenju sta teorija in praksa v nasprotju, saj zvezni zavod za družbeno planiranje ravna tako, kot je pisalo v knjigah nekoč, ko se naše delovne organizacije še niso ukvarjale s finančnimi plasmani in emisijami in smo imeli samo dve bilanci: osnovnih in obratnih sredstev, ne pa treh bilančnih shem, kot jih imamo danes — bilanco bank, sredstev gospodarstva in pridobivanja in razporejanja dohodka. Zaradi tega je omenjeni zavod delegate, skupščine SFRJ napačno obvestil, da ima gospodarstvo 20 odstotkov lastnih obratnih sredstev, med tem ko Skoličev izračun prikazuje le 0,20 odstotka lastnih sredstev med obratnimi sredstvi gospodarstva. Zakaj potem delegate obveščajo, da bo imelo gospodarstvo čez kako leto ali dve 50 odstotkov lastnih sredstev, če je res, da bo gospodarstvo dejansko imelo za 20 odstotkov lastnih sredstev manj? Ker zavod za načrtovanje ne računa z realnostjo, da je vsak naš tozd postal mala investicijska banka {združila je 333 milijarde dinarjev z drugimi, večinoma za namenske investicije pri drugih', dali smo 224 milijard posojila, računa Skulič po lanski bilanci), a če tega ne upoštevamo, delamo račune brez krčmarja, ker delegati ne morejo priti do pravih sklepov. Udeležba prebivalstva (domačega in tujega) znaša v oblikovanju sredstev naših poslovnih bank od 79 do 82 odstotkov, pojasnjuje Skulič in iz tega sklepa, da naše banke praktično niso banke združenega -deta, temveč domačega in tujega prebivalstva in ker ščitijo njihove interese na račun gospodarstva, banke niso odgovorne za svoje obveznosti in je tako, kot da smo si izmislili, da namreč dolžnik upravlja, z banko. Se pravi, da naše bančništvo še zdaleč ni postalo banka združenega dela, hkrati pa je res, da interne banke v združenem delu' pešajo, namesto da bi se krepile v funkciji združenega dela. Tako kot je tudi načrtovanje zastarelo in daje fatamorgansko vizijo razvoja gospodarstva, ki ne upošteva dejstva, da se ozdi ukvarjajo tudi z emisijo — izdajanjem menic (510 milijard predlanskim), saj ne rabimo samo za plačilno sredstvo med dvema postvarjena, temveč med večini. Veliko je tudi nepokritih izgub in kursnih razlik, da ne govorimo o zalogah v materialu, ne dokončam proizvodnji, gotovi proizvodnji in drugem, kar je štirikrat večje, a terjatve med tozdi so skoraj tolikšne, kar vse skupaj ustvarja zmešnjavo, iz katere je komaj mogoče prav videti, saj je iz dohodka in izgub formiran in razporejan dohodek, v katerem so neto osebni dohodki predlanskim predstavljali 12,42 odstotka, sredstva za širjenje materialne osnove dela in rezerve, pa le 5,78 odstotka. Skuliča torej skrbi predvsem razvoj gospodarstva, ki je obremenjen z ogromnimi nakopičenimi dolgovi, ki niso razčiščeni tako, da bi združeno delo in tekoče delo gospodarstva lahko jasno izkazovalo pozitivne rezultate. To je po Skuličevem mogoče le, če posebna direkcija prevzame sanacijo oziroma f inančno likvidacijo dolgov. V resnici pa je izhod v doslednejšem uresničevanju delovnih odnosov, kajti direkcij imamo že čez glavo od nekoč, saj so mnoge bivše direkcije pripeljale do stanja, v kakršnem je združeno delo in kakršni? kaže Skulič, ko našteva: skupna osnovna sredstva so predlanskim znašala 4.127 milijard, ob/atna sredstva, 1.934, kar daje 6.061 milijard, s čimer je naše gospodarstvo dajalo 30 odstotkov dohodka (1.869 milijard), ob tem pa je res, da zdaj za najmanj kakovostna sredstva (trimesečne kredite) dajemo 35 odstotkov obresti, za 5 odstotkov več kot ustvarimo dohodka. Skuličeve namere kajpak niso slabe, še manj zle. Zavzema se namreč za to, da bi občinski birokraciji, kakor on pravi, odvzeli možnost krčmarjenja z družbenim bogastvom, in sicer zato, ker se mu zdi stabilizacijski program premalo operativen, učinkovit. Vlogo krčmarja pa naj bi prevzela direkcija, in če je stabilizacijski program preveč kompromisen (nihče ne reče da je brez kompromisov), je imenovanje krčmarja za likvidacijo dolgov slej ali prej nazadovanje. Vlogo krčmarja smo pač namenili delovnim ljudem in je še vedno vprašanje, zakaj je še vedno nimajo, tako kot je uzakonjeno. Viktor Sirec , V ŽARIŠČU DOGODKOV mr iiiiti—im । PRIVID TOTALNE VOJNE po atomski vojni« izdelali številne študije in to po varianti z atomskimi raketami moči 100 megatonov eksploziva (nekako 250 raket tipa pershing) ter po varianti 5 tisoč megatonov (polovica danes uskladiščenega vojnega atomskega potenciala). V slednjem primeru pomeni to na vsakega prebivalca Zemlje razdiralno silo ene tone klasičnega razstreliva TNT. Seveda so znanstveniki že pred omenjeno študijo vedeli. da bi bile posledice atomske vojne strašne predvsem za ^tveško vrsto, niso pa vedeli dovolj, kakšne bi bile posledice za sam planet kot ekološki'sistem in nekakšen toplotni stroj. Po »scenariju« .5 tisoč megatonov bi se naredila okoli Zemlje nekaj kilometrov debela dimna zavesa, ki bi prepuščala le 5 odst, sončne svetlobe. Povprečna zemeljska temperatura bi se znižala od sedanjih plus osem stopinj Celzija na okoli minus dvanajst. Svetovni oceani bi imeli tudi v tropskih predelih kakšen meter debel sloj leda. Nastopila bi »atomska zima«, kot pravi Stephen Schneider. Pri nekaterih prejšnjih analizah posledic totalne atomske vojne niso upoštevali dovolj tudi silnih požarov. Razgrete zračne mase bi sc širile iz centra eksplozije na vse strani. Zgorelo bi vse, kar lahko gori. Tudi mesta, ki ne bi bila v središču eksplozije. Ozračje bi se napolnilo s strupenimi cianidi, dioksini in z monoksidom. Ves planet bi bil v ognju, ki bi prenehal šele takrat, ko bi zmanjkalo goriva. Uničena bi bila polovica ozonskega sloja ozračja, ki sedaj vse živo ščiti pred ultravijoličnim sevanjem Sonca. Toda uničenje ozona po fnnenju znanstvenika Paula Erlicha niti ni toliko pomembno. Vročina bi uničila vse klice in semenje, kar pomeni, da bi postala cela Zemlja ena sama velika globus BAGDAD — Irak namerava od držav izvoznic nafte zahtevati, da mu odobrijo večji izvoz nafte. Sedaj je izvozil 900 tisoč sodov dnevno, pred vojno z Iranom pa 3,5 milijona sodov. OSLO — Dve ladji norveške mornarice še vedno iščeta neznano podmornico, ki je menda v norveških vodah. LJUBLJANA — Orkanski veter med 9. in 11. februarjem je naredil v gozdovih na območju Kranja in Bleda za 900 milijonov dinarjev škode. BONN — Zahodnonemška avtomobilska industrija je letos januarja izdelala za 19 odst, več vozil kot v enakem obdobju lani. STOCKHOLM - Irak je pozval švedsko vlado in premiera Palmeja, naj poskušata a doseči prekinitev ognja v čedalje nevarnejši vojni z Iranom. VESENSKAJA - V tej vasi, kjer je preživel večino svojega življenj«, so pokopali velikega.sovjetskega pisatelja Mihaila Solohova, znanega predvsem po svojih romanih Tihi Don in Zorana ledina. TITOV VELES — Zaradi epidemije gripe so v tej makedonski občini začasno zaprli vse šole. SAO PAOLO — Najmanj sto ljudi je zgorelo, okoli 150 pa jih je bilo huje poškodovanih v požaru, ki je uničil siromašno naselje blizu tega mesta. NATAL — V tem brazilskem mestu je neki podivjani voznik avtobusa povozil celoten pihalni orkester, ki se je pripravljal na karnevalski program. Mrtvih je bilo 19, ranjenih pa 40 godbenikov. TITOGRAD — Črnogorski borci zahtevajo, da naj bi ponovno pretehtali odločbe, s katerimi se priznava borčevski status. Gre predvsem za tiste, ki so si borčevski status urejali šele po letu 1976. Ponekod naj bi šlo tudi za lažna pričevanja in za ponarejene dokumente. puščava. Včasih so tudi menili, da bi bila vsaj južna zemeljska polobla manj prizadeta, ker bi bilo tam nekoliko manj atomskih eksplozij. Tudi to upanje se je razpršilo ob ugotovitvi, da bi nastali po eksplozijah velikanski viharji, ki bi toplotne razmere izenačili. Tako bi se po tem prividu atomske vojne končalo vse najprej v ognju potem pa v ledu in resnično bi bili na najboljšem tisti, ki bi se ob eksploziji v trenutku spremenili v pepel. Morda, morda bi ostalo še nekaj življenja v globinah oceanov, čeprav tudi to ni povsem verjetno, ker bi bilo odvisno od tega, koliko časa bi trajala' »atomska zima.« Morda, morda bi se potem spet kakšna riba privadila na bivanje na suhem. Morda, morda bi potem v milijardah let spet kakšna opica — postala še bolj neumna opica, kot je ta, kiji danes poenostavljeno pravimo človek. STRAN 2 * 35 LET * VESTNIK, 1. MAREC 1984 Praznik besede — Praznik besede — Praznik besede — Praznik besed „ NAŠIH 35 LET — VAŠIH 21 MILIJONOV IZVODOV LENDAVA — Društvo rejcev malih pasemskih živali je imelo pred dnevi letni občni zbor, na katerem so ocenili delovanje društva, ki je najmlajše v občini, šteje pa 30 članov. Delovanje društva je bilo uspešno, saj so v kratkem času pripravili kar tri razstave in izdali katalog. V svoje vrste so pritegnili tudi tiste občane, ki so že prej bili rejci malih pasemskih živali. Dobro delo društva je prišlo do izraza tudi na slovenski- razstavi malih pasmeksih živali, kjer so dosegli lepe uspehe. MURSKA SOBOTA — V organizaciji republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil tu regijski posvet, na katerem so spregovorili o nekaterih vprašanjih s področja kmetijstva. Na posvetu, ki sta se ga poleg predstavnikov kmetijskih organizacij združenega dela iz Pomurja udeležila tudi republiški sekretar za. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, so največ pozornosti namenili pripravam na spomladansko setev, živinorejski proizvodnji in investicijam v kmetijstvu v letu 1984 ter programu izvoza. MURSKA SOBOTA — Če je komisija za oceno investicij, ki deluje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, po ustanovitvi imela veliko dela, pa dobiva v zadnjem času v obravnavo le manjše število investicijskih zahtevkov. Tako je tudi za zadnjo sejo prejela le tri vloge in vsem dala tudi zeleno luč. V Murski Soboti bo stekla druga faza sanacije kafilerije, Radenska bo v Beogradu začela graditi distribucijski center, Mercator Sloga pa v Radencih novo samopostrežno trgovino. LENDAVA — Komisija za šport rekreacijo in oddih pri občinskem svetu zveze sindikatov je te dni razpisala 10. delavske športne igre v občini. Pokrovitelj iger bo občinski svet, ki bo poskrbel tudi za organizacijo. Letos bodo potekale tekmovanja v 14 športnih panogah. Na dosedanjih delavskih športnih igrah so imeli največ uspeha delavci INA-NafteinGorenje Varstroja. Komisijapričakuje, da bo letošnje jubilejno tekmovanje pritegnilo čim več ekip iz vseh delovnih organizacij. MURSKA SOBOTA — Na zadnji seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje konec prejšnjega tedna so največ pozornosti namenili lanskoletnim izgubam v organizacijah združenega dela. Analizirali so tudi izvozne rezultate pomurskega združenega dela in se zavzeli za še večji izvoz na konvertibilno področje. LENDAVA — Predsedstvo občinske konference SZDL je na osnovi evidentiranja med članstvom imenovalo svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk. Svet šteje 11 članov pretežno iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Na prvi seji so sprejeli program dela za letošnje leto ter program aktivnosti ob letošnjem dnevu žena. Težke gospodarske razmere v občini še bolj zaostrujejo družbenoekonomski položaj žena. Vse manj je možnosti za nove zaposlitve, saj v občini prevladuje kovinsko predelovalna industrija, ki pa ne potrebuje novih delavcev. Letos bodo zato posebno skrb namenili socialni varnosti žena. Na osrednji slavnosti ob 35 letnici Vestnika in 25 letnici Radia Murska Sobota smo se zbrali minuli petek v likovnem hramu kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. Prisotni so bili družbenopolitični delavci, naši dolgoletni zunanji sodelavci in dopisniki, predstavniki kulturnih ustanov, j>evci Polanskega, radgonskega, veržejskega, prose-njakovskega in prekmurskega okteta, in seveda mi — delavci Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Z valov našega radia je tisti večer bilo moč slišati neposredni prenos dogajanja v galeriji kulturnega centra, za bralce našega lista pa smo pripravili še pričujočo reportažo. Slavnost se je začela. „Pomurski” kulturni program — naj še enkrat povemo, da so nastopili okteti iz vseh občin, so prisotni z odobravanjem sprejeli. do tedna Za četrtino manjše izgube . Po prvih podatkih, ki jih je zbrala služba družbenega knjigovodstva v Murski Soboti, naj bi v letu 1983 v Pomurju poslovalo z izgubo 12 organizacij združenega dela, ki so ustvarile nekaj čez 481 milijonov dinarjev negativne razlike. Čeprav se po teh podatkih število zgubarjev zmanjšuje, pa višina izgub v primerjavi z letom 1982 narašča, če so izgube manjše v soboški in ljutomerski občini, pa le-te močno naraščajo v lendavski in radgonski občini. Največjazgubarja sta tudi tokrat dvatozda INA Nafte, nasploh pa odpade na naftno industrijo blizu 60 odstotkov vseh pomurskih izgub. To so podatki, ki so jih organizacije združenega dela napovedale ob zaključku leta 1983, zdaj, ko so že znani zaključni računi, pa je slika precej ugodnejša. Tudi ti podatki sicer še niso dokončni, vendar ocenjujejo, da se bodo izgube od napovedanih 481 milijonov dinarjev znižale na okrog 350 milijonov in bodo tako za četrtino manjše. Kot že rečeno, sta tudi tokrat največja izgubarja TOZD Rafinerija in TOZD Petrokemija lendavske INA Nafte, izgube pa so tudi tu bistveno manjše, kot so napovedovali. V obeh tozdih so poslovno leto zaključili z okrog 200 milijoni dinarji izgube, to pa je kar za tretjino manj, kot so načrtovali. V primerjavi s prejšnjimi leti je takšen rezultat že spodbudnejši m kaže na to da se ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti tudi tu položaj iz leta v leto izboljšuje, v letošnjem letu pa bi moral biti rezultat še ugodnejši Vendar pa je v času, ko niso znam vsi pogoji gospodarjenja, težko načrtovati saj je na koncu lahko rezultat povsem drugačen. To potrjuje tudi lansko leto, ko so v lendavski Nafti načrtovali 900 milijonov dinarjev izgube, končali pa le z dvajsetimi milijoni. V TOZD Rafinerija je vzroke za izgubo iskati tudi y zmanjšani proizvodnji, saj so namesto planiranih 550 tisoč ton predelali e 348 tisoč ton nafte, vendar če pri tem odmislimo obveznostrdo nove rafinerije, Pademo do ugotovitve, da poslovanje niti ni bilo tako slabo. K 100 izgube je največ prispevalo 480 milijonov dinarjev, ki so jih mo a^i plačati na račun obresti, čez 500 milijonov dinarjev pa predstavno še fiksn stroški naftovodov. Tudi v TOZD Petrokemija je vzrok za izgubo v 'zpadu^^® obsega proizvodnje, pa tudi v nesorazmerju med cenami surovin m gotovih izdelkov. Čeprav se število izgubarjev zmanjšuje, pa je bolj zaskrbljujoč Podatek, da se pojavljajo nekateri novi izgubarji. Med njimi najnnqi/Lmia pa tudi Marlesov tozd v Ljutomeru, ki po osmih letih pozi i g p> i tokrat prvič poslovno leto zaklj učuje z izgubo. Vse to pa je se p težav, ki se zaostrujejo tako v kovinsko predelovalni kot tudi lesno prede lovalni industriji. Ker se v Pomurju že nekaj let nazaj pojavljajo združenega dela, ki poslujejo z izgubo, bi kazalo v e niania analizirati in se Iptiti predvsem odpravljanja vzrokov, u L stališče določene proizvodnje in uvajanja novih programov. p j izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije na,| N izgube v OZD pokrivali tudi iz naslova amortizacije, so v Pomurju mne j , jženeaa ne bi bila najustreznejša in bi pomenila nadaljnje siro J p|^a dela pa tudi že tako skopih bančnih sredstev. P nnstati oriksa, prispevkov za samoupravne interesne skupnosti ne bi ^nubo^azaio vsekakor pa bi v organizacijah združenega dela, ki po j j S namreč ugotoviti, kako se to odraža na osebnih dohodkih zaposlenihXeb,™^ delavci te posledice čutili, bi bili tudi bolj zainteres P vzrokov izgub. Ob vsem tem pa velja še zapisati, da bodo večino izgub v pomurskih organizacijah združenega dela pokrili znotraj le-teh ali pa v o vl ’ v katere so združeni in le v manjši meri s sredstvi občinskih rezeiv Le za pokrivanje izgube v TOZD Rafinerija bodo zaprosili sredstva tudi iz sklada skupnih rezerv gospodarstva SR Slovenije. L. Kovač KJE SO VESTNIKOVE KORENINE Potem ko je predsednik delavskega sveta Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Jože Graj opravil nalogo gostitelja in pozdravil navzoče in so izzveneli uvodni akordi cimbal Miška Baranja, je spregovoril sekretar republiške konference socialistične zveze Slovenije Geza Bačič: »Te dni mineva 35 let, ko so v Gornji Radgoni predstavniki okrajnih odborov OF in ljudskih odborov takratnega radgosnkega, lendavskega, ljutomerskega in soboškega okraja. sprejeli pomembno zgodovinsko odločitev o ustanovitvi skupnega pokrajinskega časopisa »Ljudski glas«. Po temeljitih pripravah je prva številka pokrajinskega Ljudskega glasa izšla 18. februarja 1949. Naš pokrajinski tednik je v teh preteklih letih postal in ostal izjemno pomemben činitelj razvoja in življenja njihov spremljevalec, kritik, usmerjevalec in sopotnik. Že podatek o tem, da je pričel z naklado 3.000 izvodov tedensko, danes pa ga prejema prek 21.000 naročnikov, prebira pa velika večina Pomurcev, dovolj zgovorno govori o njegovem pomenu in odnosu ljudi do svojega tednika. Seveda je list v minulih desetletjih doživljal tudi težave — tako prostorske, saj seje kar dvanajstkrat selil v različne prpstore, kot -seveda kadrovske; spreminjal je naslove od Ljudskega glasa do Obmurskega tednika. Pomurskega vestnika in današnjega Vestnika. Menjaval je tudi tiskarne in se večkrat boril z denarnimi težavami. Ob tedniku so občasno izhajale priloge oziroma revije kot so Topoli, Svet ob Muri, in Delavec. Njegov sestavni del so že vrsto let Uradne objave pomurskih občin . in Delegatski vestnik, predvsem pa je kmalu začel izhajati tudi Nepujsag — glasilo pripadnikov madžarske narodnosti. . Z desetletno zamudo, novembra 1958 smo Pomurci dobili tudi svojo radijsko postajo. Tako so že 25 let oglaša na valovih radia Murska Sobota slovenska in madžarska beseda, saj imamo radijski program v obeh jezikih. Drugače pač v naši socialistični samoupravni Titovi Jugoslaviji biti ne more, saj tu ob meji v polnem sožitju, živijo Slovenci in pripad-nil; .madžarske narodnosti tako, -gram! Ob koncu bodo tečajnice pripravile razstavo. -js- Nov samoprispevek novi uspehi dobo petih let. Ta bo 11. marca 1984. Po' uspešnem obračunu dela za preteklo obdobje je pričakovati, da bodo krajani tudi tokrat na referendumu glasovali za sprejem samoprispevka, saj si brez njega ni mogoče zamišljati nadaljnjega razvoja kraja Naselje Gančani Trgovina v Gančanih V Nedelici so lani na referendumu izglasovali samoprispevek za razširitev šolske mreže, izgradnjo telefonskega omrežja in asfaltiranje vaških ulic. Denar priteka zdovolji-vo, zato so se že lahko lotili načrtovanih del. Drogove šo že postavili, v naslednjih tednih pa bodo potegnili še kabel. Prav s tem je bilo veliko težav, saj ga je izvajalec del težko dobil. Za telefonsko omrežje so iz skupne blagajne dali 1 milijon dinarjev, ostalo pa bodo plačali naročniki sami. Teh pa je 34. Približno tolikšno vsoto bodo namenili za fino prevleko asfalta. Pred NEMČAVCI__________• V nedeljo se bodo odločali V Nemčavcih, v krajevni skupnosti Martjanci, se že precej časa pripravljajo na nedeljski referendum o spremembi namembnosti krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo od prvega januarja 1979. Gradnjo vodovoda, pripravljalna dela za kanalizacijo in nekatere druge komunalne naloge bodo nekoliko odložili, do sedaj zbrana sredstva in tista, ki jih bodo zbirali do konca prihodnjega leta, pa naj bi porabli za gradnjo vaško-gasil-skega doma, vzdrževanje starega vaškega doma, nostavitev transformatorja in nekatera druga Komunalna dela. Pripravili so se dobro, saj vaščani razumejo, da dosedanjega referendumskega programa ne bi mogli uresničiti v predvidenem času, sredstva pa se zbirajo. -js- niti pomoči širše družbene skupnosti. Brez samoprispevka pa bi tudi težko odplačali še dolg pri banki, ki je poleg podražitev nastal tudi zaradi razveljavljenega prispevka iz gospodinjstev. Sicer pa je krajevna skupnost Gančani pravočasno seznanila krajane KMALU TELEFON leti so namreč zbrali le toliko denarja, da so plačali osnovno asfaltno podlago. V Nedelici pa so doma tudi aktivni nogometaši. Pred časom so zgradili večje društvene prostore, jih primerno opremili, letos pa nameravajo urediti še pročelje tega DOBROHOTNO VAS OPOZARJAMO DA TRKA ŽE NA OKNA 8. MAREC DAN ZENA Prijat'li - ne sprašujte kam! hitim drvim drhtim od ene k drugi zdaj letim da jo po buči ne dobim če spet — kot lani - zamudim Brez dvoma imate tudi VI nekoga, ki pričakuje od vas, na ta dan, vsaj malo pozornosti in topline. DARILO je ključ, ki odpira srce in vrata - če je izbrano pravilno, je učinek tem večji- DARILA za mame, žene, hčerke, sestre in prijateljice, sovam pripravljena na izbiro, v vseh naših poslovalnicah v M. Soboti in na podeželju, predvsem pa v blagovnicah. Če vas pa izbiranje darila ne navdušuje, izročite svoji DARILNI BON poljubne vrednosti, ki ga lahko kupite obdarovanki v pisarni Blagovnice - Potrošnik v M- Soboti. veletrgovina murska sobota s skrbno pripravljenim poročilom o dosedanjem delu in načrtih, ki ga je prejelo sleherno gospodinjstvo. Krajevna skupnost Gančani je za naslednjih pet Ipt pripravila pester in zanimiv' program dela, ki ga nameravajo financirati iz sredstev krajevnega samoprispevka. Tako nameravajo obnoviti mrliško vežo, ograjo in okolico pokopališča. V kraju želijo obnoviti poškodovano asfaltno prevleko, urediti in razširiti nekatera cestišča, prometne znake ter očistiti jarke. V središču vasi nameravajo postaviti avtomatsko telefonsko govorilnico, kupiti sodoben mrliški voziček, obnoviti gasilski dom in zgraditi prizidek s stolpom: ter kupiti sireno in opremo za potrebe krajevne skupnosti, družbeno-po-litičnih organizacij in društev. Poleg tega pa bo precej sredstev potrebno tudi za nekatera vzdrževalna dela. Radi pa bi tudi kupili nekaj opreme za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V naslednjih petih letih bi s krajevnim samoprispevkom zbrali 7,800.000 dinarjev. Samoprispevek naj bi znašal 1 odstotek od neto osebnih dohodkov zaposlenih, 25 odstotkov od katastrskega dohodka, 2 odstotka od čistega dohodka obrtnikov in 0,5 odstotka od pokojnin. Obrtniki pavšalisti pa bi prispevali 3.000 dinarjev, zaposleni v tujini pa 4,500 dinarjev. Pomeni, da ne gre za povečanje samoprispevka, temveč le za enake obremenitve kot so bile doslej. Feri Maučec objekta. Tudi bodo napeli vse sile in tako skušali zasesti boljše mesto v nogometni ligi. Pri tem j ih bodo tako gmotno kot moralno podpirali vsi vaščani, saj imajo resnično veliko navijačev. Tudi med starejšimi sovaščani. Š,S. V teritorialni obrambi deset odstotkov žensk Teritorialna obramba je najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov za oborožen odpor. V Pomurju ie sestavljena iz štabov in enot, ki so jih ustanovile pomurske občine. Za usklajeno delovanje vseh štabov in za poveljevanje večjim enotam TO je odgovoren PŠTO Pomurja s sedežem v Murski Soboti. Enote TO se organizirajo in pripravljajo v miru, aktivirajo pa se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, ob naravnih nesrečah ter izrednih razmerah. Zaradi usposabljanja in preverjanja bojne pripravljenosti pa se aktivirajo tudi v miru. Enote TO se dopolnjujejo z obvezniki, ki so končali služenje vojaškega