260
Politična znanost
Ideologiji nacionalnega socializma prikrojeni novi „Meyerjev leksikon", ki izhaja v Leipzigu, je že s prvim zvezkom vzbudil v Evropi upravičeno začudenje, ki se je z nadaljnjimi zvezki še stopnjevalo. Saj je leksikon sestavljen po teoriji, da je znanost funkcija nečesa, kar je izven spoznavnih možnosti