roka v JLA, tako da se v času vaj in usposabljanja le ponavlja ter preverja poznavanje vojaških spretnosti in veščin. V vrste TO pa vključujejo tudi prostovoljce in ženske. V vojni so pripadniki TO tudi delovni ljudje in občani, ki z orožjem ali kako drugače sodelujejo v narodni zaščiti. Če vojne razmere tako zahtevajo, pa se lahko za izvršitev določenih bojnih nalog uporabijo tudi enote milice. Trenutno je TO v Pomurju organizirana tako, da pokriva celotno ozemlje in s tem omogoča nenehen oborožen boj v vojnih razmerah, uspešno delovanje družbeno-političnega sistema, zaščito prebivalstva in materialnih dobrin. Naloge izvaja TO samostojno ali skupaj z enotami JLA na začasno zasedenem ozemlju, na območju fronte ali v svojem zaledju. Glavna naloga na ZZO bo boj in odpor do končne zmage, povzročanje čim večjih izgub agresorju v živi sili in materialnih sredstvih, onemogočanje premi- NIČ NAS NE SME PRESENETITI kanja in manevriranja njegovih sil, slabljenje njegovega sistema vodenja, poveljevanja in presKroovanja, onemogočanje vspostavitve okupacijske oblasti ter organiziranje in ustvarjanje razmer za redno delovanje naše oblasti in DPS. Ker so v enote TO razporejeni pripadniki, ki so končali služenje vojaškega roka v JLA, ne izvajajo osnovno, temveč le dopolnilno usposabljanje. Velik poudarek dajejo pri usposabljanju mladink in mladincev prostovoljcev ter usposabljanju vojaških obveznic. V tem srednjeročnem obdobju želijo v vrste TO vključiti 10 odstotkov žensk. Usposabljanje traja od enodnevnega sklica do petdnevnih vaj, ki potekajo ob vsakem vremenu na območju Pomurja. Posamezni specialisti in starešine pa se usposabljajo v vojaških šolah ali posebnih centrih. Dosedanje preizkušnje posameznih enot, ki se začenjajo z mobilizacijo in končajo s taktično vajo, pri' teh pa sodelujejo tudi druge strukture SLO in DS, so pokazale visoko stopnjo pripravljenosti pripadnikov TO za opravljanje obrambnih aktivnosti. Zelo dobro je tudi sodelovanje z občani pri izvajanju vaj, saj so v posameznih primerih KS tudi prevzele skrb za nastanitev in prehrano ter se celo vključile v jzvajanje določenih nalog. Žal so včasih celo težave zaradi prevelike gostoljubnosti naših ljudi. V prihodnje bo potrebno več skrbi nameniti kondiciji pripadnikov TO ter opremljanju s sodobno opremo in oborožitvijo. F. M. STRAN 8 * 35 LET • VESTNIK, 1. MAREC 1984 šport AKTUALNO V TELESNI KULTURI --------------------- Iščemo najboljšo krajevno skupnost V soboški občini in v celotni Sloveniji so pričeli z akcijo ocenjevanja dosežkov krajevnih skupnosti v športni rekreaciji. Akcija pomeni nadaljevanje dveletnega dela, kije dalo razveseljive rezultate. Od pomurskih občin so se akcije najzavzeteje lotili v soboški občini, zato so.temu primerni tudi rehultati. Najuspešnejša doslej je bila krajevna s skupnost Bakovci, kije med vaškimi skupnostmi bila krajevna skupnost Bakovci, kije med vaškimi skupnostmi bila po prvem ocenjevanju prva, lani pa druga v Sloveniji. Med mestnimi krajevnimi skupnostmi pa je Murska Sobota zasedla šesto mesto. Zlasti pa je razveseljivo to, da se vsako leto vključuje v akcijo več krajevnih skupnosti v vseh pomurskih občinah. V preteklem letu so v soboški občini dosegli na področju rekreacije pomembne premike v osnovnih programskih nalogah, ki se kažejo v povečanju števila udeležencev v športni rekreaciji, uveljavljanju novih oblik in vsebine, vgraditvi organizacijske strukture, ustvarjanju boljših kadrovskih in materialnih pogojev, skrbi za propagando ter pridobivanju novih površin za športno-rekreacijsko vadbo. Pri tem velja zopet omeniti krajevno skupnost Bakovci, kije lani dobilo novo asfaltno rokometno igrišče in balinišče ter pripravila vrsto novih oblik dela. V soboški občini pa so sicer dosegli pomembne uspehe na področju športne rekreacije, kar pomeni, da so si delo zastavili načrtno, saj so v 90 odstotkih krajevnih skupnosti nosilci športno-rekreativne dejavnosti klubi, društva, strelske družine itd. Prav ti nosilci so skupaj s pristojnimi komisijami za športno, rekreacijo v krajevnih skupnostih dolžni opraviti popis dejavnosti v minulem letu, ki prav sedaj poteka. Vprašalniki so kljub zahtevnosti našli svoje mesto, morebitno pomoč pa lahko krajevne skupnosti dobijo na Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota, oziroma ostalih pomurskih občin. V soboški občim se nadejajo, da bo akcija pravilno stekla ter da bodo znova med najuspešnejšimi krajevnimi skupnostmi v Sloveniji na majski razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj za minulo leto. KOŠARKA Visoka zmaga Pomurja V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški košarkarski ligi-vzhod je Pomurje v Murski Soboti z visokim rezultatom premagalo Koroško 168:66. Koše za Pomurje so dosegli: Sakovič.30, Merklin 26, Juteršnik 22, Fujs 18, Rajbar 18, Horvat 14, Štihec 14, Marinič 10, Petrič 8 in Sedonja 8. S to zmago si je Pomurje že zagotovilo naslov prvaka. ZMAGA POMURJA V CELJU V prvenstveni tekmi slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje v Celju premagalo Metko z rezultatom 58:47. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 17, Koren 13, Merklin 11, Benko 6, Kardoš 5, Bore 4 in Šiško 2. II. SOL — VZHOD ZMAGAL LE LJUTOMER V prvem spomladanskem kolu tekmovanja v drugi slovenski odbojkarski ligi-vzhod, kjer nastopajo tri pomurske ekipe, dve moški in ena ženska, so zmagali le Ljutomerčani. V Šafarskem so premagali Braslovče s 3:1 in tako napovedali odhod z dna lestvice. Odbojkarji Radenske pa so gladko izgubili z ekipo Franjo Malgaj z 0:3. Lepo priložnost za prvo zmago pa so zamudile odbojkarice Pomurje, čeprav so nastopile oslabljene. Kljub vodstvu z 2:1 so jih v Beltincih premagale odbojkarice iz Ruš s 3:2. KEGLJANJE Zopet odličen Steržaj V Ljubljani so bila mednarodna srečanja kegljaških re- B Iprezentanc Jugoslavije in Romunije v moški in ženski konku- _ renči. V moški reprezentanci Jugoslavije je nastopil tudi Miro ■ Steržaj, član kegljaškega kluba Radenska in se odlično odrezal. I Na prvem nastopu, kjer je zmagala Jugoslavija z razliko 92 B kegljev, je4)il v naši reprezentanci najboljši Steržaj, kije podrl 952 | kegljev, kar pa je bil tudi najboljši rezultat dvoboja. V drugem ■ I srečanju, kjer je Jugoslavija zmagala z razliko 24 kegljev, pa je B Miro Steržaj podrl 936 kegljev, karje prav tako izvrsten rezultat. £ ■ Tako je veteran Miro Steržaj še enkrat dokazal, da si zasluži nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Ljubljani. ---- ROKOBORBA —---------—-------- -—PRIPRAVE ROKOMETAŠEV POLETA Osvojiti vsaj peto mesto Rokometaši Poleta iz Murske Sobote, ki so v jesenskem delu tekmovanja v slovenski ligi osvojili tretje mesto, se že od 27. januarja dalje pripravljajo za drugi del tekmovanja v telovadnici Mure. Zaradi bolezni trenerja so nekaj časa vadili sami, medtem ko potekajo sedaj priprave po programu dvakrat tedensko. Treninge obiskujejo vsi igralci, ki so v jeseni nastopali za klub, ter nekaj mladincev, tako da v moštvu niso nastale nobene spremembe. Breme prvenstva bodo torej nosili isti igralci kot doslej. Ti pa so: Gomboši, Bogdanovič, Benko, Katona, Horvat, Titan, Glavač, Varga, Merčnik, Bransverger, Želodec in Grilec. Z igranjem prijateljskih tekem bodo začeli takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Dogovorjene imajo tekme z Varteksom, Ormožem in Branikom. Načrtujejo pa tudi, da bodo nekaj tekem odigrali s pomurskimi klubi. Čeprav se pri Poletu srečujejo tudi s finančnimi težavami, tako kot v večini klubov, upajo, da bodo tudi v prihodnie deležni podpore ZTKO in nekaterih delovnih organizacij, ter zvestih navijačev. Želja tako igralcev kot vodstva kluba je, da bi moštvo Poleta na koncu osvojilo vsaj peto mesto, kar'bi mu zagotavljajo obstanek v enotni slovenski ligi. --LETNA SKUPŠČINA MDNS MURSKA SOBOTA OČITNO PREMALO SODNIKOV Kljub nenehnim prizadevanjem in razpisom seminarjev za nove nogometne sodnike je odziv kandidatov slab. Trenutno je v medobčinskem društvu nogometnih sodnikov Murska Sobota, ki de uje na območju ljutomerske, radgonske ih soboške občine, le 35 aktivnih sodnikov, medtem ko bi jih potrebovali enkrat toliko Pomanjkanje sodnikov povzroča težave pri vodenju tekmovanja v števdnih ligah, zato morajo nekateri sodniki dnevno voditi tudi po tri tekme. Poleg tega pa se tudi srečujejo s finančnimi težavami, saj je prispevek, ki ga dobivajo le od soboške občine, minimalen. Kljub temu pa so v pretekhh dveh letih dosegli vidne rezultate, saj imajo v svojih vrstah tudi zveznega in več republiških sodnikov. V kritični razpravi so ugotavljali, da so tudi preveč osamljeni, da bi lahko uspešneje razreševa l nekatere ® predstavnika Zveze nogometnih sodnikov Slovenije en p ležil tudi eden od vabljenih predstavnikov drugih organizacij iri druš. . Zlasti je nerazumljiva odsotnost predstavnika me nnonm/tno 7ve_ zveze Murska Sobota, saj si brez dobrega sodelovanjam g• zo in sodniško organizacijo ni mogoče predstavljati uspe 8 notrehni movanja množičnega’ pomurskega nogometa, saj so eni r“ novost Na letni skupščini so sprejeli program dela v katerem so XkXe predlagali, da bi naj delegati na tekmah pomurske in prv .. . stroške opravljali istočasno kontrolo sojenja, kar bi znatno zmanjša^ s roske sodniške organizacije. Izvolili so tudi nov izvršni predsednika so izbrali Ervina Ratkaja. STRELSTVO Novi občinski prvaki Občinska strelska zveza Ljutomer je pripravilo občinsko prvenstvo za ekipe in posamično v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 6 ekip z 18 strelci in strelkami. Največ uspeha so imeli po pričakovanju strelci Ljutomera, ki so zmagali v članski in mladinski konkurenci, medtem ko so bile pri članicah najuspešnejše strelke Vesne. Rezultati — člani — ekipno: SD Ljutomer 1067 krogov; posamično: 1. Ljubo Špindler (Lj) 366, 2. Boris Rudolf (Ve) 358 in. 3. Stanko Kapun (Lj) 356 krogov; Mladinci — ekipno: SD Ljutomer 1067 krogov; posamično: 1. Dušan Špindler 363, 2. Iztok Kapun 356 in 3. Rajko Kapun 355 krogov (vsi Lj); Članice — ekipno: SD Vesna 898 krogov; posamično: 1. Nada Žurman 333, 2. Marta Razlag 283 in 3. Stanka Hvalec 282 krogov (vse Vesna). Kapun SD Mura in Horvat prvaka Končano je bilo tekmovanje v prvi občinski strelski ligi Murska Sobota. Naslov prvaka je osvojila SD Mura pred Panonijo iz Murske Sobote. Ekipi bosta soboško občino zastopali na regijskem tek-movanj'u. Končano je bilo tudi tekmovanje posameznikov v okviru vseh treh občinskih lig, kjer je sodelovali 191 strelcev iz 26 strelskih družin in ekipe obrtnikov. Lestvica A lige SD Mura 11746 kr. 22 točk SD Panonija 11682 kr. 20 točk SD Noršinci 11717 kr. 18 točk SD Kovinar 11476 kr. 16 točk SD Tišina 11482 kr. 14 točk SD Grafičar 11069 kr. 12 točk SD B. Kidrič 9335 kr. 8 točk SD Gančani 11275 kr. 6 točk SD Križevci 10120 kr. 6 točk SD Cankova 9748 kr. 4 toč. SD Brezovci 10049 kr. 2 toč. SD Pomurka 6096 kr. —6 točk — KOŠARKA — POM. TEKMOVANJE OVIZ in Puconci Končano je bilo medobčinsko tekmovanje starejših pionirjev in pionirk v košarki (PF). Največ uspeha so imeli pionirji OVIZ iz Murske Sobote in pionirke Puco-nec, ki so osvojili prvi mesti. Med pionirji so bili najboljši strelci: Šerbec (Pu) 49, Gomboc (Radenci) 48, in Kranjec (OVIZ) 44 košev. Pri pionirkah pa so bile najbolj učinkovite: Kutoš (Puconci) 30, Gomboc (Tiš) 29 in Povh (Puc) 26 košev. Rezultati — pionirji: OVIZ:Pu-conci 35:23, OVlZ:Tišina 100:28, Tišina:Puconci 33:40, Lendava:Ra-denci 34:4» 1 J "TLjutomer 57:20 in Ljutomer:Radenci 12:48. Finale: OVIZ:Radenci 45:42, Pu- conci; Lendava 27:30 in Tišina:Lju- tomer 20:0. OVIZ Radenci Lendava Puconci Tišina Ljutomer 3 3 0 180:93 6 3 2 1 138:91 4 3 2 1 121:95 4 3 1 2 90:98 2 3 1 2 81:140 2 3 0 3 32:125 0 Rezultati - pionirke: OVIZ:Lju-53-14, Tišina:Puconci 18.87, " ** in OVIZ: Med posamezniki je zmagal Janez Horvat (Mura) s 4013 krogi pred Štefanom Balaškom (Nor) 3983, Brankom Bukovcem (Tiš)' 3971, Andrejem Šiftarjem (Mura) 3952, Mirkom Horvatom (Mura) in Karlom Turnerjem (Nor) po 3905 krogov. V ligi B vodi S D Mura H. z 22 točkami pred Tišino II inNoršinci II. po 20, Cankovo II. 18, Šalovci 14, Petrovci 10, 25. majem in Gederov-ci po 8 ter Kančevci in Andrejci po 7 točk. V ligi C je v vodstvu SD Noršinci III z 22 točkami pred Panonijo II 20 in Cankovo III po 18 točk. tomer Tišina:Ljutomer Puconci 46:28. 39:33 Puconci -> ? o 124:46 4 7 1 1 81:60 2 OVIZ Tišina Ljutomer L 1 1 2 1 1 2 0 2 57:111 47:92 2 0 ---- ŠAH “ ZMAGAL CIGAN Na prvem icu-Snjem šahovskem Hitropoteznem turnirju pred Sobote je sodelovalo 13 šahistov. Zmagal je Štefan C‘gan lBor;emKosom Borisom Kovačem in Danilom Harijem po 9.5. Alojzom Kosoma, g j in Ivanom Neratom po 7 točk itd. POKAL DOMAČINOM V Bakovcih je bil tradicionalni -pustni odbojkrski turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe. Rezultati: Bakovci : Panonija 2:0, Mura : Panonija 2:1, Mura : Pomurski tisk 2:1. Pomurski tisk : Panonija 2:0, Mura : Bakovci 1:2, Pomurski tisk : Bakovci 0:2, Vrstni red: 1. Bakovci, 2. Mura, 3. Pomurski tisk in 4. Panonija. Zmagovalna ekipa je prejela pokal Pomurske odbojkarske zveze. SMUČANJE NAJBOLJŠI ROGAŠOVCI ŠŠD Pionir Kuzma je v sodelovanju z odborom za. šolski šport pri ZTKO Murska Sobota pripravilo občinsko tekmovanje v slalomu. Tekmovali so v treh kategorijah; Največ uspeha so imeli tekmovalci ŠŠD Rogašovci, ki so v ekipni konkurenci osvojili prvo mesto pri starejših in mlajših pionirjih, medtem ko so pri starejših pionirkah prvo mesto osvojile tekmovalke ŠŠD Sloga iz Murske Sobote. Rezultati — st. pionirji: 1. Andrej Kuhar (Pu), 2. Robi Puklavec (OŠ II), 3. Smiljan Mekicar (OŠ III); ml. pionirji: 1. Zdenko Buček (Rog), 2. Aleš Štajer (Can), 3. Drago Hren (Rog); st. pionirke: 1. Romana Gajšek (OŠ III), 2. Irena Brunec (Bak), 3. Kocijančič (OŠ III). J. Rožman ŠAH Regijsko prvenstvo V Gornji Radgoni je bilo pomursko prvenstvo za pionirje in pionirke v šahu, na katerem so nasto-.pile najboljše ekipe iz občinskih ■tekmovanj. Rezultati — Mlajši pionirji: 1. OŠ II Murska Sobota 6 točk, 2. OŠ Bistrica 5,5 in 3. OŠ Gprnja Radgona 0,5 točke; ML pionirke: 1. OŠ Beltinci, 3 točke, 2. OŠ Negova 1 točko; StarejšT pionirji: 1. OŠ Genterovci 5, 2. OŠ Gornja Radgona 4,5, 3. OŠ Tišina 2,5; Starejše pionirke: 1. OŠ Gornja Radgona 5, 2. OŠ Prosenjakovci 5, 3. OŠ Odranci 2 točk. Najboljši bodo sodelovali na republiškem prvenstvu. tg KS Center prvak V Murski Soboti je bilo občinsko prvenstvo v šahu, ki ga je organiziralo ŠD radenska iz Murske So-bore. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip. Naslov občinskega prvaka je osvojila ekipa KS Center Murska Sobota s 24 točkami. Sledijo: Puconci I. 16,5, Čepinci in Bakovci po 16, Moravci I. 15, Koša-rovci in Brezovci po 14, Moravci II 13,5, Ižakovci 13, Nemščak in Križevci po 12,5, Lipa 12, Puconci II 10 in Prosečka vas 7 točk. Lendavčarji najboljši Pozivni turnir najmlajših pionirjev Pomurja, ki je bil v Lendavi, je prinesel največ uspeha domačinom, ki so pobrali večino najboljših mest, razen v prvi skupini, ko sta bila najboljša Radgončana, Sobočani pa so tokrat precej razočarali. Vrstni red — I. skupina: 1. Rous, 2. Šmid (oba Ra), 3. Vidič (Le), 4. Gonza M. (So); II. skupina: 1. Gerič, 2. Zver (oba Le), 3. Banfi (Ra), 4. Gonza J. (So); III.'skupina: 1. Dobrijevič, 2. Zver M. (oba Le), 3. Baumgartner (So); IV. skupina: 1. Kosi, 2. Ivanec, 3. Kontrec (vsi Le). ’ M. U. — LJUTOMER ------------- Pokalno tekmovanje ZTKO Ljutomer bo organizirala pokalno tekmovanje v namiznem tenisu občine Ljutomer v nedeljo, 4. marca 1984, ob 9.00 uri v telovadnici Partizana v Ljutomeru. PODLESEK ČETRTI V ŠVICI V Ženevi je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje, na katerem so sodelovali tekmovalci iz 12 držav. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil tudi član RK Pomurje iz Murske Sobote Franc Podlesek in v kat. do 68 kg zasedel četrto mesto. Zabeležil je štiri zmage in doživel dva poraza. Premagal je Labruna (It), Renkena (Can) in se oddolžil za poraz na svetovnem prvenstvu, Savova (Bol) in Nojera (Švica). V borbi za kolajno pa je izgubil z Deividom (Amerika) in Schulerjem (ZRN), čeprav je vodil s 6:0, tesno s 7:8. Na tem prvem kontrolnem tekmovanju za ses.’vo državne reprezentance, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu, je Podlesek zadovoljil, vendar se bo moral še izkazati na mednarodnem tekmovanju v Bolgariji, ki bo 19. marca, če bo hotel obleči državni’ dres. ----DVORANSKI HOKEJ --------------------------- Pomurje prvak Slovenije V Celju je bilo odprto prvenstvo Slovenije v dvoranskem hokeju, katerega seje udeležilo pet ekip, od tega dve’ iz občine Murska Sobota. Po pričakovanju je. prvo mesto osvojila ekipa Pomurje, ki je premagala vse ekipe: Partizan Gaberje z 2:1, Svobodo iz Ljubljane s 7:2, Mursko Soboto s 6:0, in PIC Maribor s 6:2. Ekipa Murske Sobote pa je zmagala s PIC 6:0, neodločeno igrala s Celjem 3:3 ter izgubila s Svobodo 0:2 in Pomurjem 0:6 in osvojila četrto mesto. Za Pomurje, ki je osvojilo naslov prvaka Slovenije, so igrali: Š.Mesarič, Črnko, Časar, Fujs, M. Mesarič, in Kerman. Za Mursko Soboto pa Sraka, Gostonj, Bedek, V. Zelko, Bukvič in Ftile. Med sodniki pa so bili: Glavač, Vučak in L. Zelko, vsi iz Murske Sobote. Pred pričetkom prvenstva pa je Pomurje odigralo propagandno tekmo z zagrebško Trešnjevko in izgubilo s 4:5. (Mesarič 2 in Kerman 2) Najboljši strelci pri Pomurju M. Mesarič je dosegel 14 golov. PGMURJE 4 4 0 0 21:5 8 Celje 4 2 1 1 11:5 5 Svoboda 4 2 0 2 7:11 4 M. Sobota 4 112 7:11 3 Maribor 4 0 0 4 4:18 0 ----ATLETIKA — PRV. SLOVENIJE — ■ ... ŠIFTAR IN POMURJE DRUGA V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v krosu za vse kategorije, na katerem so nastopili vsi najboljši slovenski atleti in atletinje. Med njimi je bilo tudi nekaj pomurskih tekmovalcev. Najuspešnejša je bila Pergarjeva iz Murske Sobote, ki ie med pionirkami v teku na 1000 metrov zasedla četrto mesto (3;41,0). Uspeh predstavlja tudi peto mesto Kovačičeve (6;02,0) m šesto mesto Banfijeve (6;05,0) v teku na 1500 m v konkurenci mlajših mladink. Ekipno v konkurenci mlajših mladink pa je Pomurje zasedlo drugo mesto z 21 točkami. Vim repuI’l^kem atletskem prvenstvu v dvorani, ki je bilo v Celju, je mladine h' Lr ie “ V ?S°m 7’°6 ZaSedel druSo pri mladincih kar je lep uspeh. Sicer pa so letošnji rezultati pomurskih atletov bo jši kot lam. Nekateri izmed njih bodo sodelovali tudi na državnem prvenstvu, ki bo prihodnjo nedeljo v Čačku. arzavnem ----NAMIZNI TENIS — MRLZ _ PRESENEČENJE V PULI V predzadnjem kolu MRLZ so Sobočani gostovali v Puli, kjer so se pomerili z drugouvrščeno ekipo lige, ki je doslej zabeležila le dva poraza proti zmagovalcu Bagatu. Sobočani so le na tihem upali, da lahko pripravijo domačinom neugodno presenečenje. Spet je blestel Miran Močan s tremi zmagami, odločilna pa je bila njegova zmaga nad nekdanjim državnim reprezentantom Lučičem. Tako gre Mpčanu največ zaslug za nepričakovano zmago, prav tako pa je potrebno čestitati tudi Raku za dve zmagi, dočim je Benko nastopil bolan in ž? po prvi partiji ni bil več sposoben za igro ter ga je moral zamenjati Šercer, ki je izpustil priložnost za zmago proti tretjemu igralcu Šešelji. Sobočanom velja čestitati za izredno borbenost, s to nepričakovano zmago pa so osvojili 16 točk in so trenutno na petem mestu ter so že skoraj rešeni vseh skrbi zaradi obstanka v ligi, čeprav v •zadnjem kolu doma proti Pamučni industriji računajo na dve točki, proti vodilnemu Bagatu pa tako in tako nimajo nobenih možnosti. Rezultati: PULA—SOBOTA 4:5 (Žirovnik—Rak 0:2, Lučič—Benko 2:0, Šešelja—Močan 1:2, Lučič—Rak 2:0, Žirovnik—Močan 1:2, Šešelja—Šercer 2:1, Lučič—Močan 1:2, Šešelja—Rak 0:2, Žirovnik—Šercer 2:0). ,, M. U. JUDO - REP. PRVENSTVO Na državno prvenstvo trije V Slovenski Bistrici je bilo republiško prvenstvo za starejše mladince v judu, na katerem je nastopilo okrog 70 tekmovalcev iz 20 slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci iz Lendave in Murske Sobote in dosegli nekaj dobrih rezultatov. To še zlasti velja za Vrdjuko v kat. do 60 kg, Mihaliča v kat. do 65 kg in Semna v kat. do 86 kg, vsi so iz Murske Sobote, ter Krajačiča v kat. do 71 kg iz Lendave — vsi so zasedli tretja mesta. Horvat v kat. do 71 kg in Meničanin v kat. do 65 kg pa sta bila peta. Največje presenečenje je pripravil Vrdjuka, saj je tokrat prvič tekmoval v konkurenci starejših mladincev. Prvič pa sta med starejšimi mladinci sodelovala tudi Meničanin in Horvat. Na državno prvenstvo, ki bo 11. marca v Beogradu, so se uvrstili: Mihalič in Semen iz Murske Sobote ter Krajačič iz Lendave. O. S. • 35 LET * STRAN 9 VESTNIK, 1. MAREC 1984 Borova gostuvanja v soboški občini TRIJE BORI SO PADLI - EDEN PA BO N A PUSTNO NEDEUO V tem predpustnem času sta v soboški občini v nedeljo padla dva bora, eden pa že prejšnjo nedeljo. S tem pa vse še ni končano. Na pustno nedeljo bo padel še en bor in sicer v Radovcih, ker tudi tam v predpustnem času niso imeli nobene poroke. Organizatorji dosedanjih treh borovih gostilvanj — v Va-darcih, Neradnovcih in Vučji gomili so se potrudili. Skušali šobiti kar se le da originalni. Sodeč po pripravah bo tako v nedeljo tudi v Radovcih. Houruk torej! Prijela so tudi borova sneha — Majda Simon (stara 23 let), mladoporočenec, 45-letni Ludvik Bagar, posvatbice in drugi svatje. Vrag pa je od zadaj pazil, da ne bi kdo ukradel krošnje. Po desetih letih je v Neradnovcih na Goričkem spet padla pobuda: Od enega do drugega, .fašenka’ se ni nihče poročil, pa imejmo borovo gostiivanje! Gasilci so prevzeli organizacijo, vendar to sploh ni bilo pomembno, kajti delali so tako rekoč vsi. Pri njih je namreč tako, da imajo vse organizacije skupno blagajno in tako tudi skupaj načrtujejo, delajo... Najbrž je maiokje takšna složnost Rečeno—storjeno! Zavzeto so se. začeli pripravljati na ta dogodek. In potem je prišla nedelja, 26. februarja. Dokaj zgodaj je bila tako rekoč cela vas pokonci. Napravljali so se v svate, pripravljali jedila, pijačo... Okrog desetih je pisana povorka »gostivancev« in dokaj številnih domačinov ter obiskovalcev iz okoliških krajev krenila v bližnji gozd, da bi nevesti posekali borovega ženina. Še prej pa se je vesela druščina zabavala in zganjala razne norčije. Vse je teklo kot v kakšni igri. Policaji so lovili zmikavte, sodniki so jih brž kaznovali, nekateri so se temu seveda spretno izmuznili, gozdne vile so obkrožale zdaj enega zdaj drugega obiskovalca in okrog njega plesale ter pele, za to je bilo treba seveda nekaj plačati, ci-ganice so iskale očete svojim ,fotivom’, vrag je čuval nevesto in kasneje bor, mojstri starih obrti so ponujali svoje izdelke... Končno so podrli bor, ga naložili na voz in odpeljali v vas, kjer je bil potem še poročni obred. Nato pa so se vsi skupaj zabavati še dolgo v noč. Pisana druščina se je minulo nadeljo zbrala pred gasilskim domom v Vučji gomili in se po dolgem sprevodu, tako kot je običaj, raztepla po bližnjem gozdu. Ni manjkalo ugibanj o tem, kateri bo padel pod neusmiljeno žago. To pač mora biti vse do podiranja skrivnost, ker bi lahko nagajivci iz drugih vasi že pred gostuvanjem drevo tako ali drugače »oskrunili«, to pa bi spravilo organizatorje v hudo zadrego. Bor je padel, čast vasi je bila vsaj nekoliko »oprana« Ja, tako je bilo. Tudi v Vučji gomili se v predpustnem času ni nihče poročil, zato je pop pritajenim oblažlovanjem, vendar z zvišanim tonom poročil Borovega Števeka in Škiifkovo Kato. Zgodi se pač. Nagajanja tudi med poročnim obredom ni manjkalo, zato je moral imeti pop ob sebi tudi ne preveč usmiljeno zaščitnico. Borje padel. Zdaj je bila treba paziti, da jim ga ne bi kdo ukradel. Pa tudi sami so ga morali spraviti na voz, saj bi bila sramota, če bi jim morali pomagati tisti, ki so prišli na gostovanje iz sosednjih vaši. Obdolžili so ga za krajo lanu, prišla sta paznik in sodnik in kazen je bila neizbežna, čeprav se je prijeti branil, da mu je to nekdo nastavil. V takšnih primerih se ne da nič dokazati. Zmikavti pa šobili sicer dokaj urni. Skoraj vsem policajem so sneli kape in celo borovemu popu sojo ukradli. OBDARUJTE SVOJE NAJDRAŽJE! Mercator MERCATOR - SLOGA Gornja Radgona Čestita vsem občankam ob 8. marcu in se jim zahvaljuje za zaupanje. Obiščite poslovalnice Mercator-Sloge, kjer vam nudijo primerna darila ob prazniku žena in vse ostalo, kar je potrebno za vaš dom I Tile dve Neradnovčarki sta kar urno predli lan, čeprav so ga kaplje, ki so padale z dreves, preveč navlažile. Ko smo ju fotografirali, je prišel mimo tudi ,kupinar’. Sicer pa smo videli še razne druge mojstre domače obrti, med njimi tudi 70-letnega Karla Zrinskega, ki je ponujal ,kapčke’ in ,surkule’ za pipo. V imeni bora, štora i sokla naj bo vaša pout po fašenki srečna ino vednaka po ton puklavom svejti! STRAN 10 * 35 LET * VESTNIK, 1. MAREC 1984 PARKINSON V POMURJU ffl® NADEJANO SNIDENJE Ste morda že imeli priložnost seznaniti se s Parkinsonom imParkinsonovim zakonom? Da ne?! Če res ne, potlej nam je dolžnost — in posebna čast, kajpa! — da vas z njim dodobra seznanimo in spoznamo. Angleški profesor političnih znanosti Northcote Parkinson, ki mu najraje pritikajo in podtikajo vse mogoče krilatice — nesramen, brezobzirno odkrit, posmehljiv, prezirljiv, neotesan, skratka ciničen — je, če smo prav obveščeni, že pred leti »zablodil« tudi v naše kraje. »Državljanstvo« si je menda pridobil tam nekje v 50-tih letih, ko je spisal knjižico, v kateri se je z njemu lastno kritičnostjo in satiričnostjo polotil birokracije. Brez onegavljenja in obo-tavljanjasije upal — akose za začetek zadovoljimo, zgolj s skromno razlago — vreči svetu v obraz, da se uradništvo in uradovanje (se pravi: brezdušno, okostenelo, ozkosrčno in dlakocepsko ravnanje po predpisih) kar samodejno množi. Seve je profesor Parkinson s svojim cinizmom in sarkazmom spdčetnka požel obilo grenko-sladkih srrteh-Ijajev in posmihanj pa hude krvi in malone preganjanj, a dejstva, da so njegovo knjižico množično ponatiskovali in prevajali, ni moč ovreči. Za tiste, ki jih prijemlje nestrpnost, povejmo, da pravi Parkinsonov zaktfn naslednje: uradništvo se razmnožuje v veliko večjem obsegu kot delo, ki ga opravlja. Pravzaprav je posredi dvoje zakonitosti: po prvi vsak uradnik skuša pomnožiti podrejene uradnike, ne pa svojih tekmecev, po drugi pa uradniki drug- drugemu ustvarjajo delo. Ta hip utegne kdo poskočiti: kaj ima vse to opraviti s Pomurjem? Pri nas se vendar kaj takega sploh ne dogaja. Parkinson nima kaj iskati v pokrajini ob Muri. Načeloma je slednje že mogoče, a bodite strpni in nam dovolite skleniti umovanja ciničnega gospoda profesorja. Postopek množenja bi- rokracije je_ namreč dokaj enostaven. Če uradniku ne uspe opraviti naloženega mu dela, ker je preobilno ali ker ni sposoben, so mu na voljo tri možnosti: prva, da odpove službo, druga, da poišče še enega uradnika in si z njim delo prijateljsko razdeli, in tretja, da najde dva pomočnika, jima razdeli svoje delo in postane njun šef. Zajedljiv Parkinson ponuja bojda zgodovinski dokaz, da si vsak uradnik izbere tretjo možnost. Dva nova pomočnika prideta zlagoma do sorodne »razsvetlitve« kot njegadni njun šef — daje torej opravkov preveč in jih je treba razdeliti — in če se je da, jih razdelita tako, da postane vsak šef novima uradnikoma. Prvi uradnik nima nič proti, saj se število podrejenih množi in s tem seveda napreduje. Zdaj začne delovati druga zakonitost: uradniki si nagrmadijo delo, ki ga objektivno ni, toda nekako morajo zapolniti svoj delovni čas. Kako? Preprosto tako, da »izumljajo« nove predpise in postopke, se o njih dogovarjajo, jih dopolnjujejo, popravljajo) 6 njih razpravljajo, predlagajo nove različice, -si pošiljajo in pisarijo gore papirja in tako naprej in tako dalje. Vam ne zveni vse tole — posebej še zadnje — nekam znano?! Samo mimogrede: če smo pred tremi leti ugotavljali, da premoremo v Jugoslaviji 3,3 milijone najrazličnejših predpisov, seje menda letos, po še nepopolnih raziskavah, število predpisov povzpelo že na 7 (beri: sedem) milijonov! S Parkinsonom bi lahko dodali, da se uradništvo tudi množi hitreje kot neposredni proizvajalci, o množenju referentov, vodij oddelkov, pomočnikov oz. namestnikov vodij oddelkov in podobnih po občinskih upravah pa raje sploh ne razglabljamo. Tisti, ki so že kdaj okusili (smo okusili!), kako deluje aparat uradništva — samo pri spremembi bivališča je na 'primer potrebnih nič manj kot 20 takšnih in drugačnih pre- pisov — se zanesljivo še spomnijo akcije za zmanjšanje (bolje: preudarnejšo delitev) administrativnih in režijskih opravil v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in organizacijah združenega dela. Začela se je pred dobrimi tremi leti, pravih izidov pa še zmeraj ni. No ja, imamo sicer nekaj okvirnih statističnih podatkov (recimo, da v naši republiki sedi trem delavcem na grbi en uradnik), a statistika je — hoteli ali ne— kaj čudna, gospa, ki marsikaj spretno prikrije. Kar poskusite za svojo interno rabo izračunati, koliko režijcev pride na enega neposrednega proizvajalca (normirca) v malo večji organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti! Podatki vas bodo gotovo zaprepastili. Skorajda vsakodnevno nam časopisni stolpci prinašajo mastno naslovljene član-.ke in komentarje: Nezlomljiva vojska uradnikov, Nezaustavljiv pohod črnih naro-kavnikov, Administracija raste na kvadrat, V krempljih Parkinsonovega zakona in podobne. Izhoda takorekoč ne ponujajo, saj se »njihova veličanstva« birokracija, tehnokracija in administracija očitno požvižgajo na strašljive naslove, kritične komentarje in gromovniško retoriko. Le kaj bi sploh ugnalo — reči ugonobilo bi bila čista utopija — to trdoživo in tradicionalno (Francozi so se na primer z njo otepali že leta 1750!) družbeno nadlogo? Parola, nazaj za stroje, ki v zadnjem času le »meso« postaja, jo utegne vsaj* delno ublažiti. Za naše, pomurske razmere, bi bilo dobrodošlo manj uradovanja po zadrugah in kombinatih, pa več »pospeševanja« na terenu. Obrtniki si želijo hitrejših »uradnih blagoslovov« za razna dovoljenja in soglasja, podobno tudi tovarne in navsezadnje tudi mi, navadni smrtniki. Kajti cinik Parkinson načelno v našem prostoru, sistemu in državi pač nima kaj iskati. Torej?! (brž) FASENIK - PUST Pa stoupamo dale po faše-niki v vsakdanešnje življenje. Datum napišemo drujgi — pa se smejmo vsemi, kade nam na pouti kraj porinimo, na be-teg ne mislimo, niti na cene — samo ka de apočina zdravo rasla in zemla obdelana. Prelogov pa tak ne vidi nišče, ar se tej glavačke v kancelariji ne zgučaVlejo driijgo, kak dobiti v roke tistoga, šteri je zafušao naše verstvo. No, pustimo tou! Tou vračijo tan na driijgon trnaci, tan ge pišajo, kama šteri lejko ide. Zdaj pa poslušajte! Či mi vdrjete ali nej — ka mi je lani na risalovo pravo eden pajdaš, šteri je doma iz Ribnice na Dolenjskem. Ideva vd iz Sobote — ta proti Petrovcon i dale v Štilince. Tam ie med liidmi doma naj-so nej pKrjeSTso zvOnstvi. Ges pa na tou pravin. naš pravi guč ma taksno tuc nost (sočnost) kak ščava — samo škoda, ka več nega tisti pravi babic, ka bi znale skiijati i. spečti indašnje dobroute. Školnicke so pozabili lepo pisati, ka bi znali lepe goričke luštarijeokouli novih ali starih šol kak tildi driijga doživetja doj napijsati — tak kak so znali gučati v Kiizmičovon cajti. ’> Viipajmo se, ka de malo cifrastosti i originalnosti v žlahtnosti guča ostalo ešče par generacij pri mladi iiaai — ka tou doj napijšejo našoj deci, štera nosi v svoji kotrigaj — bogato tradicijo borovega gostuvanja. Zatou nemrete pozabiti — ka slab glas perouti ma — a dober komaj kliika ta! Dini Titan ‘Disnjgod awa/qo.id yainuaji nz fosA iy ‘Disng nz af odag f - lADjdnz aajnuap ada/ uidi ‘lADjdpO OADqDZ nu as ‘iqozod iqjys ‘aqoSai du 'lADzdo foyau a as yos/\ & ;o[asauBU ur ofasauqo as BQ feq bz ‘oiuaA [bs -[[uBAnjsog iiuia / -0J0q rqiaBiuop ao3o| zi mq BJBtuau ‘ipa|Šz tuii|nuiui z ijB^Buiod oqqB| pds is iq up ‘azBx'iuoqsz A asauud as jBq ‘fajoi uipsii — ojop z ipaBU bj ^spajqo B3aqsAO|BAS puazappn iiuipuso ‘ouissjbjs huiBjud ‘ojs -aAau ui uiouiuaz z O|iq af oqBq :pa|3opau a joqaioqB} ojsp as iq ijBAajBjds -uauiBU ud fio§z a|Bjso i[B apzBqs as os iq ‘(aA)iznjpz ajaj as oqs|BfiABidnouiBS f|oq ‘asdap (<3Aiiuaz“ os oj aSA — ajuj\ BSaaq sSausap ui BŠaAaj z auiasAOjBjq auapz iuB|a ‘oqus patu lafipuiq ui i[jBsa| pfsjaiuo|nf| ‘ogrupuz ui uio)Buiqiuoq uitqsfpauiq tuiqsuoSpBj z BjadB^ OAjSABpodsoS oqgiupBjSouiA ‘B|Bunuiox uiopzo) uiiiujoqos s apnuioj pzoj Aapoiqnjjsuox ‘ofiuouBj s qsqa % . .. ■ na oustno soboto, 3. marca, v kavarni Hotel DIANA priredi za svoje cenjene goste n p VELIKO TRADICIONALNO PUSTNO ZABAVO Maske vabljene - najboljše nagrajene . H0RN s pevkama. Za veselo pustno razpoloženje bo poskrbel ansambe Program bo vodil in povezoval PIŠTA. Rezervacije v recepciji hotela. Nastopajoče maske imajo prost vstop! Vljudno vabljeni! ■,,ojodDZ“ i/i/siuio oqni adjJ is os ojainq dz ‘ojniDjapi ouAoqous oln/ s ipni oCpiiop as iqiu/mimoj 2 /07 ouqopod pfrvi ‘aauo>/ iu as jaziuDu afpoig ’laiuagd a ojniojain ofni ui npos a ypuiDurqm :soa sau DZ aysnui oxa ‘nqiDjyfq ■ • • nfuafuopodsoS ui nfuDA -ojsod ud ad ad oqnyj ag D^iad uidu iq ly ‘sap -n^^iuqopod af .ivy/ ui aosa.yojdoaypui 'd/qa uasqnq a§ yorpud fDApy/snu — jouiDZDAD oS oq ‘aAas — afujz oiDjz paui iq au nuiaa ‘afianzaaAiDiu auisuo] auZOAn-ouZOAZi ouiaaS laiuasd ud otuvaj as ay ‘ouanod qoAop opo) ‘asj oupojau foyfop O) opq iq oqoj osdu d^ qipos a ^ifuq ,tafuD3MAS‘‘ 1/ -i/siuio is os tuayjsuiafq du faqasod as ui olaui D/DuZod iu ‘ay/iupoqpaad asou Diofunliznj af iyt ‘isoufiazopaA upos s ^npaiiiz" qo ipjaASOd DUZ umu as zfDZDu fuafois aaA dz DSD} 0/07 0U111JADZ lads ay -aaoHoui "oq au ilsOAifipfnuzi zajq ou/iao ^i/apaA oqun/nu iq op^ iAaiiAOUod ouafu npjbui yo auiAopotfz Dfiuoji pi ap ‘AoypuiDunyDu dzoad ojodnz“ yysiiuo is os ‘afian/OASu aytsoiouqapoyigiuqaj nSoud du ouis oy/ ‘saiiDQ osnp oyjSiuinjAaad ‘auifod auiDjyfD) dz ‘ousqnq ipm nuifu 2 uni) Dd ni ui i/Diiiza' alidui/ ‘yDuiazzi ui yofiAUd afZD/ OAispnfi oqnau iq op ‘os iup oHaftq iOjepsA -ez au eBai ed as ox ‘lex epoj ‘Aaaiou qasA Xiuzeid af isna (iqntu po iu Buiai ouiaj bu Btuaj tpm rapajSomiiAl) ..’ouiai a ofBqad qif iq ‘ruo jaAjBtu ‘rural a os aj ‘oi bz lAtjq afpnfj osin“ roqijdaj OAaaajpoui. oisri [[tpnuod aqjui auauiqap auABpau bz oqqs[ turf iq tq ‘(iiopq'"a5 ui) rqpaSjaua tpA ijbu os tqB] ouzqqug 'aqjajs aqsfuaioi [tdnq ru iBpqru Bd ‘qajtqop'iua -B]g ppuz rq Bp ‘iqoui PI 02 a[ iq — jqBdfBq iiUBpnp ui maa[uq uuu[iobuz z — ioqs piq puSain iq qssiu qiunAZi oquf Bug AOSVOHIAOHfm ZLJDllDZ" UNM VnUJlOTlOMS (nisny du afUDAOisnd oujsny aADjdZDJ zi-o/aZAOj) ■uop y/nsA ofnfiADjdud qif jopuaA ‘AOfojq qiuisnd Zi ofofnqzi ipm nAjsiq a Dd iq ‘yiyfsuDfoui uazoj ‘ijojq o/nuq Dd tuoisnj s ozaAg -uioisnj s azaAZ auaqou duuu ’isnd djiui ud aqDq IsnSAy ‘funp ‘fiun/' uoAoSaad ipn± 'isnd nfuaaipasaq a opy/ af as ‘azaAZ duuu Dd isny ‘luoisnj s azaAZ Dtlqu npqouioiAD du oy/sofAl ‘AO^OjOuad DAisqjqs pod apud ui uiaupniq du Dauoyf Di-a/ ipDADUOd ‘ofafuy/po ojdi/sdiu ousy/Di oy/ ‘Oia/ ssa oqsnui iqas du ofvuu iq ‘psii lujDAau f/oq os oqznzp 02 '..HD/ap uou di nd as fn2“ :i/uoao8 tuaiod ui ynuzodajd-3fPnfl ..luinuijou" qif iq op 'ofapou jay] ‘zojqo ofDAijqDZ apna ajDyjsnp] Doiu]aday az af op 'aup DSafupa/snu qojn qifupoftz a Dd as oauop ‘apopiouiiw ofDADqnZ ui qipojn ui qua -yn odaasaui ofipoq oy ‘fojinfz fopoZz auooz afuoAOisnd as sou uy ‘ofipajou ui ofysiuizi of is i8rup ‘ofiqop ouszyDy ‘oysDiu a ofaaaiqo as uawyatq ‘ofDf]ADispajd fnyau qn nZoqau Dp ‘oyDj tuauADfS a 'ofaaajqo oupoADuau afprifi unp oi du as Dp ‘tuši a af msnj OAisig . . - aainsnpod U° ypuJOAoS ‘au go luojadooy ‘josafojd yo ynftp ‘ofyoAZi iinZa/ap 08 ty ‘ysii yn io8aiap ‘Dysuaz yo lygoui ‘uaaoaodau yD uapouod yasDapo yo yoyo 01 af ogpDg ‘apoqnZ as jnuioy ‘yosA afnuZDjd oygo] d8 ly 'giuinud uainZjaAiun isnd af op ‘ouifAOiotin oyyni oyn± ‘au go iuo3od os fnu nd ‘isa ofafnuzoad ifusounpunp d8 jnfyuaA ‘foaiqo rysuoltod af isnj AH-AH-AA efjnqzei au aaqiu eBai ipeic • as eo ‘aqojeu [exisieui ifois aiBmp ipni aiebnqzej as (exez epoi -aqoieu euaf|Aeisod af exuqm ei qiAOioBn ajs Aeta « KUSTACUKRNA REPA? PUGI LEN - FASENIK JECEJL0 LETO * 35 LET * STRAN 11 VESTNIK, 1. MAREC 1984 . ■ ----------------------------------;-----------•---------,- ne zgodi se vsak dan Čebele odkrivajo Od čebel, ki so že tako človeku zelo koristne žuželke, si strokovnjaki obetajo nove koristi: odkritja o sestavi tal, možnih zalogah rudnin in odkrivanje onesnaženosti. Ugotovili so namreč, da cvetni prah dokaj natanko odraža sestavo tal, v katerih rastlina raste. Ker pa čebele obletajo obsežna območja, in to zelo temeljito, je torej mogoče kar od njih vsak dan pobrati vzorce cvetličnega prahu za analizo, s pomočjo katere strokovnjaki lahko ugotavljajo stopnjo onesnaženosti in bi tudi lahko opravili prve geološke raziskave območij. »S čebelami lahko hitro zgradiš vzorec mineralnih nahajališč,« meni dr. John Free z eksperimentalne postaje v Hert-fordshireu. Treba je le dobro razporediti panje in potem zbirati cvetlični prah, ko se čebele vračajo s paše. Z analizo je mogoče ugotavljati koncentracijo svinca, cinka, bakra, magnezija in celo zlata ter srebra na določenem zemljišču. Točno ob 9. uri dopoldne 24. septembra lani so igle seizmografov v številnih laboratorijih širom po svetu divje zanihale in pokazale, da je zemljo stresel sunek, močan preko 5. stopnje Richterjeve lestvice blizu velikega sovjetskega pristanišča Astrahan ob Kaspijskem morju. Takoj nato je v časovnem razmaku petih minut sledilo še pet enako močnih sunkov, vsi na istem območju. Znanstveniki na Švedskem. v Veliki Britaniji in ZDA. kjer so zabeležili močne sunke, so sprva menili. da je prišlo do katastrofalnega potresa, vendar pa so že nekaj ur kasneje strokovnjaki na seizmološkem institutu uppsalske univerze ugotovili, da ni šlo orodje zrele in preskušene sovjetske tehnologije,« zatrjuje ameriški ekspert Nordyke. Da bo to najbrž držalo, potrjujejo zbrani podatki, ki govore, da so v Sovjetski zvezi opravili od leta 1965 več kot 70 nevojaških jedrskih eksplozij, od tega lani KOT PRI FOTOGRAFU — Moja žena je kot fotograf. — Kako to misliš? — V sobi se ne smem premakniti, ko dobimo obiske pa moram biti nasmejan. KAZEN — Le kako si lahko dovolil, da se je hčerka poročila s tvojim šefom? — To je bilo iz maščevanja. Zdaj ima mojo ženo za taščo ... nevarnostmi v spreminjanju podnebnih razmer, škodljivimi učinki atomskih eksplozij na verigo življenja in sploh pred možnimi radioaktivnimi zastrupitvami zemlje in voda je velike načrte precej oklestil. Povsem pa ne. Kaže, da sovjetski znanstveniki obvladujejo tehnologijo kopanja podzemskih prostorov s pomočjo jedrskih eksplozij, saj se sicer ne bi lotili velikega podviga v taki bližini mesta, kot to kaže astrahanski primer. Domnevno so v okolici Astrahana izkopali kakih 13 podzemskih skladišč, kjer bodo shranjevali zemeljski plin. Podviga so se lotili, čeprav pred nekaj leti odkritih velikih nahajališč te energetske surovine še ne izkoriščajo. Uporabili so 15-kilotonske atomske bombe (približno, toliko je bila močna hiro-šimska). ki so jih sprožili 1.100 metrov pod površjem. Vsaka eksplozija naj bi ustvarila prostor, velik 50.000 prostorninskih metrov. Tako so poceni in hitro prišli do ogromnih skladiščnih prostorov. Omeniti velja, da sovjetski znanstveniki niso, uporabili čisto navadne atomske bombe za tovrstno dejavnost. V miroljubne namene uporabljajo jedrske eksplozive. ki po eksploziji sproste zelo malo tritija, saj je ta element najbolj nevaren za živa bitja. Poskusi so med drugim tudi pokazali, da se ni bati, da bi radioaktivni delci, ostanki eksplozije prišli v plin, nafto ali druge snovi, ki jih skladiščijo v podzemskih skladiščih, izkopanih z jedrskimi napravami. Ti delci se z rudninami. Staljenimi od velike vročine. spoje in se naberejo na dnu podzemske votline, kjer se st rd e v steklovinasto plast. Tako so varno spravljeni in izolirani od podzemskega prostora. Čas, ko grozljivo atomsko orožje lahko zares koristi ljudem, je torej prišel. Londončan Peter Holand je naredil robota, ki vedno kaj govori — skratka — svojemu lastniku preganja dolgčas. Če se ga naveliča, pritisne samo na gumb in robot utihne ... Kako enostavno! Kitajski arheologi so v provinci Henan pod 1,5-metr-skim slojem zemlje našli ptičje jajce, nekoliko manjše od kurjega, ki je staro okoli 4500 let. XXX Z nekakšnim križanjem celic je britanskim znanstvenikom uspelo vzgojiti novo živalsko vrsto, ki ima lastnosti ovce in koze. drugje smo prebrali Kitajci so na reki Hoangho začeli graditi najdaljši most na svetu. Dolg bo 10.282 metrov. Doslej najdaljši mostje prav tako na Kitajskem, dolg pa je okoli 7.000 metrov. XXX V neki bolnišnici na Floridije umrla Julia Jones. Staraje bila 113 let in je sodila med nekaj najstarejših Američanov. XXX Tik preden so zdravniki v bolnici v Librevilleu (ZDA) nameravali nekemu Alanu Superganu (22), smrtno ponesrečenemu v avtomobilski nesreči, odvzeti ledvice, je ta za-kašljal in se tako rešil. En sam nastop na televiziji je bil dovolj, da je Janine Johnson, sicer inženirka agronomije, postala zvezdica. Nekaterim pač uspe! NESPORAZUM — Poznaš Kerovega Franca? — Seveda. Prav včeraj sem mu posodil tisoč dinarjev. — O, potem pa ga slabo poznaš. NAVADA — Torej vi bi se radi ločili. — Seveda. — Vas žena slučajno vara? — Ne slučajno, to je njena stara navada. Najlažji radio Odkar je prvi prenosni mali avdio sistem osvojil srca ljubiteljev glasbe, so proizvajalci tekmovali, kdo bo izdelal lažji in manjši prenosni stereo radio ali kasetnik. V tej tekmi je nedvomni zmagovalec — vsaj ta čas — japonski gigant Matsushita, ki je začel pošiljati na trjišče prenosni stereo radijski sprejemnik, ki tehta s slušalkami vred le blizu 60 gramov. Ob izjemno majhni teži je njegova odlika tudi ta, da zavzema zelo malo prostora. Kadar ni v uporabi, se dajo slušalke zložiti. Za to drobno napravo stoji zelo močna tehnologija. Matsushita je uporabila najnovejšo tehniko tridimenzionalnega sestavljanja integriranega vezja. Tako so radijski sprejemnik za st?reo tehniko dejansko spravili v slušalke, ki so že same po sebi peresno lahke in tudi lep tehnološki dosežek. Novo tehnologijo bodo Matsushitini inženirji uporabili za izdelavo novih super lakih'stereo naprav. VSESTRANSKI UUBITEU — Dragi, jaz sem skromna. Všeč mi je vse kar daje narava. — In kaj je to? — Vse od krzna, biserov do diamantov. Ob cesti na slovensko-hrvatski meji v Ivancu je cestno podjetje iz Varaždina postavilo svojevrsten spomenik. Na kamniti mizi je sodček, iz katerega teče kristalno čista voda, v kamen pa so vsekali napis: »Pomisli človek, kako koristna sem in ne uničuj me, kajti le moja lepota ti daje ceno.« HIŠA S KOMPRESORJEM Na Švedskem so izdelali zanimivo novost, za katero se zanimajo gradbeniki, vojska in vsi tisti, ki morajo občasno bivati zunaj naselij. Podjetje Granges Aluminium iz Finspanga je skonstruiralo in izdelalo hišico, kije sestavljena v ploščo, zelo primerno za prevoz. Hiša je narejena tako, da se njene stene prelomijo navznoter tako, da se strop in pod hiše povsem približata. Na terenu postavijo hišo v nekaj minutah. V sestavljeni hiši je namreč balon, ki ga napihnejo s kompresorjem ali tudi z ročno zračno tlačilko. Balon dvigne streho in prepognjene stene, ki se na pregibu, ko so povsem zravnane, zaskočijo. Hiša je pripravljena za prebivanje. In podre se prav tako enostavno. Stene, pod in streha so narejeni iz dobro izoliranih aluminijastih plošč, zato je hišica, kot zatrjuje proizvajalec, primerna za tople in mrzle kraje. ..POKLICI« — Brankec, kaj dela tvoj oče? — Avtomehanik je, avtomobile popravlja. Kaj pa dela tvoj? — Skoraj vse, kar mu mamica naroči/ ODNOS DO DELA — Stric, vi pa delo očitno izredno sovražite. — Po čem sklepaš? — Preden primete kladivo, pljunete v dlan. STRAN 12 * 35 LET * VESTNIK, 1. MAREC 1984 za vsakogar nekaj OTROŠKA SOBA Pri izbiri pohištva za otroško sobo je treba posebej paziti na naslednje: — pohištvo naj bo lahko, da ga lahko prenašajo tudi otroci sami (npr. stole); — trpežnost in obremenjenost pohištva morata biti izredno veliki; — vsi kosi morajo stati trdno, da se ne prevračajo. Ne -smejo imeti ostrih robov in vogalov; — površina ne sme biti obdelana z barvami ali sredstvi, ki vsebujejo svinec, ker so strupena; — sedežna ploskev otroških stolov naj bo vodoravna, na zadnjem delu za kak centimeter poglobljena. S tem nastane fiziološki sedežni naklon od 3 do 4 stopinj; — naslon mora biti zadosti vbočen, da se čim bolje prilagodi naravni ukrivljenosti otrokove hrbtenice; — plošča delovne mize mora biti zadosti velika in taka, da jo lahko postavijo otroci v poševno lego (nagnjeno za kakih 16 stopinj, ko pišejo in berejo); — pri otroških posteljah je treba dati prednost žimnicam in vzmetnicam z jedrom iz penaste mase, ki so položene na trdno podlago (npr. leseno desko). Le tako je zanesljivo mogoče preprečiti nefiziološka skrivljanja hrbtenice med spanjem; — postelja z vzmetnicami in vzmetnim jedrom in z vzmetnim okvirom po sodobnih spoznanjih v psihologiji spanja in v ortopediji ne ustrezajo. energije za ogrevanje tople vode, veliko dražje kot pa prhanje. Energetiki torej priporočajo tuširanje. In ker ste vešči raznih drobnih del, vam verjetno ne bo pretrd oreh, če se lotite ureditve takega tuša, kot ga kaže naša slika. Razpršena voda prihaja z dveh strani in zato ni potrebno toliko »plesanja« kot pri klasičnem tuširanju. ŠALJIVEC PA TAK — Tvoja tašča te je pohvalila. Baje si stresal take šale, da je od smeha skoraj umrla. — Ko jo boš srečal, ji povej, da imam zdaj nekaj boljših... V GOSTILNI — Natakar, kdo je dajal meso v ta golaž? — Kuhar, kdo drug? — Kdo pa ga je potem vzel ven, preden ste servirali? DOBRO JE, ČE VESTE RAVNANJE Z LESNIMI VIJAKI Lesne vijake izbiramo glede na material (železo, medenina, lahke kovine itd.), debelino (1,3 milimetra dalje) in dolžino (od 5 milimetrov dalje). Razen tega imajo različno debelino glav. Izvijač je edino orodje, s pomočjo katerega lahko lesne vijake zavijamo in tudi spet izvijamo. Njegovo rezilo se mora točno prilegati zarezi v vijaku, sicer lahko poškodujete ali vijak ali izvijač (ali tudi oba). Skoraj v vsakem primeru je treba za vijak namenjeno luknjo prej izvrtati. V iverkah lesni vijaki nimajo vedno dobre opore. Tedaj uporabljamo namesto lesnih vyakov vijačne žeblje, ki dajejo boljšo zvezo kot žeblji, pa malo slabšo kot vijaki. Včasih se izplača, da vstavimo v iver-ko ,,navoj”. V ta namen izvrtamo najprej za kaka dva milimetra širšo luknjo, kot jo zahteva vjjak. V izvrtino damo dvokomponentno lepilo, počakamo nekaj minut in potem zavijemo v luknjo vijak. Držal bo ko ^priraščen. Če gre morda za zvezo, ki mora biti razstavljiva, moramo vijak namastiti. V lesu tičeči vijaki, ki jih je treba vsekakor odstraniti, so nekaj za drobnjakarje. Če so zarjaveli, često pomaga nekaj kapljic topilca rje ali dieselskega (kurilnega) olja in potem udarec s kladivom po glavi vjjaka, da bo vijak za izvijanje bolj dovzeten. Če se cela glava odlomi, lahko vijak izvrtamo samo še s spiralnim svedrom. Periferna arterioskleroza (INTERMITENTNO ŠEPANJE) še enkrat Potrdilo o delovni dobi V predzadnji številki Vestnika smo objavili nasvet, kako priti do potrdila o delovni dobi v Avstriji. Glede na to, daje bil nasvet nepopoln (nismo objavili vseh naslovov), z veseljem objavljamo dopolnilo, ki nam ga je poslal Franjo Šonaja: SFRJ je sklenila konvencijo o socialnem zavarovanju z republiko Avstrijo. Pri nas so določeni organi za izvajanje konvencije o socialni varnosti. Tako že vrsto let skrbi za pridobitev potrdil o delovni dobi oziroma času, prebitem v avstrijskem zavarovanju strokovna služba skupnoti za zaposlovanje v Murski Soboti, Arhitekta Novaka št. 3. Ta služba piše zahtevke za taka potrdila o zavarovalni dobi v nemškem jeziku zaradi izkušenj, ki jih ima, ker posamezni uradi na pisanje v slovenščini sploh niso odgovarjali. Republika-Avstrija ima 9 dežel in vsaka od njih ima svojo bolniško blagajno, ki se imenu-. jejo po deželah. Naslovi bolniških blagajn, razen že objavljenih v prejšnji številki, so: Burgenlander Gebietkran-kenkasse fiir Arbeiter und An-gestellte, 7000 Eisenstadt, Esterhazyplatz Nr. 3, Niederosterreichische Gebiet-krankenkasse fiir Arbeiter und Angestellte, 1013 Wien, P. F. 813, Wipplingerstrasse 28, Salzburger Gebietkranken-kasse, 5024 Salzburg, Faber-strasse Nr. 19, Vorsrlberger Gebietkranken-kasse fiir Arbeiter und Angestellte, 6850 Dornbirn, Jahn-gasse Nr. 4, Oberdsterreichische Gebiet-krankenkasse, 4010 Linz, P. F, 61, Faberstrasse Nr. 19. Potrdilo, ki ga rabite za uveljavitev delovne dobe, se imenuje: Bescheinigung fiir die Zu-sammenrechnung von Versičhe-rungs oder Beschaftigungszei-ten (auf Formular OY-2). Pa še poštni številki k naslovoma, objavljenima v prejšnji številki: 6020 Innsbruck, 8011 Graz. Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota Lestvica tega tedna: 1. Ti znaš — Josipa Lisac 2. Slovenija — Buldožer 3. Miki, Miki — Sladžana Miloševič 4. Jabuke i vino — Žana 5. Ne mi dihat za ovratnik — Lačni Franc Nac ado Elektrotehne iz Murske Sobote prejmeta: 1. Anton Kardoš, Štefana Kovača 29, 39000 Murska Sobota 2. Dragica Zadravec, Brezovica 46, 69225 Velika Polana Naša nova predloga: 1 . Šizika — Laki pingvini 2 Koliko imaš godina — U škripcu Vaše predloge in glasove pošljite na dopisnici na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000/ Murska Sobota, s pripisom: Za najpopularnejših pet. Zime bo kar hitro konec in začela se bodo dela na gradbiščih. Marsikdo bo skušal gradnjo poceniti z lastnim delom in pomočjo prijateljev. Če boste tudi sami pokrivali streho, ne bodo odveč tudi tile nasveti: — ne hodite po ploščah na strehi, ampak dajte čeznje deske; — če pa že ne gre drugače in morate stopiti na ploščo, potem pač stopite na tisti del plošče, pod katerim je letev. Manjši upogib plošče pomeni, da je manjša možnost, da plošča poči; — plošč ne pribijajte, ampak na izboklini izvrtajte luknjo in jih privijte s ključem; — da ne bo prišlo do trojnega ali celo četvernega preklopa na spojih plošč (zaradi tega bi čez čas ali pa takoj plošče počile), je treba nekatere plošče na oglih poševno odrezati z ročno ali električno žago. Sicer pa poglejte našo sliko. Ne nazadnje še tale nasvet: pri pokrivanju strehe je potrebno biti zbran in — trezen. VZROK — Ločil se bom! — Zakaj, saj sta čudovit par? .......... — Veš, prepričal sem se, da moj najmlajši sin ni njegov, ampak sosedov ... zdravnik za vas Težave, ki jih bolniki s periferno arteriosklerozo v nogah navajajo, so hude, krčevite bolečine v mečih. Pojavijo se pri delu ali po nekaj metrih hitre hoje kar prisili boonika, da se ustavi, malo počaka in ko bolečine popustijo, zopet nadaljuje pot. To je tako imenovana kaludikacija intermi-tens, ali šepanje v presledkih. Za kaj pravzaprav gre? Pojav smo na kratko opisali, ko smo govorili o angini pektoris. Osnovni princip je .isti. Mišica potrebuje za delo kisik, ki ga prinaša kri. Ker po arteriosklerotično spremenjeni in zoženi žili ta oskrba ni več za,dostna, se kmalu pojavi razkorak med potrebo in oskrbo. Mišica je nezadostno oskrbljena s kisikom, zato protestira z bolečino, ki prisili bolnika, da se ustavi. Delo mišice se s tem zmanjša, prav tako pa'tudi potreba po kisiku, bolečina popusti in bolnik zopet nadaljuje pot. To je že tako imenovana druga stopnja po težavnosti, ki običajno pripelje bolnika k zdravniku. V začetku, v prvi fazi, bolnik še nima očitnih težav. Vendar, če bi bil pozoren, bi opazil, da je noga bolj hladna, bleda, da ga po podplatih in koži peče, hitro ,zebe, na kar je potrebno zdravnika opozoriti. Ta bo z nadaljnjimi preiskavami ugotovil, če so za omenjene težave vzrok pretočne motnje v nogah ali ne. Če skleroza in zožitev napredujeta, oskrba s kisikom zadostuje komaj še v mirovanju, vsakršno delo in napor sta izključena. To je že tretja faza bolezni. V zadnji četrti fazi po Fontainu mišica po zoženih arterijah ne dobi dovolj krvi m z njo kisika niti za mirovanje, zato začne propadati, nastopi > odmiranje prstov in cele noge, potrebna je operacija, običajno je to izguba noge. Če je zožitev žile višje v medenici,, sta zajeti obe nogi. Takrat se bolniki v začetku običajno tožijo, da jim noge slabijo, bolečine čutijo v stegnih in zadnjici. Zdravnik, če bo pomislil na periferno cirkulatorno motnjo pri prvih znakih, ki mu jih bo bolnik momogrede omenil, danes lahko pravočasno z gotovostjo .diagnosticira začetne prekrvavit-vene motnje, ko še ni nevarnosti za odvzem noge. Ukrepi za izboljšanje cirkulacije in rešitev noge so v začetnih fazah zelo uspešni. Kako zdraviti? Najprej je potrebno ugotoviti vzrok. Na prvem mestu je kajenje, zato mnogi obolenje imenujejo ,,kadilčeva noga”. Sledijo povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, zvišan krvni'pritisk in drugi rizični faktorji, o katerih smo že govorili. Večkrat najdemo hude sklerotične spremembe na ožilju, ne da bi mogli ugotoviti spremembe v krvi, o katerih je bil govor. To nas navaja na misel, da vsega o sklerozi še ne vemo. Obstaja sum, da je v nekaterih družinah prisotna manjša odpornost ožilja pred prezgodnjo ali bolezensko arteriosklerozo, videti je, da obstaja neka podedovana nagnjenost k pospešeni arteriosklerozi. Storiti je treba vse, da se vzroki ugotove, odpravijo in korigirajo. Drug ukrep so vaje, ki se jih bolnik mora.naučiti in jih redno izvajati. Bolnik mora čim več hoditi, plavati, določeno zboljšanje v tem sklopu prizadevanj pričakujemo od . izmeničnih kopelih toplo—hladno. Zelo uspešne so CO2 . mineralne kopeli v Radencih in galvanske kopeli. Tretji ukrep so danes že zelo uspešna zdravila za boljšo' prekrvavitv. Injekcije z ozonom direktno v žilo so razočarale, več škodujejo kot koristijo. V tretji fazi bolezni vaje in hoja več ne pridejo v poštev, tu si moramo, pomagati le . z zdravili, in če je možno z operacijo premostitev zoženega dela žile s tako imenovanim by pa-ssom. Za premostitev običajno vzamejo bolnikovo vrhnjo veno iz noge, ki pa se na žalost po nekaj letih ponovno zamaši. V novejšem času dajejo veliko upanja umetne mase, ki so že toliko trpežne, da v več večini primerov prenesejo deset in več let. Operacija odpravi le trenutni zaplet, ne ozdravi pa osnovne bolezni, zaradi katere je prišlo do težav, ne ozdravi arterioskleroze. Kljub operaciji ta napreduje. Zato sd vsi. našteti ukrepi malo koristni, če vzporedno ne odpravljamo vzrokov. Nikakor ni odveč, če ponovno rečemo: rešitev je v preventivi! Prej smo rekli, da naj bolnik v prvih dveh fazah čim več hodi, kljub temu da zaradi bolečin teži k mirovanju. S prisilo, s hojo in. drugimi procedurami, ki jih •izvajamo pri . rehabilitaciji dosežemo, da se razširijo vzporedne žile, ki spremljajo glavno, sedaj zoženo in postopno vsaj delno zadovoljijo potrebo mišice po kisiku. Dr. Lojze Števanec internist DARILO — Kaj pa bi rada tvoja za osmi marec? — Avto ali diamantno zapestnico. — Pa odločitev? — Kupil ji bom zapestnico. Ponarejenih avtomobilov še ni... recept za vas Sesekljana pečenka Z.a 4 . osebe potrebujemo: 50 dekagramov mešanega mesa (svinjina — govedina), 1 zavitek evo dodatka za sesekljane zrezke, 2 decililra mleka, 1 šopek drobnjaka, 2 jajci, 15 dekagramov korenja, 15 dekagramov graha, 2 žlici gorčice, 0,25 dekagrama svinjske pečice, 3 dekagrama olja, sol, poper. Priprava: Meso drobno zmeljemo, dodamo v mleku namočen evo dodatek za sesekljane zrezke in narezan drobnjak. Dobro premešamo. Pečico namočimo v hladni vodi, da dobi okus po svežem, razširimo jo na deski in napolnimo z mesnim nadevom. Nadev razmažemo po pečici 1—2 centimetra debelo. Prek potresemo jajčno jed. » Pečenko zvijemo in položinio v pekač. Prelijemo z oljem in pečemo v pečici 50 minut pri temperaturi 200 stopinj Celzija. Med pečenjem pridno prelivamo. Jajčna jed: Grah in kocke korenja skuhamo in ohladimo. Jajca stepemo, dodamo gorčico, sol, poper, grah in korenje. Na vročem olju zakrknemo. Tako pripravljena pečenka je zelo-dekorativna in okusna. sestavit Marko Napast srbo-hrvatist čista znanost jadranski otok južna rastlina elektrotehnični material samo-glbsnišk stik v metriki radiotelevizija oborožen čuvaj trezen, stvaren človek - bolgarski šah. velemojster oranje, zorana zemlja Hus ženin ali možev oče življenjska raven splet las igralna karta reka v Švici uničevalka železa izumrli Slovan nekdanji teror v Alžiriji srbsko m. ime otoki pri Siciliji avtomobilska oznaka Avstrije kraška črnina eskimska »hiša« titan germanij loščilo rim. 500 zimske olimpijske igre šivanka predlog Karel Bobida važno živilo - starogrški zgodovinopisec REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: iskrenost, Valente, atentat, Nin, Ari, ar, rov, karnisa, O, erot, baza, C, in, vlom, los, Edo, cukrček, Akinari. * 35 LET * STRAN 13 VESTNIK, 1. MAREC 1984 Olimpijska plamenica je ugasnila Olimpijski ogenj — simbol miru in prijateljstva je prvič zagorel v Grčiji. Prvič so ga prinesli športniki tudi k nam — v Jugoslavijo. Olimpijski plamen je gorel po vsej domovini, iz mesta v mesto pa so ga nosili najboljši športniki, dokler ni 8. februarja prispel v olimpijsko mesto Sarajevo. Tekmovalci 14. olimpijskih iger so se borili za najvišja olimpijska odličja. Jugoslovani smo ponosni, da je naš smučar Jure Franko na olimpijadi dosegel 2. mesto. Ponosni smo tudi zato, da so 14. zimske olimpijske igre bile prav v Jugoslaviji, v deželi, kjer tako močno spoštujemo bratstvo in enotnost in prijateljstvo med vsemi narodi sveta. , Szilvia Prelec, 7. raz. OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci Zmagal sem na olimpiadi Napočil je že dolgo pričakovani dan otvoritve olimpijskih iger v Sarajevu. Bilo je res enkratno ■ doživetje. Tam smo se zaobljubili, da se bomo bo-rili-za čast domovine. Zato sedaj, ko tekmujemo, moramo dati vse od sebe. Posebno tokrat, ko Se nismo dobili nobene kolajne, sem se zaobljubil, da moram zmagati. Bilo je mnogo tekmovalcev pred mano, ki so dobro vozili in so imeli odlične ocene. Sedaj sem jaz na stezi. Vozim lepo, ne mislim na nič drugega kot na pravilno vožnjo. Ko pridem do mesta, kjer merijo vmesni čas, napovedovalec izjavi, da imam najboljši čas. Še malo pa sem v cilju. Toda, kaj je to? Saj ne morem verjeti! Vsi hitijo k meni, vsi mi čestitajo! Alije res? Imam zlato kolajno? Ali sanjam? Robert BRA TUŠA 6. razred OŠ Stročja vas ŠPORTNA ŠALA Tine in Jure gledata vaterpolsko tekmo. Prav tedaj zadene eden od igralcev gol. ,, Ta pa je kar pajčevino stepel!” reče Tine. „Po tekmi ga bom prosil, če pride še k nam. Bo imel kaj dela, ko je povsod pajčevina. ” Mladi v krajevni skupnosti Nekatere krajevne skupnosti vključujejo mlade v svoj krog in upoštevajo njihove želje, a na žalost v naši ni tako. Zato mi mlajši niti ne vemo, kaj vse se pri nas dogaja. Naša KS, ki se imenuje Partizan je precej velika. V njej živi veliko mladih občanov in ti bi si želeli sodelovati in soodločati pri marsičem. Radi bi, da bi nas kdaj odrasli povabili na sestanek, kjer bi lahko povedali o svojih težavah, željah. Vedno sem si zamišljala, da bi mladi v KS imeli kakšno besedo, da bi kdaj dosegli tudi kaj zase. Če bi jaz odločala o tem, kako naj se razvija naša KS, bi marsikaj spremenila. Porušiti bi dala nekatere hiše, ki komajda še stojijo. Na ta prostor bi posejala travo, tja bi postavila nekaj gugalnic, vrtiljakov in toboganov za najmlajše. Za starejše otroke pa bi dala narediti igrišča za košarko, rokomet, nogomet in še kaj. Tako bi storila seveda jaz in moji vrstniki, a'kako gledajo na to naši starši, pa je drugo vprašanje. Nikakor nas nočejo poslušati, le oštevajo nas in kritizirajo. Mislim, da bi starejši morali pokazati več zanimanja za naše probleme. Z malo dobre volje bi lahko rešili marsikaj, le nekdo bi se moral zavzeti za nas. Marija Kikec, 8. a OŠ Karel Destovnik — Kajuh Murska Sobota V ČASU REDUKCIJE Tovarišica nas je v šoli opozorila, naj gledamo po televiziji prenos večerne proslave. Vojko pa je takoj pripomniT: ,,Danes bo menda-tudi produkcija.” Vsi smo se glasno zasmejali. Jože Malačič, 1. raz. OŠ Fokovci Tokrat še zadnjič povzemam vaša poročila o praznovanju 8. februarja — slovenskega kulturnega praznika. Kajpak zato, da ne bomo preveč neaktualni (zastareli) s svojim pisanjem. Skrajševati pa moram zato, ker ste nekateri občutno predolgi. Čisto vse bi radi našteli, kaj se je zgodilo, jaz pa si želim, da bi bili kar se da jedrnati in da bi zajeli le bistvo, torej tisto, kar je najpomembnejše. Sicer pa vas moram zelo pohvaliti za veliko prizadevnost. Že tri mape sem napolnil z vašimi prispevki, kar bi bilo dovolj za celo leto, če bi hotel vse objaviti. Imate kakšen predlog tudi vi? Napišite mi! Zdaj pa beseda dve o . . . APAČE — Tudi na naši osnovni šoli smo proslavili slovenski kulturni praznik- Po proslavi se je vsak učenec vključil v eno izmed kulturnih dejavnosti. Največ zanimanja so učenci pokazali za risanje. Eni so risali na temo Zimska pokrajina, drugi pa so se s pomočjo tovariša ravnatelja ukvarjali s sitotiskom. V recitatorski skupini so učenci recitirali pesmi, predvsem Prešernove, poslušali plošče in se pogovarjali o slovenskih .književnikih. Glasbeniki so vadili na svoje instrumente in kaj so se naučili, nam bodo pokazati na eni izmed naslednjih proslav. Živahno pa je bilo tudi pri ritmičnem, pravljičnem, lutkovnem, foto in hortikulturnem krožku ter krožku OZN. (BRIGITA KOČAR, 8. a OŠ Apače) BESEDA DVEO... PUCONCI — Naš zadnji kulturni dan se je začel z radijsko uro, posvečeno največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Recitatorji so recitirali odlomke iz njegovih poezij in zvedeli smo tudi zanimivosti iz njegove kratke, a plodne življenjske poti. Po radijski uri se nam je predstavila znana umetnica na harfi Pavla Uršičeva iz Ljubljane. Srečanje z njo je bilo čudovito, kajti harfo nas je večina videla prvič „v živo”, Uršičeva pa nam je povedala tudi marsikaj zanimivega o njeni umetniški poti. (SONJA KUTOŠ, 8. b OŠ Puconci) TIŠINA — Letos smo kulturni dan praznovali drugače kot običajno. Vsak je dobil svojo nalogo. Glasbeniki so zapeli narodne pesmi, člani dramske skupine so se predstavili z igrico Pepelka, učenci vključeni v likovno skupino in krožek za ročna dela pa smo pripravili razstavo svojih de!, (BRIGITA BERTALANIČ, 8. a OŠ Tišina) LJUTOMER — 8. februarja je bilo tudi na OŠ Ivan Cankar v Ljutomeru zelo živahno. Lutkovna skupina je uprizorila igrico Živali pozimi, igralci so si jo‘ sami izmislili, dramska je zaigrala Rdečo kapico, glasbeniki so zaigrali nekaj skladbic na klavirju, harmoniki in frulicah, naučili so se tudi novo pesem, nekateri so se udeležili aerobike in ritmičnih vaj, skupina ,.spretnih oblikovalcev” je izdelovala izdelke iz kartona in lepenke, likovniki so prizadevno risali, izvedli pa smo tudi kviz tekmovanje v poznavanju slovenskih književnikov. (Mladi dopisniki z OŠ Ivan Cankar Ljutomer) IZBRANA RISBA: »Zimsko veselje« — Narisala Monika Bežan, 3. raz. OŠ Fokovci. Neko jutro Kako, lepo je ležati v postelji in poslušati glasbo! Bila je ‘Sobota in še prvo spomladansko sonce je sijalo skozi okno, meni naravnost v oči. Ta velika luč me je vzdignila iz postelje in odšla sem na balkon. Bila sem bosa in malo me je zeblo v noge. Ljudje so hiteli po pločnikih in zdelo še mi je. da nikoli niso bili videti tako resni in zaskrbljeni, kakor to jutro. Le redkokdaj se je kdo ustavil in spregovori! besedo, dve ter hitro odšel dalje. Vsi so hiteli v trgovine, in mesnice ter nakupovali potrebne reči. Spomnim se. da še nikoli ni bilo toliko ljudi v banki, kakor ravno to dopoldne.^ Vsi so dvigali, še zadnje vsote denarja iz bank. Nato so se razbežali na vse strani. Samo ptice so še obletavale našo hišo in veselo žvrgole-le. Takrat sem si zaželela, da bi tudi jaz lahko odletela ■ njimi, proč od teh zaskrbljenih ljudi.in proč od zime in mraza. Gordana Kokolj OŠ Gradišče, v Slov, goricah PRVI ZVONČEK Našla sem prvi zvonček. Otroci smo šli z očkom v sadovnjak ob gozdu. Očka je obrezoval jablane. Melita, Mihec in jaz smo iskali zvončke. .Jaz sem jHi prva našla. S prsti sem jih izruvala iz zemlje. Doma sem jih posadila v lončke. Srečna sem bila, ker sem tako zgodaj našla prve znanilce pomladi. Janja Panker, 1. b OŠ Dokležovje S to nalogo je prišel v Prekmurje tudi aktivist iz Globoke Stane Simonič, - katerega je Jože Hajdinjak napotil v Lipovce k šolskemu upravitelju Branku Rudolfu, kjer bi naj v strogi ilegali živel Kranjec. Ob tej priliki zveze s Kranjcem še ni bilo moč dobiti. Taki so bili torej poskusi oživitve NOG v Prekmurju 1943. leta in poskusi povezave z Ijutomer-sko-radgonskim okrožjem in obratno. Proti koncu leta 1943 se je Ivan Nemec-Voj ko odločil, da pošlje v Prekmurje prek Medžimurja novo skupino aktivistov, ki bi jo naj- vodil jaz. Na postojanki pri Ozmecu v Ilovcih je tako oblikovana skupina 6. januarja 1944. leta prejela še zadnja navodila za politično delo. Ivan Nemec-Vojko se svoje odločitve spominja v izjavi 3. maja 1948. leta takole:» V jan uarju 1944. leta sem Stanka Červi-ča poslal v Prekmurje, da organizira OF, ker sem menil, • da je že usposobljen za samostojno delo.« Po mladinskem sestanku, ki ga je 31. decembra 1943. leta na mojem domu v Rado-merju vodil Daniel Hojs-Ljubo, je našo domačijo zaradi izdaje obkolila nemška policija. V spbpadu sem bil težie ranjen Razen mene so bili v skupini za odhod v Prekmurje še moj oče A loj z Čer-vič-Mihec, ki je po borbi v Radomerju moral v ilegalo in mu je bil zaradi šibkega zdravja (komaj si je opomogel od kapi) dodeljen še spremljevalec Mirko Krajšek-Miš-ko, razen teh pa še aktivistki Dragica Vrbnjak-Nadja in Elizabeta Vrbnjak-Mira ter aktivist A vgust Megla-Malo. Vsi smo že celo 1943. leto aktivno in organizirano delovali na ljutomerskem terenu. Tako je ta 6-članska skupina šla na pot 6. januarja 1944. Do postojanke pri Karlu Klenarju v Globoki sta nas spremljala še Slavko Ivanjšič-Boris, ki je po Nemčevem. odhodu iz Prlekije postal sekretar okrožnega odbora OF, in Daniel Hojs-Ljubo. Naj nekoliko podrobneje predstavim svojo skupino aktivistov: sam sem kot vodja te skupine bil že prej borec v 1 Ruški četi in v prvem Pohorskem bataljonu leta 1942. S Pohorja sem bil decembra 1942. leta poslan skupaj z Ivanom Nemcem-Vojkom na politično delo v Slovenske gorice, predvsem na ljutomersko-radgonski teren, kjer sem deloval kot politični aktivist in okrožni mladinski funkcionar. Elizabeta Vrbnjak-Mira je bila poverjenica za organizacijo AFŽ v' Bučkovcih, Alojz Červič-Mihec je bil član rajonskega odbora OF Ljutomer, Dragica Vrbnjak-Nadja sekretarka aktiva SKOJ v Kuršincih ter rajonska mladinska sekretarka bučkov-sko-videmskega območja, odgovorna je bila za organizacijo odborov OF in mladinskih aktivov ter za ciklostUno tehniko »Marjetka«. Mirko Krajšek-Miško je prišel iz 11. Pohorskega bataljona in je bil kurir na ljutomerskem območju. A kti-vista A vgusta Meglo:Mata je že aprila 1944. leta Slavko Ivanjšič odpeljal nazaj na ljutomersko območje: Sam sem bil pred odhodom ranjen E še vedno nisem ozdravel. O tem našem odhodu je Franc Zalaznik-Leon, borec Pohorskega bataljona, zapisal v posebni izjavi: »Vem, da je bil Stane Červič-Bojan januarja 1944. leta poslan po nalogu Ivana Nemca-Vojka v Prekmurje na politično delo, za Spomini no partizansko leto —— 1944 v Prekmurju kar je bil vsekakor politično sposoben.«- • DELOVANJE NAŠE SKUPINE V GLOBO KI IN NA RAZKRIŽKEM OBMOČJU Pred odhodom v Prekmurje smo se krajši čas zadrževali na območju Globoke in Raz-križja, kjer smo organizirali poverjeniško mrežo OF, v kateri so sodelovali Karel Klenar, Marija Klenar, Elizabeta Vrbnjak-Mira Franc Alt-Milan z bratom Antonom in ženo Marijo, Jože. Alt. Stane Simonič. Janči Horvat in Ivan H ari. Nekoliko kasneje so se pridružili sodelovanju še poverjeniki OF Valentin Strah, Franc Nečimer, Franc Habjanič, Fridrih Mavrič-, Marija Kugler, Jožefa Ivančič, vsi iz Globoke, ter Jože Vozlič in žena Frančiška iz Šafarske-ga. Tu smo torej pridobili lepo število sodelavcev in 12. februarja 1944. leta v Globoki na viničariji Ivana H arija že. ustanovili prvi odbor OF za Globoko in Razkrižje. Lastnik viničarijelvan H ari, sicer doma iz Čakovca, je po okupaciji Hrvaške živel v Zagrebu in deloval kot član SKOJ. Po nalogu Karla Mrazoviča, organizatorja NOG na Hrvaškem, in tov. Kureliča, tedanjega sekretarja SKOJ, se je pred aretacijo umaknil v Globoko na svojo viničarijo, kjer se je povezal z" Milanom A Itom. Ivan H ari se formiranja tega odbora OF v svojf izjavi takole spominja: »V Štrigovo sem prišel v začetku junija 1943. leta in vzpostavil zvezo s tov. Milanom Altom, katerega sem poznal še iz Zagreba. Prek A Ita sem vzpostavil zvezo z Bojanom Červičem in njegovo skupino borcev in aktivistov. Januarja leta 1944 je prišel k meni Bojan ter se predstavil s prepustnico slovenskih partizanov. Od takrat traja moja zveza in moje sodelovanje z Bojanom in njegovo skupino. Februarja 1944. leta smo formirali prvi narodnoosvobodilni odbor fronte za razkriški teren, ki je bil prvi organizirani odbor. To se je zgodilo v moji hiši v Štrigovi Banji štev. 163.. Prisotni pa smo bili Bojan Červič, Milan Alt, Ivan Horvat, Nadja Vrbnjak, Albert. Smolkovič, Viktor Mesarič, Ivan Mesarič, Stane Simonič, ing. Rado Rakuša iz Budimpešte, A nton Klenar in jaz Ivan Hari. Za sekretarja je bil izvoljen Milan A It, ostali člani odbora pa so bili določeni, da vsak na svojem terenu organizirajo grupo OF in. poverjenike. Naloženo jim je bilo tudi, da razpečavajo propagandni material, literaturo in da organizirajo skrivališča za ilegalce. Bojana je določil za organiziranje OF. tov. Nadja pa je delala pri organiziranju mladine.« Stane Simonič, eden izmed aktivistov iz Globoke, pa se formiranja tega odbora spominja takole: »Ker je Bojan hitro okreval, nam je že do Ribičevem mlinu v Cezanjev-cih 6. aprila leta 1944 in v Zmazkovi viničariji v Veličanah 14. aprila istega leta po hudi hajki umaknili na območje Globoke, kamor je prišlo okrug deset aktivistov in vsi so dobili zatočišče na postojankah, ki so bile pripravljene za lake razmere, vse dokler se hajke na ljutomerskem območju niso polegle. Med njimi sem pri Kutnjaku poskrbel zatočišče tudi Ribiču. To obenem potrjuje, da so zveze med ljutomerskim okrožjem in Medžimurjem takrat dobro delovale. Na nemško-madžarski meji, kjer so bili možni prehodi, pa so le-te koristili tudi tihotapci. Nekaj tihotapcev, ki so prihajali z ljutomerskega območja v Globoko, pa smo razorožili in se tako še bolje oskrbeli z orožjem.' STRAN 14 * 35 LET * VESTNIK, 1. MAREC 1984 uectmIV ■EJIWIK OBJAVE Leto XIX Murska Sobota, dne 1. 3. 1984 Št. 6 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 28. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 v občini Ljutomer 29. Odlok o dopolnitvi odloka o delegiranju delegatov in o številu delegatskih mest za zbor združenega .dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljutomer 30. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencijo v proizvodnji hrane v občini M. Sobota 31. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Murska Sobota 32. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine M. Sobota 33. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini M. Sobota 34. Statut Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota 35. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za vasi: Stara gora in Terbegovci 36. Sklep o javni razgrnitvi osnutka novelacije zazidalnega načrta za območje med Bakovsko, Cankarjevo, Mladinsko in Trstenjakovo ulico v Murski Soboti 37. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta za območja pri ,,AGROSERVIS”-u v Murski Soboti 28 Na podlagi 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83), je skupščina občine. Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 2. 1984 sprejela ODLOK O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA OBČINSKE BLAGOVNE REZERVE V LETU 1984 1. člen Za zagotavljanje sredstev za financiranje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,40 %. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom noblikovanja občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 namenjajo za formiranje stalnih občinskih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov v primeru izrednih razmer — za preprečevanje in odpravljanje večjih motenj na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje'prispevka iz 1. člena tega odloka osebni dohodek delavcev. Pripsevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za Zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka družbenih dejavnosti. 4. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v občinski sklad za intervencijo v .kmetijstvu in porabi hrane ter sb namenjena izključno za občinske blagovne rezerve. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izrvršni svet skupščine občine. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih, skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, uporablja pa se od 1. marca 1984. Številka: 400-1/84-3 Datum: 15/2—1984 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 29. Na predlog 72. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS št. 24/77 ir, 22/81) 161. in 180. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Lju tomer in> Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine LjutomeHna seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. 2. 1984 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O DELEGIRANJU DELEGATOV IN O ŠTEVILU DELEGASKIH MEST ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER Lčlen V 2. členu odloka o delegiranju delegatov in o številu delegatskih mest za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljutomer (Ur. objave št, 42/81) se pod točko 1/1 pri DO Tehnostroi besedilo pravilno glasi: „1. DO Tehnostroj Ljutomer, industrija in servis vozil Ljutomer — TOZD Proizvodnja.voz.il in kmetijske mehanizacije Ljutomer — TOZD Servis vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer — Delovna skupnost skupnih služb delovne organizacije Tehnostroj Ljutomer — SOZD Elkom Maribor TOZD Elektrokovina — obrat mehanske obdelave, Kolodvorska 23, Ljutomer” Doda se nova alineja z besedilom: ,,— Loške tovarne haldilnikov — Tozd Vitrina Ljutomer”. Število delegatskih mest ostane nespremenjeno. 2. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 013-21/63-21 Datum: 15/2-1984 Predsednik skupščine občine Emil Kuhar, 1. r. 30 Na podlagi 2. odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmer-jevanju sredstev za intervenciio v nroizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 (Ur. list. SRS, št. 3/82) in lt>7. Člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave št. 12/80) in Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. 2. 1984,. sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRISPEVKU IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV ZA ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA INTERVENCIJO V PROIZVODNJI HRANE 1. člen V 1. členu Odloka o občinskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradne objave pomurskih občin, št. 8/82, 28/83 in 34/83) se stopnja ,,0,65 %” nadomesti s stopnjo ,,0,85 %”. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se s 1. 3. 1984. Številka: 422-2/84-9 Datum: 17. 1. 1984 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin Horvat 1, r. 31. 'Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. 2. 1984, sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI MURSKA SOBOTA 1. člen V tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del odloka o komunalnih taksah v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 5/72, 11/80, 18/80 in 8/82) se dosedanje besedilo tarifne številke 4 črta, novo pa glasi: ,,Za začasno prebivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa dnevno 20 din.” 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1985. Številka: 423-1/84-9 Datum: 17. 2. 1984 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Ma rtin Horvat, 1. r. 32. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 34/83) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. 2. 1984, sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE MURSKA SOBOTA 1. člen V 1. odstavku 3. člena Odloka o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave, .št. 34/83) se stopnja ,,0,35 %” nadomesti s stopnjo ,,0,15 °7o” 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se s 1.3. 1984. Številka: 422-3/84-9 Datum: 17. 2. 1984 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Ma rtin Horvat, 1. r. 33 Na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77 in 8/78) in 167. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti one 17. 2. 1984. sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota 1. člen 29. člen odloka o upravljanju in‘razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 31/78) se dopolni tako, da se za besedo postopek doda ,,in pogoji". 2. člen Spremenjeno in dopolnjeno besedilo 29. Člena odloka se tako glasi: ,,Postopek in pogoji pri izvedbi javnega natečaja so podrobneje določeni v posebnem pravilniku, ki ga sprejme skupščina upravljalca”. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 465-1/84-4 M. Sobota, dne 17. 2. 1984 ■ Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT 34. Na podlagi 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota je skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29/6-1982 sprejela STATUT Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Telesnokulturna skupnost občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kot samoupravna interesna skupnost v kateri delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), in drugi delovni ljudj* in občani združeni v telesriokulturnih organizacijah ter delavci delovnih skupnosti telesnokulturnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) ugotavljajo in opredeljujejo potrebe in interese po telesnokulturni dejavnosti v občini, usmerjajo telesnokulturne potrebe, določajo telesnokulturne in druge storitve v cilju množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesnokulturne dejavnosti. 2. člen Ta statut podrobneje določa: — status skupnosti, — naloge skupnosti, — družbenoekonomske odnose v skupnosti, — samoupravno organiziranost v skupnosti in skupne organe ter delovna telesa skupščine skupnosti, — : samoupravno sodišče skupnosti, — obveščanje in javnost dela, — postopek za sprejemanje samoupravnih splošnih aktov in — položaj strokovne službe. H. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Telesnokulturna skupnost občine Murska Sobota. Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24. 4. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Telesnokulturna skupnost občine Murska Sobota. 5. člen Dejavnost skupnosti je uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture z oblikovanjem politike razvoja telesne kulture, pospeševanjem mnpžičnega vključevanja delovnih ljudi v telesnokulturne dejavnosti, zagotavljanje pogojev za. razvoj vrhunskega športa z uresničevanjem svobodne menjave dela. 6. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine zastopa in predstavlja skupnost podpredsednik skupščine z enakimi poblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 7. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa .skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. III. NALOGE SKUPNOSTI 8. člen Iz dejavnosti skupnosti izhajajo zlasti naslenje naloge: — oblikovanje politike telesne kulture v občini in sooblikovanje politike telesne kulture v Socialistični republiki Sloveniji, — združevanje sredstev za financiranje dogovorjenega programa telesnokulturne dejavnosti v občini, — opravljanje nalog skupnega pomena, ki jih določa zakon, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum oziroma drugi samoupravni splošni akti, — sprejemanje srednjeročnih in dolgoročnih programskih usmeritev razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini, — sprejemanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in sprejemanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, — sprejemanje ' ukrepov za hitrejši in kvalitetnejši razvoj telesnokulturne dejavnosti v občini, — sprejemanje ukrepov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejemanje odločitev o kadrovskih in organizacijskih zadevah organov skupnosti, — sprejemanje samoupravnih sporazumov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju po vprašanjih, ki so skupnega pomena, — vsklajevanje programskih usmeritev telesnokulturnih organizacij in zveze telesnokulturnih organizacij ter dela osnovnih nosilcev telesnokulturne dejavnosti v občini. — sodelovanje pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov s področja telesne kulture, — sodelovanje pri delu skupščine občine v vseh vprašanjih, ki zadevajo telesno kulturo, — sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini in s telesnokulturnimi skupnostmi v Socialistični republiki Sloveniji, — spodbujanje in podpiranje sodelovanja na telesnokulturnem področju s pobratenimi občinami, delavci na začasnem delu v tujini in zamejskimi slovenci in mednarodnega sodelovanja na telesnokulturnem področju, — spodbujanje uresničevanja nalog v dogovarjanju z dejavniki na področju družbenih dejavnosti, ki imajo poseben pomen za razvoj telesne kulture zlasti s področja zdravstva, raziskovalne dejavnosti, vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. — podeljevanje občinskih priznanj in'nagrad za delo in dosežke na telesnokulturnem področju. 9. člen Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki'ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti. Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz letnih resolucijskih in drugih planskih aktov družbenopolitičnih skppnosti. 10. člen Vsi organi skupnosti, skupni organi in druga delovna telesa skupščine skupnosti delujejo pri uresničevanju nalog skupnosti tako, da omogočajo uveljavljanje vloge družbenopolitičnih organizacij. IV. ‘ DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI 11. člen Predmet svobodne menjave dela so telesnokulturne in druge storitve, potrebne za izvedbo nalog, ki jih opravlja posamezna organizacija izvajalca (v nadaljnjem besedilu: program storitev), oziroma posamične telesnokulturne ali druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov ali Zagotavljajo možnosti za telesnokulturne aktivnost. 12. člen Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti1 v svobodni menjavi dela zagotavljajo uporabniki: — iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, — iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za naložbe v telesnokulturne objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oziroma posebnih interesov uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti. 13. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture, zlasti ‘glede vrst in obsega telesnokulturnih storitev, zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za telesnokulturne aktivnosti delovnih ljudi in občanov in naložb v telesnokulturne objekte in nap'rave. 14. člen , Na podlagi samoupravnega/sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti plan skupnosti v katerem opredelijo zlasti: ' ’ — politiko in cilje razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini, — naloge, obveznosti in sredstva prikazana po sestavinah • iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana, k. — .naloge, ki jih ima skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in splošnih predpisih, • — organizacijske, materialne in kadrovske ukrepe za izvršitev nalog. 15. člen Za uresničevanje nalog skupnega pomena, ki jih določa zakon, zagotavljajo uporabniki sredstva s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije. 16. člen Podrobneje so družbenoekonomski odnosi urejeni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. , * V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 17. člen Skupnost je organizirana tako, da delo v organih skupnosti, skupnih organih in drugih delovnih telesih skupščine skupnosti zagotavlja neposredno sodelovanje delavcev in občanov kot uporabnikov in izvajalcev telesnokulturne dejavnosti pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 1-8 . člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti preko zborov skupščine skupnosti, odbora za samoupravni nadzor in skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti. Skupščina skupnosti 19. člen Skupnost upravlja skupščina. Skupščina skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 20. člen Število in sestav delegacij ter način njihovega delegiranja v zbore skupščine skupnosti določita zbora s posebnim samoupravnim splošnim aktom. 21. člen Delegate v zbor uporabnikov, skupnosti delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Zbor Uporabnikov ima 68 delegatskih mest. 22. člen Delegate v zbor, izvajalcev skupnosti delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost in delegacije delovnih skupnosti telesnokulturnih organizacij, ter delegati telesnokulturniii organizacij, ki jih delegirajo organi teh organizacij. Zbor izvajalcev ima 21 delegatskih mest. 23. člen Vsak zbor na ločeni seji izvoli izmed delegatov predsednika zbora in njegovega namestnika, Oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik skupščine in podpredsednik ter predsednika zborov skupnosti in njuna namestnika so voljeni za dobo dveh let in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni,. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo.. , , 24. člen Delegati v zborih skupnosti imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa: — da združujejo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih o katerih odločata zbora, — da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih,sklepata zbora, — da predlagajo zboroma stališča in sklepe, — da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini in republiki, — da zahtevajo stališča delavcev in dfugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih oklepata zbora, — da zastavljajo delegatska vprašanja,' . — da spremljajo delo skupnih, organov in delovnih teles skupščine ter dela strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah skupnih organov skupščine, v katere so bili izvoljeni. 25. člen' Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih. odločata zbora skupnosti .se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij-in skupnosti v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki sojih delegirale in skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi ter potrebami, so pa samostojni pri izrekanju stališč izglasovanju. 26. člen Delegati v zborih skupnosti odločajo o zadevah, ki sov njihovi pristojnosti na podlagi poprejšnje razprave delavcev v temeljnih ih drugih Organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ali brez poprejšnje razprave. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem ir) občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana, — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — predlog odločitve o dodatnem zbiranju sredstev predvsem za izboljšanje materialne osnove telesne kulture v občini, — zadeve o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina skupnosti. 27. člen Delegati v. skupščini skupnosti odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — v obeh zborih enakopravno in — na ločenih sejah samostojno. 28. člen Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti: — določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in ugotavljajo, daje ta sprejet, — sprejemajo ukrepe na področju splošne* ljudske obrambe in družbene samozaščite, — obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih predlagajo v javno razpravo, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo kdaj so sprejeti, ' . — določajo osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov, — sklepajo o določitvi stopenj za združevanje sredstev potrebnih za financiranje programov skupnosti in o dodatnem zbiranju sredstev, — volijo predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti, — volijo predsednike in.člane skupnih organov skupščine skupnosti, — imenujejo predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine skupnosti, — sklepajo o oblikovanju delovne skupnosti za opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in tem podobnih del za skupnost, — imenujejo in razrešujejo vodjo delovne skupnosti, — dajejo soglasje k določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je delovna skupnost oblikovana, programu njenega dela in k razvidu del oziroma nalog, — odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora na skupni seji. 29. člen Enakopravno v obeh zborih skupnosti delegati zlasti: — sprejemajo statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte skupnosti, — oblikujejo politiko na področju telesne kulture, — se sporazumevajo o programih storitev, pogojih za opravljanje telesnokulturnih storitev in o cenah oziroma povračilih za opravljeni program storitev, — sprejemajo plan skupnosti, letne plane in finančne načrte ter sklepajo o periodičnih obračunih in o zaključnem računu skupnosti, — usklajujejo elemente za pripravo sporazume o temeljih plana skupnosti, — določajo normative in standarde za opravljanje telesnokulturnih storitev, — oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju programov storitev. — odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno. 30. člen Samostojno v zboru uporabnikov delegati zlasti: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika', — delegirajo 'delegate za sejo zbora uporabnikov telesnokulturne skupnosti Slovenije, — določajo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — sklepajo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela oziroma pogodbe s posameznimi izvajalci programov storitev in posamičnih storitev, — sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zljor uporabnikov samostojno. 31. člen Samostojno v zboru izvajalcev delegati zlasti: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika, — delegirajo delegata za sejo zbora izvajalcev telesnokulturne skupnosti Slovenije, , — določajo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temel jih plana skupnosti, — sklepajo o drugih Zadevah o katerih odloča zbor izvajalcev ■samostojno. 32. člen Odločitve in sklepi na skupni seji obeh zborov so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi o katerih'odločata oba zbora enakopravno so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov vsakega zbora. Odločitve in sklepi o katerih odloča posamezni zbor samostojno so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov posameznega zbora. 33. ,člen Glasovanje na sejah zborov je praviloma javno. Ce je seja zborov, na kateri se obravnavajo zadeve o katerih odločata oba zbora enakopravno, skupna, glasujejo delegati vsakega zbora ločeno. 34. člen Ce samoupravni splošni akt oziroma sklep o katerem odločata oba zbora enakopravno, ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek opravi komisija, ki šteje 6 članov, od teh so trije člani delegati zbora uporabnikov, trije člani pa delegati zbora izvajalcev. Predsednika in člane komisije imenujeta zbora na skupni seji. 35. člen Zbora lahko na isti seji nadaljujeta razpravo in sprejmeta odločitve o zadevi o kateri ni bilo doseženo soglasje, če-komisija iz 34. člena tega statuta vskladi stališča in poda predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov. Ce kljub vskladitvi iz prvega odstavka tega člena ni doseženo soglasje v zborih in odločitve ni mogoče sprejeti s potrebno večino glasov, se predlog začasno umakne iz dnevnega reda, komisiji iz 34. člena pa naloži, da vsklajevalni postopek ponovi. V primeru iz drugega odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga določita zbora, vendar ne v daljšem kot 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve,, ki ga je komisija sprejela z vsemi glasovi svojih članov. Predsednik skupščine skupnosti je dolžan vsklajeni predlog odločitve takoj predložiti zboroma skupščine.. 36. člen Ce tudi po vsklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka 35. člena tega statuta zbora ne sprejmeta predloga odločitve, ta pa je pomembna in bi zaradi tega bilo ogroženo izvajanje telesnokulturne dejavnosti, lahko Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom. 37. člen Skupne seje zborov sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Ločene seje posameznega zbora sklicuje predsednik zbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Skupno sejo zborov ali sejo posameznega zbora skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo delegatov zborov. Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora sklicati skupno sejo zborov oziroma' sejo posameznega zbora, če to zahteva 1/3 delegatov zborov ali odbor za samoupravni nadzor. 38. člen Seja zborov mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo. Kadar se seja zborov sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo zakaj je seja sklicana v krajšem roku. 39. člen Delo skupščine vodi predsednik skupščine skupnosti, ki zlasti: — koordinira in vsklajuje delo zborov in skupnih organov skupščine skupnosti, — skrbi, da poteka delo skupščine v skladu s poslovnikom, — podpisuje akte skupščine in akte skupnosti, — skrbi za izpolnjevanje sklepov zborov skupščine, — daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov in sodeluje pri vklajevalnem postopku, — skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in predstavniki samoupravnih skupnosti ter društev, — predlaga zboroma ustanovitev in oblikovanje stalnih ali začasnih delovnih teles skupščine, — spremlja delo skupnih organov in. drugih delovnih teles skupščine in delo strokovne službe skupnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti. Za svoje delo je predsednik skupščine skupnosti odgovoren skupščini skupnosti. Ce je predsednik skupščine odsoten ali drugače zadržan, ga nadomešča podpredsednik z vsemi pooblastili. 40. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata predvsem naslednje naloge: — organizirata delo zborov, — vodita ločene seje zborov ter sodelujeta pri pripravi dnevnih redov za te seje, "— skrbita za izpolnjevanje sklepov zborov, — dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na ločenih sejah zborov in sodelujeta pri vsklajevalnem postopku, — opravljata druge naloge po pooblastilu posameznega zbora. 41. člen Predsednik skupščine skupnosti, predsednika zborov in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — vsklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in zborih, — skrbi za sodelovanje s skupščino občine Murska Sobota, s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini, konferencami družbenopolitičnih organizacij in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini. STRAN 18 VESTNIK, 1. MAREC 1384 — opravlja druge naloge, ki se nanašajo na vsklajevanje dela zborov skupščine in skupnih organov skupščine. Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti ali skupščine skupnosti temveč oblika dela. ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR 42. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih v skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in pred odbora za samoupravni nadzor. 43. člen Odbor za samoupravni nadzor ima pet članov, ki jih preko skupščine skupnosti volijo in odpokličejo delegacije uporabnikov in izvajalcev. Kandidate za člane odbora predlaga kadrovska koordinacija Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota. Člani odbora za samoupravni nadzor so izvoljeni za 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora. 44. člen Člani odbora za samoupravni nadzor so lahko odpoklicani pre<| potekom dobe za katero so bili izvoljeni, če se ugotovi, da ne opravljajo svojih dolžnosti za katere so izvoljeni. Pobudo za odpoklic posameznega člana odbora ali odbora v celoti poda skupščina skupnosti. 45. člen Odbor za samoupravni nadzor zlasti nadzira: — uresničevanje sprejete politike skupnosti, — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, — izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost, — izvajanje sklepov skupščine skupnosti, — skladnost samoupravnih splošnih aktov in drugih sklepov skupščine skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delovnih ljudi in občanov, — združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in — opravlja druge naloge določene z zakonom, drugim splošnim predpisom in samoupravnim splošnim aktom skupnosti. 46. člen Odbor za samoupravni nadzor ima pravico in dolžnosti dajati pobude in predloge za ustrezne ukrepe skupščini skupnosti. Odbor za samoupravni nadzor ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, s tem pa mora seznaniti skupščino skupnosti. 47. člen Organi skupščine skupnosti in strokovna služba skupnosti so odboru za samoupravni nadzor dolžni v okviru svojega delovnega področja dati potrebne podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje nalog odbora za samoupravni nadzor in mu s tem v zvezi omogočiti tudi vpogled v vse listine, 'spise in poročila; Mnenja, pripombe in predloge odbora za samoupravni nadzor je pristojni organ oziroma strokovna služba dolžna obravnavati in mu v okviru svojega delovnega področja sporočiti svoje stališče v primerni obliki v 30 dneh od prejema. 48. člen O svojem delu in stališčih mora odbor za samoupravni nadzor sproti obveščati skupščino skupnosti in organe skupščine skupnosti, o ugotovljenih pojavih in svojih stališčih pa tudi delavski svet delovne skupnosti strokovne službe v cilju, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo in to nemudoma oziroma najpozneje v 8 dneh od sprejetega stališča oziroma od dneva ugotovljenih pomanjkljivosti. 49. člen Odbor za samoupravni nadzor mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti. 50. člen Podrobneje se postopek izvolitve in odpoklica odbora za samoupravni nadzor in izvrševanje njegovih nalog lahko uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom. VI. ORGANI IN DELOVNA TELESA SKUPŠČINE SKUPNOSTI 51. člen Za izvrševanje sklepov skupščine skupnosti, pripravo predlogov samoupravnih splošnih aktov, stališč, sklepov in drugih aktov iz njenega področja, ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev: — odbor za plansko finančne zadeve, — odbor za kadrovske in statutarne zadeve, — odbor za vrhunski šport in športno rekreacijo, — odbor za objekte, opremo in investicije, — odbor za podelitev nagrad in priznanj s področja telesne kulture, — odbor za prireditve in sodelovanje s tujino, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbore sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev. 52. člen Predsednike in člane odborov voli skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov. Predsedniki in člani odborov so izvoljeni za štiri leta in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni. ODBOR ZA PLANSKO FINANČNE ZADEVE 53. člen Odbor za plansko finančne zadeve ima 7 članov. Odbor za plansko finančne zadeve zlasti: — pripravlja osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o, temeljih plana, osnutke in predloge planov in finančnih programov skupnosti, — pripravlja osnutke in predloge kriterijev za financiranje telesnokulturnih dejavnosti v občini, — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov zborov skupščine, , — seznanja zbore skupščine skupnosti s problematiko uresničevanja politike telesne kulture in predlaga ukrepe, — zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih, interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, — opravlja in izvršuje skupne naloge s svojega področja, katere mu odredita zbora skupščine skupnosti. ODBOR ZA KADROVSKE IN STATUTARNE ZADEVE 54. člen Odbor za kadrovske in statutarne zadeve ima 7 članov. Odbor za kadrovske in statutarne zadeve zlasti: — pripravlja osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, statuta skupnosti, poslovnika o delu skupščine skupnosti in drugih, — pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih skupnost predlaga v sklenitev drugim samoupravnim interesnim skupnostim in organizacijam za urejanje skupnih vprašanj, — spremlja uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in predlaga ukrepe, — pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij v skupnosti in opravlja evidentiranje kadrov za te funkcije, — usmerja izobraževanje amaterskih strokovnih delavcev, — opravlja druge naloge, ki mu jih odredita zbora skupščine. ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT IN ŠPORTNO REKREACIJO 55. člen Odbor za vrhunski šport in športno rekreacijo ima 7 članov. Odbor za vrhunski šport in rekreacijo zlasti: — proučuje stanje na teh področjih in predlaga skupščini ustrezne ukrepe, — daje pobude in pripravlja predloge za sistemsko urejanje posameznih športnih panog z vidika vrhunskega športa in športne rekreacije, — obravnava gradiva strokovnih svetov in zveze telesnokulturnih organizacij, daje ocene in stališča ter jih predlaga v obravnavanje skupščini skupnosti, ’ — opravlja druge naloge s področja vrhunskega športa in športne rekreacije, ki mu jih določita zbora skupščine. ODBOR ZA OBJEKTE, OPREMO IN INVESTICIJE 56. člen Odbor za objekte, opremo in investicije ima 7 članov. Odbor za objekte, opremo in investicije zlasti: — proučuje in preverja stanje na področju telesnokulturnih objektov, opreme in investicij in v tem zvezi pripravlja gradiva in predloge za pospešeno reševanje te problematike, — vodi popise in analize objektov, — pripravlja predloge za investicije in izvaja nadzorno funkcijo nad izvajanjem gradbenih del. ODBOR ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ 57. člen Odbor za podelitev nagrad in priznanj ima 7 članov. Odbor za podelitev nagrad in priznanj obravnava predloge za podelitev nagrad in priznanj za delo na področju telesne kulture v občini Murska Sobota. Po določilih pravilnika skupnosti o podeljevanju nagrad in priznanj odbor za podelitev nagrad in priznanj odloča o obravnavanih predlogih za podelitev nagrad in priznanj. 58. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo za pomembne dosežke pri razvijanju telesne kulture in za vrhunske športne dosežke. Predlogi za nagrade in priznanja se pripravljajo po enotnem postopku v skladu s pravilnikom skupnosti o podeljevanju nagrad in priznanj. Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo telesnokulturne organizacije, skupnosti, delovne in družbene organizacije ter posamezniki. 59. člen Pravilnik o podeljevanju nagrad in priznanj sprejemata zbora skupščine skupnosti enakopravno. ODBOR ZA PRIREDITVE IN SODELOVANJE S TUJINO 60. člen Odbor za prireditve in sodelovanje s tujino ima 7 članov. Odbor za prireditve in sodelovanje s tujino zlasti: — pripravlja in usklajuje programe mednarodnega sodelovanja na področju telesne kulture in se o tek? dogovarja, — koordinira, načrtuje in daje soglasje k organizaciji večjih telesno-kulturnih prireditev, — opravlja druge naloge, ki mu jih določita zbora skupščine. ODBOR ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITI) 61. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov. Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora. 62. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: — predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje telesnokulturne dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske, obrambe in v drugih izrednih razmerah. — pripravlja obrambni načrt skupnosti in sodeluje pri pripravah varnostnega načrta, — skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in spremlja izvajanje varnostnega načrta, — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugimi samoupravnimi organi in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu zborov skupščine skupnosti. DRUGA DELOVNA TELESA SKUPŠČINE SKUPNOSTI 63. člen Za posamezna vprašanja lahko skupščina skupnosti ustanovi stalne in občasne komisije kot delovna telesa in imenuje predsednike in člane teh komisij. S sklepom, S katerim sc ustanovi stalna ali občasna komisija, določi skupščina skupnosti.tudi njene naloge. 64. člen Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani. 65. člen Odbori in druga delovna telesa skupščine skupnosti delajo na sejah, ki jih sklicujejo njihovi predsedniki. Odbori in druga delovna telesa sprejemajo sklepe z večino glasov vseh članov. VII. ENOTE SKUPNOSTI , 66. člen Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela, lahko v soglasju s skupščinoskupnOsti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb uporabnikov po telesnokulturni dejavnosti, enote skupnosti. • Enote skupnosti so pravne osebe s pravicami in obveznostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. 67. člen Enote skupnosti je mogoče ustanoviti, če so zagotovljeni naslednji pogoji: I — da je vsebinska in programska zasnova enote usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine Murska Sobota in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju. — da je enota skupnosti zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s posebnimi interesi uporabnikov glede posameznega področja telesnokulturne dejavnosti in z ustrezno organizacijsko obliko izvajalcev za takšno dejavnost, — da so za zadovoljevanje posebnih potreb določenega področja telesnokulturne dejavnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev. 68. člen Pobudo za organiziranje enote skupnosti lahko da vsak organ uporabnikov ali izvajalcev na območju za katero naj bi se.enota skupnosti ustanovila. Organi uporabnikov ali izvajalcev ustanovijo v ta namen iniciativni odbor. Iniciativni odbor ugotovi udeležence. samoupravnega sporazuma, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote in ga predlaga v razpravo. Po končani razpravi določi predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sklenitev vsem udeležencem. Vili. ZDRUŽEVANJE SKUPNOSTI IN NAČIN SODELOVANJA SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI 69. člen Uporabniki in izvajalci se po skupnosti združijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi v telesn.okulturno skupnost Slovenije. Delegate v zbor uporabnikov telesnokulturne skupnosti Slovenije delegira zbor uporabnikov skupnosti, delegate v zbor izvajalcev Telesnokulturne skupnosti Slovenije pa delegira zbor izvajalcev skupnosti. 70. člen Način sodelovanja skupnosti z drugimimi skupnostmi ureja samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. 71. člen Skupnost sodeluje s skupščino občine Murska Sobota in z družbeno političnimi organizacijami v občini predvsem tako, da vabi predstavnike skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij na sejah zborov skupščine in po potrebi tudi na seje skupnih organov skupščine skupnosti, jim pošilja gradiva in druge informacije. IX. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 72. člen \ V sporih iz družbenoekonomskih odnosov iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, odloča posebno sodišče združenega dela. Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom pri skupnosti, lahko pa z drugimi telesnokulturnimi skupnostmi ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno .posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci tudi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti. Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med ustanovitelji. 73. člen Pristojnost posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo in druga vprašanja, določijo ustanovitelji tega sodišča z aktom o ustanovitvi oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. X. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 74. člen Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja:. — preko delegatov zborov skupščine, — s pismenimi gradivi za seje zborov drugih organov skupnosti in skupnih organov ter delovnih teles skupščine skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine, — za javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja in — z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skrbi predsednik skupščine skupnosti. 75. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta, se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugotovor na skupščino skupnosti. Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki: — ki so tajni po zakonu. , drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, ki so tajni zaradi potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih nZIMWIAI -I 'MIKI I 03 A QI MWUfC organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitičnih skupnosti, , 76. člen Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 77. člen Za hrambo zapisnikov in gradivo, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi.ter druga delovna telesa skupščine skupnosti, skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja administrativno — strokovna, pomožna in tem podobna opravila. . V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti. XI. POSTOPEK ZA SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI 78. člen . Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) ima pravico predlagati v razpravljanje in sprejemanje'samoupravne splošne akte in spremembe ter dopolnitve teh aktov. Svojo zahtevo s predlogom osnutka samoupravnega splošnega akta oziroma osnutka sprememb in dopolnitev tega akta pošlje predlagatelj skupščini skupnosti. Z zahtevo predlagatelja in s predlogom osnutka samoupravnega splošnega akta oziroma z osnutkom sprememb in dopolnitev tega akta seznani predsednik skupščine skupnosti delegate na prvi naslednji seji zborov skupščine. Delegati nato odločijo o ustreznosti predloga in o nadaljnjem postopku za sklenitev predloženega samoupravnega splošnega akta oziroma predlaganih sprememb in dopolnitev samoupravnega splošnega akta. Razpravljanje in sprejemanje samoupravnih splošnih aktov oziroma sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov lahko predlaga ’ tudi predsedstvo skupščine in skupni organi skupščine skupnosti. 79. člen , Statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti sprejemata zbora skupščine skupnosti po predhodni razpravi v delegacijah temeljnih in drugih organizacij združenega dela'in delovnih ter krajevnih skupnosti, razen če zakon ne določa drugače. XII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 80. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena skupnost oblikuje delovno skupnost ali pa se za opravljanje teh del dogovori z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo združenega dela, telesnokulturno organizacijo ali z organom. 81. člen Ce skupnost za opravljanje del iz prvega odstavka tega člena oblikuje delovno skupnost, imenuje in razrešuje vodjo te delovne skupnosti skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov, potem ko dobi soglasje delavskega sveta delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. Vodja delovne skupnosti .je za svoje delo odgovoren skupščini - skupnosti. , 82. člen Vodja delovne skupnosti zlasti: i — organizira in vsklajuje delo delovne skupnosti, skrbi za zakonitost, pravilnost, pravočasnost in racionalno poslovanje, — izvršuje sklepe samoupravnih organov delovne skupnosti in organov skupnosti ter skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine skupnosti, — sodeluje na sejah organov skupnosti in skupnih organov ter delovnih teles skupščine skupnosti in na sejah samoupravnih organov delovne skupnosti, — po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druga dela oziroma naloge. 83. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom. Na delovno skupnost ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 84. člen Ta statut začne veljati, ko da k njemu soglasje Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut skupnosti z dne 3/10—1978. 85. člen Ta statut se objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin. Številka: 102/1981—5 V Murski Soboti, dne 29/6—1982 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Jože KOVAČ SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA IZVRŠNI SVET Na podlagi 68. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79) in 203. člena Statuta Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave pom. občin, št. 12/80) je Izvršni s.vet Skupščine občine Murska Sobota na svoji 48. seji, dne 19. 4. 1983 sprejel. SKLEP o soglasju k statutu Telesnokultume skupnosti občine Murska Sobota Daje se soglasje k statutu Telesnokultume skupnosti'občine Murska Sobota. Številka: 02—36/82—2 Datum: 26. 4. 1983 Predsednik izvršnega sveta Pavel PONGRAC 35. Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73) in 29. člena statuta KS Videm ob Ščavnici je skupščina krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici na seji dne 5/2-1984 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za vasi: Stara gora in Terbegovci. 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo dodatnega samoprispevka za vasi: Stara gora in Terbegovci, ki bo dne 11/3-1984 na glasovalnem mestu Stara gora od 7. do 19. ure. 2. člen Sredstva zbrana z dodatnim samoprispevkom se bodo porabila za modernizacijo ceste na Stari gori. 3. člen Dodatni samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 5. 1984 do 30. 4. 1989. 4. člen Zavezanci samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju vasi Stara gora in Terbegovci. Višina samoprispevka znaša: — 1 % od neto OD posameznega zavezanca iz delovnega razmerja — 3 % od katasterskega dohodka — 2 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve — 1 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom 5. člen Glede oprostitve dodatnega samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena Zakona o samoprispevki* 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za vasi Stara gora in Terbegovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu. 7. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: • KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM OB ŠČAVNICI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 11. 3. 1984 o uvedbi dodatnega samoprispevka za vasi Stara gora in Terbegovci za obdobje 5 let od 1. 5. 1984 do 30. 4. 1989, ki bo znašal: — 1 % od neto OD posameznega zavezanca iz delovnega razmerja — 3 od katasterskega dohodka — 2 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge g gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve — 1 % od pokojnin, razen'od pokojnin z varstvenim dodatkom glasujem „ZA” ,,PROTI” , Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA” če soglaša z uvedbo dodatnega samoprispevka, oziroma oziroma besedo ,,PROTI”, če se z uvedbo dodatnega samoprispevka ne strinja. 8. člen Sredstva dodatnega samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu KS Videm ob Ščavnici štev. 51910-842-008-8836 in razporejala po referendumskem programu. • 9. člen Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev dodatnega samoprispevka bo opravljal svet KS Videm ob Ščavnici, ki o tem vsako leto poroča na . zborih občanov! 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Videm ob Ščavnici, dne 5. 2. 1984 Predsednik skupščine KS Anton MEŽNARIČ 1. r. 36. Na podlagi 11. in 15. člena zakona o' urbanističnem planiranju (Ur. lisi SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni sv.et Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne .... ..sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka novelacije zazidalnega načrta za območje med Bakovsko, Cankarjevo, Mladinsko in Trstenjakovo ulico v Murski Soboti 1. Javno se razgrne osnutek novelacije zazidalnega načrta za območje med Bakovsko, Cankarjevo, Mladinsko in Trstenjakovo ulico, projekt št. 9/83 izdelan decembra 1983. 11. Osnutek novelacije zazidalnega načrta bo v dveh variantah razgrnjen v prostorih osnovne šole 111 v Trstenjakovi ulici in v samopostrežni trgovini v Trstenjakovi ulici 57. ■ " Javna razgrnitev bo v času 30. dni po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. 111. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pismene pripombe k osnutku novelacije Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351—2/84—4 M. Sobota, dne Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Pavel PONGRAC 37. Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 , 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji,, dne.....sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta območja pri „AGROSERVIS”-u v Murski Soboti 1. Javno sc razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta pri ..AGROSERVlS”-u, ki obsega območje med Kroško in Tišinsko ulico, razbremenilnim kanalom ter potokom Črnec. II. Osnutek spremembe zazidalnega načrta bo razgrnjen v prostorih upiave DO ,,AGROSERVIS” v Murski Soboti, Kroška ulica 58, v 30. ditch po objavi javne razgrnitve v Uradnih objavah pomurskih občin. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pismene pripombe k osnutku spremembe zazidalnega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Minska Sobota. Številka: 351 5 84- ■ 4 M. Sobota, dne Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota • - Pavel PONGRAC STRAN 15 VESTNIK, 1. MAREC 1984 2^ dopisniki so zabeležili --BOGOJINA----------------------------- Skrbijo za popestritev kulturne dejavnosti Kulturni dejavnosti v Bogojini že vrsto let posvečajo precej pozornosti, čeprav se pogosto zatika, zlasti pri denarju. Pa se znajdejo. Tudi z malo denarja se da veliko narediti. Kulturna dvorana je vzorno urejena. Vaščani so zanjo izglasovali kar dva referendumska programa, ob gradnji pa še vložili veliko prostovoljnega dela. Aktivnost kulturnega društva v Bogojini se je v zadnjem času precej znižala, saj so pred nekaj leti iz svojih vrst izgubili odličnega zborovodjo Ignaca Maučeca, ki je dosti truda vložil v delovanje mešanega pevskega zbora. Niso pa pozabili raznih praznikov, saj so skupaj z osnovni šolo in OO ZSMS Bogojina pripravljali številne proslave. Sekcije, kot so folklorna, dramska in pevska, sedaj sicer še ne delujejo zadovoljivo, toda tudi na tem področju bodo storili vse, da bi kulturna dejavnost oživela. Na minuli programsko volilni konferenci so izvolili nov izvršni odbor, katerega večji del sestavljajo prav strokovnjaki s kulturnega področja. Za novo predsednico so izvolili Anico Gregorec. V program dela za letošnje leto so uvrstili izmenjave kulturnih programov, priprave različnih likovnih in drugih razstav, ureditev garderobe in okolice kulturne dvorane, nakup reflektorjev in oblek za folklorno skupino. Pripraviti pa želijo še kak literarni večer s srečanjem pisateljev. Drago Ivanič TIK PRED POKLICNO ODLOČITVIJO VODOVODA Že leta 1972 so vaščani Stavečinec in Stavešinskega vrha začeli z napeljavo vaškega vodovoda. Ker so imeli težave z nizko napetostjo v električnem omrežju, so morali najprej postaviti transformator. V desetih letih se je poraba vode močno povečala, zato so se lotili širitve zajetja. Ob odprtju vodovoda je bilo priključenih 34 gospodinjstev, lani Že 43, ko bo dokončno zgrajeno novo zajetje, pa se bo nanj priključilo še 21 gospodinjstev. Ludvik Kramberger -PUCONCI---------------—--------------------- Srednješolci na praksi Dijaki pedagoške usmeritve opravljajo v zimskem času svojo pedagoško prakso na osnovnih šolah. Tako so pred ktatkim dijaki 4. letnika — nekdanji učenci te šole — spet prišli, tokrat v nove prostore, veliko boljše in lepše od tistih, v katere so sami zahajali. Prisostvovali so pouku na razredni in predmetni stopnji, se seznanili z učnim procesom, metodami in oblikami. Njim so sledili dijaki 3. letnika, ki so se seznanili z delom interesnih dejavnosti, organizacij, društev in krožkov. Splošna ugotovitev je bila, da je taka praksa, ne samo potrebna, ampak tudi koristna. Tako so ugotovili dijaki sami, pridobljena znanja in spoznanja pa bodo s pridom uporabili na svoji nadaljnji poti do pedagoškega poklica. Betka Pintarič, Mira Horvat, Tatjana Balažič, Sabina Fujs, Metka Kuzmič in Renata Fujs so ob srečanju z mladinci, ki so jih seznanili s svojim delom, izrazile zadovoljstvo z vsem, kar so videle in spoznale. Se posebej so bile zadovoljne s pogoji v novi, sodobni šoli in z razumevanjem, na katerega so naletele med zaposlenimi. Na sestanku OO ZSMS so ugotovili, da vse zastavljene akcije iz delovnega programa o r tečejo, še posebej delo ob sobotah v soboški esn industriji. Zelo zadovoljni so z obveščanjem prefco šolskega radia. Ocenili so tudi, da je vključevanje mladih v delo interesnih dejavnosti na šoli dobro, drugem polletju bodo več pozornosti namem J idejnopolitičnemu usposabljanju in delu z bodočimi člani mladinske organizacije. J- K. ZOT — DOMANJŠEVCI 84 Taborniški „Črni telph” iz M. Sobote je 18. februarja organiziral zimsko orientacijsko tekmovanje za starejšo in mlajšo kategorijo TT, in sicer v domu ZTO M. Sobota v Domanjševcih. Na tekmovanju, ki je bilo organizirano drugič zapored v Domanjševcih, je sodelovalo 9 ekip iz samo petih pomurskih taborniških odredov, kar nedvomno kaže, da je z delom nekaterih odredov v Pomurmju nekaj narobe. Zmagala je prve ekipa taborniškega odreda ,,Ljudska pravica” iz Lendave. Tudi drugo mesto je pripadlo Lendavčanom, vendar njihovi drugi ekipi, na tretje mesto pa se je uvrstila druga ekipa taborniškega odreda „Rdeči maki” iz M. Sobote. Sorazmerno majhne razlike v točkah so pokazale, da so bile ekipe solidno pripravljene na orientacijski pohod v zimskih razmerah. Hrvoje BELTINCI DRUŽBENA AKTIVNOST ŽENSK Ob bližajočem se mednarodnem prazniku dneva žena so v Beltincih že stekle priprave za proslavitev. O tem so se dogovarjali na seji upravnega in nadzornega odbora KUD Beltinci, pred tem pa na razširjenem sestanku sveta krajevne skupnosti. Ob pripravi kulturnega programa pa je nanesla beseda tudi na to, da v Beltincih že nekaj let nazaj, razen proslave ob dnevu žena ni bilo drugih aktivnosti in družabnih srečanj. Menili so, da bj bilo potrebno ponovno aktivirati sekcijo žena pri KO SZDL, kajti ne gre le za srečanja ob 8. marcu, marveč za širšo aktivnost žena. Beltinski kulturni delavci, med temi tudi mešani pevski zbor upokojencev ,,Gustav Gonza” pa se letos poleg priprave proslave doma pripravljajo tudi na gostovanja v drugih krajevnih skupnostih z namenom, da bi tudi v vaseh, kjer ni kulturno-umetni-ških društev prispevali svoj delež ob proslavitvi mednarodnega praznika. A. H. OBETAVNE GASILKE V soboški Mesni industriji namenjajo veliko skrb tudi požarni varnosti. 1GD se ponaša z dolgoletno tradicijo, do nedavnega pa je bilo tudi edino industrijsko gasilsko društvo v občini. Na občnem zboru so pregledali dosedanje delo in sprejeli nov program. IGD Mesne industrije je bilo v minulem letu dokaj aktivno, kar dokazujejo številna priznanja in pokali z ranih tekmovanj. Posebej velja omeniti ustanovitev ženske gasilske desetine. Prav ta je na dosedanjih dveh tekmovanjih v Bogojini in G. Radgoni dosegla zavidljive uspehe. Pet članic obi-- skuje tečaj, ki ga organizira OGZ Murska Sobota. Dobro imajo usposobljeno tudi moško desetino. Uspešno je bilo tudi sodelovanje ze mestnim gasilskim društvom. Tudi v prihodnje bodo v Mesni industriji požarni varnosti" namenili vso pozornost, opozorili pa so, da bi bilo potrebno v TOZD Klavnica ustanoviti posebno desetino. Na sliki: obetavna ženska desetina. T. Horvat Crt je nepogrešljiv pomočnik in prijatelj lovskega čuvaja Slavka. Katero bodo greli kožuščki . Poklicna odločitev pomeni za J mladega človeka in njegove starše pomemben in celo prelomen dogodek. Za mladega človeka, ker iz nje izhaja njegova eksistenčha osnova v življenju, staršem pa predstavlja skrb in željo, da bi otroci dosegli Vsaj toliko kot oni, tistim iz slabših socialnih okoliščin pa, da bi njihovim otrokom bilo bolje, da bi dosegli več, kot je uspelo njim. V sedanjih zaostrenih gospodarskih okoliščinah iz katerih izhajajo mnoge neznanke bodočega gospodarskega razvoja, kadrovske problematike in problematike nezaposlenosti v Pomurju, pa je izbira poklica toliko zahtevnejša in predstavlja za nekatere takšno težo in pritisk, ki že silita posameznika v neustrezno razmišljanje in poklicne odločitve. In ker sta teža in pritisk odvisna predvsem od materialne in socialne plati družine in posameznika v njej in koliko sta ta slabša, toliko je ta možnost in nevarnost večja. Torej se ponovno aktualizira nek vidik socialne diferenciacije. Prav zaradi tega in neugodnih razmer, ki bodo trajale še nekaj časa, se je potrebno zbrati, trezno pretehtati dejstva in okoliščine in se odločiti. Pri izbiri poklica se je potrebno opredeliti do dvoje vrste pogojev. Eno so prilivi novih generacij, ekonomske zmogljivosti in struktura dela v regiji, ki bi jih lahko poimenovali kar širše družbene in ekonomske okoliščine v regiji, druga vrsta pa so osebne značilnosti posameznika. Ravno upoštevanje enih in drugih in njihova usklajenost so osnovni pogoj za ustrezno osebno in družbeno sprejemljivo poklicno odločitev, kasneje pa za dobro poklicno delo, uspešnost in zadovoljstvo v življenju. Za Pomurje je značilno, da nikoli ni moglo razviti, sprejeti in ustrezno zaposliti vseh svojih človeških potencialov in kadrovskih prilivov, in to ne po številu niti po kvalifikacijskih in izobrazbenih ravneh. Prav zaradi tega se je pri izbiri poklica in poklicni odločitvi potrebno ozirati v širši slovenski prostor. Prav tako ni potrebno biti pod preveliko težo trenutnih in aktualnih številk o brezposlenih v Pomurju. Če bi namreč pri svoji odločitvi upoštevali samo te (oglejte si spodnjo razpredelnico o trenutno nezaposlenih), potem bi pač ostalo bore malo drugih izhodov, možnosti za izbiro poklica pa bi bile videti skoraj brezupne. Poudariti je potrebno, da je problem nezaposlenosti v taki meri značilen le več ali manj za Pomurje in še za nekatere manjše manj razvite predele v Sloveniji in da v večjih, ekonomsko močnejših območjih tega skoraj ne poznajo, lahko bi govorili celo o obratnem pojavu. Zal pa doma zg odpravo nerazvitosti storimo premalo, premalo storimo za spreminjanje strukture dela, ki bi zahtevala strokovno višje kvalificirane kadre in poklicno pestrejše zaposlovalske možnosti in s tem tudi pestrejše možnosti izbire poklica. Zaradi tega kaže zaposlovanje v združenem delu na izrazite potrebe po nižje kvalificiranih kadrih, ali celo več kot polovica na novo zaposlenih se zaposluje na delih in nalogah nekvalificiranih ali priučenih delavcev. Mladi težijo k načelu, ki ga nenehno ponavljamo ,,kdor več zna, več velja”, morebiti pa ,,kdor ima izobrazbo, več velja’’,, kajti okoli 88 odstotkov od približno 1800 osmošolcev, ki vsako leto zaključijo šolanje, se vpiše v srednje usmerjeno izobraževanje. Od teh si jih želi pridobiti polovica poklice na tri, druga polovica pa na štiriletni, stopnji zahtevnosti. To se seveda kaže kot nenehen razkorak med potrebami združenega dela in Potrebe so Občinska gasilska zveza v Murski Soboti sede letos spomnila tudi tistih svojih članov, ki že več * 35 LET * VESTNIK, 1- MAREC 1984 Franc Cigiit iz Martjanec je eden redkih kovačev, ki se še ukvarja s potkavanjem konjev. Potkava deset konjev,/med drugim tudi konje soboškega konjeniškega kluba, ki uspešno dela že osem let. Franc je drugače zaposlen v delovni organizaciji ,,Sobota”, vender v popoldanskem času z veseljem opravi tudi take usluge. Naj dodamo, da se ob tem ukvarja tudi s čiščenjem kravjih parkljev. • Erika Novak - Foto: Robi Banko ----FRANC OUČEK - GASILSKI VETERAN IZ MURSKE SOBOTE narekovale ustanovitev —BOGOJIN A------------—----—----------— Uspehi ne izostajajo Minulo leto je bilo za bogojinske gasilce precej, delovno. Med drugim so uspešno izvedli občinsko gasilsko tekmovanje, vseh disciplin soboške OGZ. Nenehno pa skrbijo za požarno varnost. V prvi polovici leta so zgradili vodohram, v katerem je okrog 50 tisoč litrov vode, pripravljajo pa se še na gradnjo dveh večjih bazenov. Ob nenehnem izpopolnjevanju opreme in orodja skrbijo tudi za naraščaj. Povezali se bodo ' z osnovno šolo ,,Ivan Cankar” v Bogojini ter ustanovili pionirsko društvo Mladi gasilec. Drago Ivanič željami ali prilivi kadrov iz šol in povzroča mnogo hude krvi, seveda iz kakega zornega kota gledano ta dejstva. To vodi k mnogim, tudi preprostim (da ne uporabim drugega izraza) razmišljanjem in že. tudi predlogom okoli urejanja izobraževalnih možnosti v regiji. V bistvu pa osnovnega problema, možnosti ali nemožnosti zaposlovanja, iz katerega vse zlo izhaja, taka razmišljanja ne razrešuje- - jo. Drug problem izhaja iz nepe-stre strukture poklicnih možnosti in možnosti izobraževanja doma. Tako se nam generacije mladih Pomurcev kopičijo v nekaterih vzgojno izobraževalnih programih — poklicih. Kat 30 odstotkov fantovske generacije se na primer vpiše v kovinarske programe in kar 25 odstotkov deklet v konfekcijo, v nekatere druge malo manj. Ali imajo vsi ti v tako velikem številu ustrezne imet ;e, nagnjenja in sposobnosti, pa je drugo, vprašanje, o katerem narti bo mnogo povedala njihova poklicna kariera, iz združenega dela pa se na to že itak slišijo take in drugačne pripombe. Mnogo pove že tudi podatek, da npr. v nekaterih programih skoraj po 30 odstotkov vpisanih učencev ne pride do konca. Mogoče je temu vzrok tudi zahtevnejša raven izobraževanja v srednje usmerjenem izobraževanju, ki v praksi že kaže svojo selektivnost. To pa pomeni, da več ni dovolj samo končati osnovno .šolo, temveč je za uspešno nadaljevanje potrebno imeti tudi ustrezno predznanje. Torej vsekakor kaže, da zahtevajo časi in okoliščine bolj premišljen in kritičen odnos tudi do sebe. Zato ni odveč vedno znova poudarjati pomen upoštevanja resnično čim večih činiteljev, od Ob koncu meseca januarja 1984 je bilo v Pomurju evidentiranih 2421 iskalcev zaposlitve od tega 1.712 NK in priučenih. 352 kvalificiranih, 308 s srednjo šolo, 42 z višjo šolo in 72 z visoko. V naslednji tabeli prikazujemo poklice, v katerih je nezaposlenost večja: Poklic Kmetovalec Orodjar Avtoklepar Monter ogrev. naprav Strojni ključavničar Avtomehanik Elektroinštalater Zidar Soboslikar-pleskar M izar Voznik tovornjaka Krojač-šivilja Frizer Prodajalec Kuhar Natakar Administrator Kmetijski tehnik Strojni tehnik Elektro tehnik Ekonomski tehnik Medicinski tehnik Gimnazij, maturant Administrativ, teh. Vzgojitelj Kmetijski inž. Inž. kemij. tehnol. Inž. tekstilne tehnol. Inž. kemije Ekonomist-komercial. Pravnik Uč. tekstilne tehnol. Predmet, uč. slov. PU biolog, — kem. PU zemlj. PU mat. — fiz. PU lik. vzg. PU glasbe PU — defektolog Kozmetik višji Višja medicin, sestra Viš. san. tehnik Socialni delavec Dipl. gozd, inž. Profesor slov. Prof, primerj. knjiž. Dipl, politolog Akad, slikar Nekateri od zgoraj navedenih poklicev so območjih SR Slovenije. še danes. Tako kot vsak začetek je bilo tudi delo r gasilski organizaciji težavno, saj ni bilo sredstev, niti opreme. I tistem času je bilo družbenih okoliščin do lastnih — sposobnosti, zmogljivosti, na-gnenj, predznanj-, hotenj in ne nazadnje delovnih navad, če želimo izbrati pravi poklic. Pravilno izbran poklic pa pomeni delo, ki ga človek opravlja z lahkoto, uspešno in z veseljem in ga ne čuti kot posebno breme. V takih okoliščinah je torej mlad človek, ki hoče razumno izbrati svoj bodoči poklic — delo, s katerim se bo preživljal celo življenje. Torej velja poudariti še enkrat! Potrebno je dobro razmisliti o sebi, svojih lastnostih, uspehih in neuspehih pri delu in v šoli, o svojih nagnjenjih, zavedajoč se dejstva, da je vsak človek primeren za celo vrsto del in poklicev, a ne za vse enako, saj se tako, kot se ločimo ljudje med sabo, razlikujejo tudi poklici in dela po svojih značilno* stih in zahtevah, ki jih postavljajo pred nas. Glede na trenutne pa tudi perspektivne družbene potrebe in naravnanosti pa bi se v prvi vrsti kazalo orientirati v proizvodne poklice. Zlasti bi to veljalo za področje strojništva in kovinarstva, energetike, elektro industrije, gradbeništva. Nasploh bi kazalo dati poudarek tudi poklicem v JLA, organih notranjih zadev ter redkejšim poklicem s področja drobnega gospodarstva in storitvenih dejavnosti. Za naše območje pa so zlasti glede na in razmere aktualni področja pridelave in hrane in glede na možnosti poklici s predelave obseg in zaposlitvene možnosti v konfekciji- J. Bratuš Občina M. So- Leo- G. Rad- Ljuto- Skupaj bota I dava l gona 1 mer 1 4 2 1 — 1 4 l 2 I — 4 5 2 — — 7 4 7 — 2 10 12 3 1 1 17 7 2 — — 6 14 8 2 — 24 10 1 11 8 — 2 1 11 1 <2 1 2 6 8 5 I 1 15 7 1 — 2 10 — — 3 2 5 38 8 10 12 68 5 ' — 3 — 8 10 6 4 2 22 9 7 2 — 15 6 2 4 6 18 10 6 .. — 1 17 6 3 — 1 10 16 6 — 2 24 36 19 4 4 63 52 19 13 7 91 7 — - ' — 7 6 1 3 1 11 4 — — 1 5 I — ' — — I 3 1 I 1 1 — 1 1 5 2 1 1 1 1 1 3 1 3 2 —1 J 1 6 1 — — — 1 — 1 — 1 2 — — — 1 1 I 1- — — 2 1 — — — L 1 1 —— —— 2 2 — — — 2 2 — 1 1 4 l — 1 — 1 — 1 1 — — — 1 1 — — — 1 — — 1 1 suficitarni tudi na drugih' društev društvo odvisno izključno od sredstev. ki si jih je pridobilo s prirejanjem veselic, ki so še danes pomemben del vira pridobivanja denarja. Oprema je bila primitivna, saj so društva imela le navadne ročne brizgalne, s katerimi gasilci tildi niso mogli tako uspešno intervenirati kot danes, ko imajo sodobno opremo. - C eprav pri teh letih ne more več aktivno delovali, je bil ob podelitvi plakete veterana izredno vesel, se je njegova organizacija, v kateri je .toliko let uspešno delal, spomnila nanj. To pa mu bo tudi spodbuda. da bo še naprej s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal mlajši generaciji. F. Maučec STRAN 19 kronika Tradicionalno, letos že 32. brucovanje z akademskim plesom, ki ga prirejajo prekmurski študentje, bo v soboto, 17. marca 1984, ob 20. uri v kavarni hotela Diana v M. Soboti. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI V 'no vabljeni! NESREČEN ČETRTEK V prejšnjem tednu se je največ prometnih nesreč zgodilo včetrtek. Poglejmo, zakaj je prišlo do nezgod v prometu! Ivan Semen iz Lendave seje peljal z osebnim avtom po magistralni cesti Dolnji La-koš—Lendava. Pri gostišču na Kolodvorski ulici je zavijal na levo in tako odvzel prednost vozniku osebnega avta Stefanu Prši iz Velike Polane, kije peljal iz Lendave. Ob trčenju je nastala materialna škoda za 150 tisoč dinarjev. Telesnih poškodb pa k'sreči ni. Štefan. Dominko iz Norši-nec. je vozil tovorni avto po lokalni cesti v Branoslavcih. Nasproti se je pripeljala z osebnim avtom Pavla Kšela iz Šalinec. Dominko je vozil pravilno po svoji desni strani. Kšelova pa menda boli po sredini. Vozišče je bilo zasneženo in nepluženo. Pred srečevanjem je voznica zavirala. kar pa je bilo usodno: zaneslojo je v levo inje prišlo do trčenja, v katerem se je hudo poškodovala. Materialna škoda na obeh vozilih pa znaša J 60 tisoč dinarjev. ovinek, zato ga je zaneslo na levo stran cestišča. V tem hipu je nasproti pripeljal po desni strani ceste tovornjak s priklopnikom. ki gaje vozil grški Narkomanija se širi Narkomanija, po slovensko: bolezenska strast po jemanju mamil, se žal vse bolj širi tudi v Pomurju. Delavci UNZ so lani izsledili 22 oseb, ki so gojile rastline, ki dajejo mamilo, pozneje pa so doma pridelano mamilo tudi prodajale. Zoper storilce so seveda ustrezno ukrepali. Širitev narkomanije v naši pokrajini hudo zaskrbljuje. Gre za nov negativen pojav, za katerega smo upali, da ne bo ,,pljusnil” do bregov Mure. Zdi se, da smo predolgo zatiskali oči, saj ljudje vedo za marsikoga reči, da je ,,hašišar”. Vsak, ki nosi kavbojke in ima dolge lase ali pa še bradoč povrh, seveda ni uživalec mamil, zato bi kazalo čimprej ugotoviti, kdo so uživalci mamil, kdo jih ,,dobavlja”, kdo proizvaja, odkod uživalcu oziroma kupcu denar za ,,napoje sreče in blaženosti”. Narkoman je bolnik, bolniku pa je treba takoj pomagati, sicer se bolezen razširi. S. S. POPRAVEK V 5. številki Vestnika smo v rubriki Kronika med drugim objavili tudi vest o prometni nesreči v Ljutomeru, vendar poročilo ni popolno. Uprava, za notranje zadeve nam je posredovala nov tekst: »Dne 2. februarja 1984je prišlo do prometne nezgode v Ljutomeru na Razlagovi ulici. Voznik osebnega avta Rudi Stegmjiller je peljal iz Ljutomera proti Cezanjevcem. Ko je pripeljal iz desnega ostrega nepreglednega ovinka v bližini tovarne Konus, mu je iz nasprotne smeri po svoji desni pripeljal avtobus, ki ga je vozil Alojz Karba. Ko je Štegmiiller zagledal nasproti vozeč avtobus, je sicer začel zavirati, vendar zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje Vozišča mu to ni uspelo in ga je zaneslo v levo stran, kjer je čelno trčil v avtobus.« , Tov. Štegmiiller n^m je poslal sliko omenjene ceste, s katere je razvidno, da sta na njej prometna znaka,'ki prepovedujeta vožnjo z avtobusi in tovornjaki. Priložena je tudi izjava krajevne skupnosti, v kateri je navedeno, da znaka stojita že več let. , Huda prometna nesreča se je v četrtek, 23. februarja, zgodila na regionalni cesti zunaj Noršinec pri Ljutomeru. Mirko Rozman iz Stare Nove vasi je pripeljal z neprimerno hitrostjo čez železniško progo v blagi desni državljan Geotgis Misirlis. Prišlo je do čelnega trčenja. Gmotna škoda znaša 90 tisoč dinarjev. Rožman se je hudo poškodoval, prav tako sopotnik Stefan Borovič iz Križevec. Lažje pa je poškodovan StefanTotivec iz Stare Nove vasi. Radenska . . - ■ • . . - . ; • • ' • ■' '• • '’.ri'’'-'7'.’’'-■ — 5 . ' " " ' ..... ... ... i V soboto, dne 3. 3. 1984, bodo v hotelu Radin organizirali PUSTNI PLES Za dobro voljo bodo na prireditvi, ki se bo pričela ob 20. uri, skrbeli-ansambel Meteori, pevka Tatjana Dremelj, humorist Vinko Šimek-Jaka Šrautciger in aerobična skupina Ane Žvorc. Vstopnina z aperitivom 400,00 din Maske so zaželjene, najboljše pa bodo nagrajene. Informacije: hotel Radin tel. 73-331. Pšenica v „ajdovih” žgancih Temeljno sodišče v Murski Soboti in višje sodišče v Mariboru (druga slopnja) sta obsodila Emono Commerce Ljubljana, TOZD Agroplod Ljutomer, na denarno kazen 200.000 dinarjev, vodjo tehnološke službe dipl, ing. Mileno Špolar pa z 10.000 dinarji kazni zaradi prodaje ,.ajdove” moke, v kateri je bilo od 25 do 50 odstotkov pšenične moke. V letu 1981 je bilo take (mešane) moke prodano 64.575 kilogramov, naslednje leto 177.827 kilogramov moke, v lanskem letu do marca pa 82.350 kilogramov. Skupaj torej 324.350 kilogramov. S tako prodajo so bili kupci oškodovani za 3.824.770,00 dinarjev, kajti pšenična moka je cenejša od ajdove. Sodišče je ugotovilo, da so v tozdu Agroplod nadaljevali s prodajo take moke, čeprav jih je na kaznivo dejanje opozoril eden izmed večjih kupcev, kije pozneje tudi odstopil od nadaljnjega kupovanja. S prodajo so prenehali šele, ko so se pojavili tržni inšpektorji. ,,Ajdovo” moko stj izdelovali v mlinu lendavske kmetijske zadruge. krvodajalci * .'-A .... ' ■ ’ ’ - • - HODOŠ — Ludvik Urban (5), Geza Toth (7), Franc Abraham (2), Karel Grabar (2), Edi Abraham (5), Gabrijel Roman (2), Janez Kerčmar (5). Irena Orban (16). Franc David (6), Koloman David (17), Štefan Kerčmar (6), Rudolf Rituper (8), Matilda Kalamar (9), Irena Škalič (13), Olga Abraham (15), Oto Žoldoš (3), Geza Breskoč (2), Olga Abraham (16), Franc Konje (10), Emil Konje (4). DOLENCI — Evgen Kalamar (5), Štefan Lanjšček (4), Marija Zorjan (5). Jože Sukič (2), Jože Šomenek (2). Stanko Horvat (3), Drago Zorjan (2), Štefan Vrečič (1). ŠALOVCI — Silva Konye (2), Helena Beznec (13), Etelka Panič (10), Terezija Županek (7), Hermina Kos (4), Jolanka Štefanec (6), Zlatica Lepoša (5), Ludvik Herič (5), Dragica Herič (4), Emilija Svetec (4), Štefan Janko (9), Geza Janko (6), Janez Časar (5), Helena Kučan (IO)- Helena Berke (8), Vilma Filo (11), Štefan Balaško (4), Aba Svetec (10), Janez Talvaj (3)> Karel Lekič (12), Jolanka Tolvaj (6), Marija Lepoša (11), Sidonija Svetec (14), Slavica Gragar (1), Štefan Šebjan (4). ABC Pomurka KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri TOZD PG Beltinci objavlja prosta dela in naloge za določen čas — štirih traktoristov na ek. enoti M. Sobota. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — dokončna ustrezna dvoletna šola za traktoriste — skrajšan program in — eno leto delovnih izkušenj. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: — Kadrovska služba pri ABC Pomurka KG Rakičan p. M. Sobota . v roku 15 dni od dneva objave oglasa. IH N0G0MHA V POMURJU Novo igrišče tudi v Murski Soboti V letu 1935 so v tekmovanju ljubljanske nogometne zveze — okrožje Maribor v drugem razredu nastopali nogometaši Mure in Lendave, vendar nobeni niso dosegli vidnejšega uspeha. Razširilo pa se je tekmovalno območje, saj so v ligi tekmovala tudi moštva ČŠK iz Čakovca, Jugoslavija iz Celja, Svoboda iz Varaždina itd. V tem letu so nekaj prijateljskih tekem odigrali tudi nogometaši Ljutomera, vendar le z drugima ekipama Mure in Lendave. Pomeni, da so bili ljutomerski nogometaši precej slabši od igralcev Mure in Lendave, zato verjetno tudi ni prišlo do ustanovitve kluba. Potem, ko je bilo v Dolnji Lendavi zgrajeno novo nogometno igrišče, so se lotili gradnje igrišča tudi v Murski' Soboti na prostoru živilskega sejma. Gradnja je hitro napredovala in že na občnem zboru kluba 10. marca 1936 so razpravljali o pripravah na otvoritev. Čeprav sp nogometaši Mure že prej nastopali na novem igrišču, je bila slavnostna otvoritev 28. junija 1936. Igrišče je stalo 109.660,52 dinarjev. Od tega zneska je takratna dravska banovina prispevala, le . 497 dinarjev, medtem ko so ostala sredstva zbrali člani., upravnega odbora kluba sami s pobiranjem prostovoljnih prispevkov, tombolo, tedenskimi čajankami in drugimi prireditvami. Veliko pa so naredili tudi s prostovoljnim delom. Na občnem zboru SK Mura leta 1936 je bi! za predsednika Nogometaši SK Mure 1936: Kos, Videnšek, Horvat, Vogrinčič, 'jesenskega Cagran, J. Debelak, Schiller, Novak, Kardoš, S. Debelak in Turk. nogometaši kluba ponovno izvoljen Josip Lipič. Na občnem zboru so tudi določili cene vstopnic za novo igrišče. Loža je veljala 10, tribuna 8, stojišče pa 5 in 3 dinarje, za vojake in dijake po 2 dinarja. V tem času se je zelo povečalo število članov, ki jih je bilo 248. Veliko več dela pa je imel tudi blagajnik, ^saj je bilo veliko dohodkov, in sicer kar 23.738 dinarjev. Poleg nogometne sekcije,. ki je postajala vse močnejša, pa je bila dobro razvita tudi atletska sekcija, ki jo vodi Ciril Tručl. USTANOVILI SODNIŠKI. ODBOR Za leto 1936 je bilo. tudi značilno, da je bil v Murski Soboti ustanovljen sodniški odbor, Ludvik Nemec pa imenovan za zveznega nogometnega sodnika. Moštvo Mure se je tudi okrepilo z nekaterimi nadarjenimi mladimi nogometaši, predvsem dijaki iz Maribora, med katerimi velja posebej omeniti Jožeta Bosino, ki je bil poleg Vladimirja Kukanje, ki je 28. 12. 1936 prišel v Mursko. Soboto, eden najboljših nogometašev Mure. Tako so nogometaši Mure v jesenskem delu prvenstva v drugi okrožni ligi Maribor bsvojili prvo mesto, Lendava pa tretje. S prihodom trenerja in igralca Vladimirja Kukanje v Mursko Soboto, ki je imel kot igralec velike izkušnje, saj je več let igral v prvi zvezni ligi, se je začel nogomet sistematično razvijati. Imeli pa so težave, ker tedanje oblasti, zlasti pa šole, niso dovoljevale dijakom igrati nogometa an so ti večkrat nastopali z lažnimi imeni. Poleg osvojitve naslova prvaka pa so leta 1936 odigrali tu- di več prijateljskih tekem s kvalitetnejšimi klubi, ki so nastopali v prvem razredu LNP. Prvič so ’ se tudi pomerili z nogometaši iz avstrijske Radgone in Gradca. . (nadaljevanje'} Vladimir Kukanja, ki je prišel v Mursko Soboto 28. 12. 1936 iz Ljubljane, kjer je igral za Primorje ki je bilo član prve zvezne lige, je kot igralec in trener veliko prispeval k razvoju nogometa v Murski Soboti, in da je moštvo Mure postalo prvak v drugem razredu mariborskega okrožja in se uvrstilo v prvi razred. Nogomet je prenehal igrati leta 1946, ko si je na tekmi v Čakovcu zlomil nogo, igral pa ga je 29 let. Devet, let pa je bil trener Mure. Nato se je posvetil sodniškemu poklicu. Leta 1955 je med prvimi po osvoboditvi opravil izpit za zveznega nogometnega sodnika, ter vrsto let uspešno delit pravico našim najboljšim nogometašem. Delavski svet ABC POMURKA — Mesna industrija TOZD Klavnica Murska Sobota na osnovi 75.. člena Statuta RAZPISUJE dela in naloge vodje TOZD Klavnica Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo veterinarske ali živilsko tehnološke smeri — da imajo 3 leta delovnih izkušenj — da so moralno politično neoporečni Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju-pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC Pomurka — Mesna industrija, Murska Sobota, Bjedičeva 11 — splošno kadrovska služba. INDUSTRIJA DEŽNIKOV „INDIP" p. o. LENDAVA Delavski svet razpisuje za 4 leta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:' - da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri in a) z visokošolsko izobrazbo 3 leta b) z višješolsko izobrazbo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog v proizvodnji, prvenstveno v tekstilni konfekciji, ali ima z delom pridobljene možnosti za opravljanje del, za katere se zahteva visokošolska ali višješolska izobrazba, — da je družbenopolitično aktiven in ima organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja doseganje ciljev sprejete poslovne politike delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, krepitve in poglabljanja samoupravne organiziranosti. Kandidati naj svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev • pošljejo razpisni komisiji v zaprti ovojnici z oznako ,,ZA RAZPIS" najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. STRANI 20 • 35 LET • VESTNIK, 1. MAREC 1984 Radijski in televizijski spored od 2. marca do 8. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO . ____ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 — Pet najboljših ta teden..., 16.30 — Aktualno v petek, 2. marca (mladinska rubrika, Kam konec tednaK 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 Tv v šoli: TV koledar, Delo, Angleščina, Odmor, Glagolica, Poročila. 10.35 TV v šoli: (do 12.35). 17.00 Poročila. 17.05 Jazz na ekranu: Betty Carter in njen trio. 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40Turizem — Možnostin priložnost: Turizem — velika samopostrežna trgovina. 19.10Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Naselbinska kultura na slovenskem, dokumentarna serija. 20.30 Propagandna oddaja. 20.35 Ne prezrite. 20.50 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka. 21.40 TV dnevnik II. 21.55 Divje zasledovanje, ameriški film. Oddajniki II. TV mreže 17.25 TV dnevnik. 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Tribuna, oddaja TV Beograd. 19.30 TV dnevnik. 20.00. Zvoki bitefa. 20.45 Zagrebška panorama. 21.00 Mimogrede rečeno, dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Revolver, ameriški film (do 23.20). TV ZAGREB 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročila, 17.45 Pisani svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika reških občin, 18.45 Tribuna, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Marlowe (film), 21.05 Dober večer, 21.55 Dnevnik, 22.10 Kulturni magacin, TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Dediščina tete Klare, 11.50 Nepal, 12.15 Trije umetniki, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Risanka, 17.55 Spanček Za-spanček, 18.00 Pan-opti-kum, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Avstrijski kviz, 22.10 Šport, 22.20 Detektivček (film), TV MADŽARSKA 8.05 in 15.05 Šolska TV. 9.45 Kratki filmi: Džungla v velemestu; Koliko je ura?; Švicarske zanimivosti. 16.50 Poper, ponovitev 8. dela. 18.00 Koledar, poljudnoznanstveni magazin. 19.30TV dnevnik. 20.00 Družinski krog; Ne videti! 20.45 Umetnina tedna; J. Borsos: Dekleta po zabavi. 20.50 Dr. Faustus. 5. del. 21.45,Srečanje v petek. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola. 18.00 Rumpole — serijski film. 18.50 Risanke. 19.30 TVD — vse danes. 19.50 Deset minut glasbe. 10.00 Aktualna tema. 20.30 Preklela hiša — celovečerni film — Igrajo: Karen Black, Oliver Reed, Bette Davis — Režija: Dan Curtis. 22.20 Turistični atlas. 22.40 TVD nocoj. 22.50 Visoki pritisk — Glasbena oddaja — Vodi: Lina. 16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.00 — Aktualno v soboto, 3. marca (sobotna reportaža, Naš nasvet, Iz dela društev), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16,00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 8.00 Poročila. 8.05 Slovenske- ljudske pravljice: Goslač. 8.20 Ciciban, dober dan: Modna revija. 8.35 Mesečnik, otroška serija TV Beograd. 9.05 Glasba za kitaro. 9.30 Pred izbiro poklica: Poklici v vrtnarstvu. 9.55 Človek in zemlja: Medvod v gojitvenem lovišču —ponovitev španske poljudnoznanstvene serije. 10.20 Poročila (do 10.25). 16.05 Poročila. 16.10 V puščavi in goščavi, poljska mladinska nadaljevanka. .17.00 PJ v košarki, v odmoru propagandna oddaja. 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Opičji človek, angleška dokumentarna serija. 19.00 Risanka. 19.20Cikc^J9.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna- 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 10.00 Naše 30. srečanje. 21.30 Zr-. calo tedna. 21.50 V roči milijoni, angleški film. 23.30 Poročila. TV ZAGREB PRVI PROGRAM 8.50 TV v šoli, 16.10 Se- , dem TV dni. 16.45 Poročila, 16.50 TV koledar, 17.00 Košarka, 18.30 Naša večna modrost, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Reka brez povratka (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Pred polnočjo TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Dru-činski spored, 13.00 Opoldanska redakcija, 5.00 Pust (film). 17.30 Zlata ptička. 17 00 Igra in zabava, 17.55 Spanček Zaspanček 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 2 15 V Avstriji je vedno sezona, 21.50 Oh ljubi Har-ry (film). 23.10 Šport. TV MADŽARSKA h TV MADŽARSKA 8 00 Ponovitve. 9.40 Šolarji na Kubi. 10.15 Ponovitve. 14.05 Cimbora, za otroke. 14.55 Sotrpini, študio Pecs. 15.20 Paberkovanje. 4. del. 16.30 Kviz iz zgodovine 18.00Kuharskaknjiga.lS-D Telerama. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Podeželska zadeva. 2. del TV filma. 21.00 Pop-ogledalo. 21.50 Lucky Lady, ameriški film. 23.50 TV dnevnik. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV KOPER 16 55 TVD novice, 17.00 Košarka — Jugoslovansko prvenstvo, 18.30 Človek in zemlja. Dokumentarna oddaja, 19.00 Risanke, 19.30 TVD vse danes, 19.50 V kuhinji z nami, 20.00 Glasbena oddaja, 20.30 Lucy in njeni — serijski film, 21.00 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja, 22.00 TVD nocoj, 22.10 Nočni film. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Na pustno nedeljo — reportaža, Kotiček za kmetovalce, humoristično-sati-rična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 8.00 do 13.00 (telefon: 21.-232) TV LJUBLJANA 9,30 Poročila 9.35 Živ Žav, otroška matineja 10.25 Modro poletje, španska mladinska nanizanka 10.55 O. Davičo: Pesem, nadaljevanka TV Beograd 1L 40 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila (do 13.05) Poročila Mostovi zabavna oddaja športna poročila Ptiči to počno, ameriški film 19.10 Risanka 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.55 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 S. Stojanovič: IGMANCI, nadaljevanje in konec 21.00 propagandna oddaja 21.35 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo 22.20 Poročila TV ZAGREB 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Modro poletje, 15.30 V nedeljo, 17.30 Kamniti cvet (film), 18.55 Pred VI. festivalom animiranega .filma, 19.30 Dnevnik. 20.00 Ig-manci, 21.05 Športni pregled. 21.35 Potovanja, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA 1 l.OOORFStereo-koncert, 12.30 Vzgojna oddaja, 15.00 Uspavanka z Brodwaya (film), 16.30 Burleska, 16.45 Risanka. 17.10 O baletu 17.40 Čeladek. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Srečanje z živalmi. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zopet se nasmejmo, 21.15 Nocoj Harald 8.10 Spored za otroke. 10.25 Pokalni rokomet: Honved—Metaloplastika Šabac. 11.45 Impresionizem, pon. 14.30 Za otroke. 15.10 Ledeni mož, TV igra. 16.35 Spored prihodnjega tedna. 17.00 Pevci narodnih. 18.15 Delta. 19.00 Teden; aktualne reportaže. 20.00 Podeželska zadeva. 3. del krim. TV filma. 21.10 Družaftia igra. 21.50 Dve generaciji. TV KOPER 16 15 Dolgo iskanje — doku-mentarna oddaja, 17.10 Film -ponovitev, 19.00 Risanke, 19 30 Stičišče - tednik TV Dnevnika, 19 50 Visoki pritisk - glasbena oddaja - Vodi: Lina. 20.30 Him Pol stoletja ljubem, igrajo A. Sordi. Pampanini A. VLjdi P. Borboni. F. In erlen- Režita: o. Pellegrini, P. Germi K RosseUim. A. Pie- 22 00 Dokumentarna oddaja. 22.30 Pesm. in plesi Indonezije 16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 5. marca (Šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej, Madžarščina, Krnog v barvi, Ustmeno izročilo, Poročila 10.35 TV v šoli: Srbski književni jezik, Risanka, Angleščina, olimpijske igre (do 12.35) 17.20 Poročila 17.25 Meseček, otroška serija TV Beograd 17.55 Spoznavanje naše naravne dediščine: Od izvirov do izliva Ljubljanice 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45' Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 R. Marinkovič: Angel, drama TV Zagreb 21.10 Studio 2 22.10 TV dnevnik II Oddajniki 11. TV mreže 17.25 TV dnevnik 17.4$ Prehodna postaja, otroška 'serija 18.0.0 Ilustrirane zgodbe 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Kulturni pregled 19.00 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Raziskovanja 20.50 Zagrebška panorama 21.05 Thommy s pop show 21.55 Borgijci, angleška nadaljevanka (do 22.50) TV ZAGREB 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Prehodna postaja, 18.00 Ilustrjrane zgodbe, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika bjelovarskih občin, 18.45 Mladi za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mizantrop (drama). 21.55 Izbrani trenutek, 22.00 Argumenti, 21.30 En avtor, en film. 22.50 Dnevnik TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Uspavanka z Broadwaya, (film), 12.00 Svetovne igr.e invalidov. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Stara lokomotiva,’ •7.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Živalstvo Iberije, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 ’ ’ ponedeljek. 21.05 reki (film), 22.20 šport Drugi program 18.00 Znanost Šport v Sled pri Večerni danes. 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zlati časi, 21.10 Pustni koncert orkestra ORF. 21.50 10 pred 10, 22.20 No. kako bo z nama (film). TV MADŽARSKA Ni sporeda. TVKOPER 14.00 Odar la meja — Odddaja v slovenskem ježiku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD Novice, 17.05 TV šola:, 17.30 Film: Pol stoletja ljubezni. Igrajo: A. Sordi. S. Pampanini, A. Lualdi, P. Borboni, F. Interlenghi. Režija: G. Pellegrini, P. Germim K. Rossellini, A. Pietrangeli, 19.00 Športni pregled, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Človek in zemlja — dokumentarna oddaja. 20.30 Monroes-i — serijski film, 21.20 TVD nocoj. 21.30 Jazz na ekranu, 22.00 Nočni .film 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno vtorek, 6. marca (gospodarska tema, Iz naših krajev), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV ko^-dar, Kmetijstvo, Za učitelje, Otrobi ustvarjajo, Sedmi kontinent, Trebižat, Poročila 10.35 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Risanka, Botanik, Mladi tehniki, Risanka, Violina, Vsevedneži-neved-neži (do 12.35) 16.30 Šolska TV: vesolje — Hrbtenica noči, dok. serija 17.30 Poročila 17.35 Slovenske ljudske pravljice: O burji 17.50 Zabavna oddaja 1’8.25 Dolenjski obzornik 18.40 ...Pisani svet: Fadil 19.10 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in Radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV Dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Ch. Dickens—D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicho- lasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka 20.50 Skupno ■ 21.50 Omizje 21.35 TV Dnevnik II 21.54 F von Suppe: Prepad, češka baletna pantomima 'Oddajniki II. TV mreže 17.25 TV Dnevnik 17.45 Kdor hoče ta zmore 18.15 Življenje knjige 18.45 Vi-deoutopija, zabavno glasbena oddaja 19.30 TV Dnevnik 20.00 Folk parada 20.45 Žrebanje lota 20.50 Spomeniki revolucije, dokumentarna oddaja 21.35 Zagrebška panorama 21.50 Zagrebški sejem jazza 83 /O ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Videou-topija, 19.15 Risanka, 19 30 Dnevnik, 20.00 Poti stabilizacije. 21.55 Interier (film), 22.30 Dnevnik TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Pust e, 12.00 Risanka, 12.10 v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, ,17.00 Eci. peci, pec, 17.25 ludi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Magacin Alpe-Jadran, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Beljaški pust, 22.20 Jakob in Adela (film). TV MADŽARSKA 8.05 in 14.45 Šolska TV. 1Q.00 Srečanje ob koncu zime, sovjetski film iz leta 1979. 16.25 Gospod profesor Hanibal, madžarski film. 18.05 Športni muzej; dr. Arpad Csanadi, in memoriam. 18.25 Studio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družina Laurent. 2. del. 20.55 Studio 84. kulturni tednik. 21.55 'Svetovnogospodarski magazin. 22.25 TV dnevnik. TVKOPER 14.00 Odprta meta — Oddaja v slovenskem jeziku — Video-teleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 Karino -mladinski TV film.. 18.00 Mon-roes-i — serijski film. 18.50 Risanke. 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minul glasbe, 20.00 Obzorje. 20.30 Film: Rop stoletja, Igrajo: Tony Curtis, Julie Adams. Režija: Joseph Peveny 22.00 TVD nocoj, 22.10 Maček pod čelado — TV nadaljevanka 16.00 — iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 7. marca, (z gostom v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, Vključitev 19.00 osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v seli: TV koledar, Mami, Pot pšeničnega zrna, Odmor, Miška Dragi-šič, Bilečina Poročila 10.35 TV V šoli: Biologija, Risanka, Kocka, kockica; Strip. Risanka, V zdravem telesu-zdrav duh, Zadnje minute (do 12.35) 18.05 Poročila 18.10 Ciciban. dober dan: Cvetlični trg 18.40 Sava — Reka, ki življenje daje, izobraževalna serija TV Zagreb 19.10 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV' in radio nocoj 19.26 Zrno do zms 19.30 TV Dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna: Prekinjanje (delovni nasl.), ameriški film 21.35 TV Dnevnik I! Oddajniki II. TV mreže 17.25 TV Dnevnik 17.45 Beli kamen, švedska otroška serija 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda > 22.00 TV Dnevnik (do 22.20) TV ZAGREB 8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Beli kamen, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika varaždinskih občin, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Grenki med (film), 11.55 O rožah. 12,00 Portret Norberta Ka-serja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17 30 Čebelica Maja, 17;55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pisarniške zgodbe, 18.30 Družinski magacin 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Povratek tujca (film) 21.50 Zrcalne slike, 22.05 Avstrijci v Nigeriji Drugi program 16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Pepelnična sreda umetnikov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 21.50 10 pred 10, 22:20 Umetnipe TV MADŽARSKA 8.15 in 14.55 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Delta; Princ regent. 16.30 Pedagoški forum. 17.05 Služba za Stik z javnostjo. 17.25 Nogomet; U. Dozsa—Aberdeen, pokal, pokalnih zmagovalcev. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naj .„ .. nenavadni rekordi in rekorderji. 21.00 Umetnina-tedna. 21.05 Pripoveduj mi o ženskah! 21.40 Domači raziskovalci možgan. 22.101 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odnrta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprla meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola. 17.30 Film: Roji stoletja. Igrajo: Tony Curtis, June Adams. Režija: Joseph Peveny, 19.00 Risanke, 19.30 TVD vse danes. 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Kultura panorama, 20.30 Nogomet: Praga, Spartak — Hajduk, 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 22.10 TVD nocoj, 22.20 Glasberta oddaja. 16.00 — Glasba skozi stoletja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 8. marca (kultura, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar. Dober tek, Okno v vesolje, Otroci ustvarjajo Dokler gozd ne ozeleni, Izliv Save, Poročila 10.35 TV v šoli: Oksidacija in redukcija, Risanka. Velasquez in Morillo, Risanka, Poštar, Vse-vedneži-nevedneži (do 12.35) 16.45 Šolska TV: Vesolje: Hrbtenica noči, dok. serija 17.45 Poročila 17.50 S. Pregl:-. Odprava zelenega zmaja ’ — Janja, mladinska nadaljevanka 18.35 Notranjski obzornik 18,40 Delegatska tribuna 19.10 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Tednik 21.00 Propagandna oddaja 21.05 J. Prebile—K. Taylor: Borgijci, angleška nadaljevanka 21.55 TV dnevnik 22.10 Naši baletni umetniki: Lane Stranic TV ZAGREB 8.50 TV v šoli. 16.55TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Smogovci. 18.15TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magacin. 21.05 Berači in sinovi, 22.00 Dnevnik TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja . poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Šport, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Mandara, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19 00 Avstrija v sliki; 19.30 Čas v shki, 20.15 Hotel Poan in gostje, 22.10 Nemirni Nemci, 22.55 V ečerni šport. Drugi program 16.30 Iz parlamenta, 17.45 TV v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Priseljenci, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Klepet pred kamero, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 8.05 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Letni časi, jugoslovanski film. 11.40 Pirinske pesmi in plesi. 16.45 Poljske ceste; 10 del: Himmlerland. 1 8.15 Verjeli smo v svojo prav; 1. del dokumentarne serije. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poklic: Igralec; Sandor Szabo. 20.45 Panorama, svetovnopolitični 'magazin 21.45 Poraz. TV film. 22.55 I V dnevnik. TV KOPER 14 .W Odprla meja — Oddaja v slovenskem jcziku — viaeo-lelcks, I6.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD Novice 17.05 TV šola: Dan žena, I7.30 Slovenski narodni plesi, 18.00 Ryan — serijski film, 18.50 Risanke, 19.00 Eurogol, 19.30 TVD vse danes. 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Z nami pred kamero, 20.30 Rumpole — serijski film, 21.20 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.30 TVD nocoj, 21.30 Video Mix — Glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami. * 35 LET • STRAN 21 VESTNIK, 1. MAREC 1984 tedenski koledar PETEK, 2. marec — Milena SOBOTA, 3. marec — Janja NEDELJA, 4. marec — Kazimir PONEDELJEK; 5. marec -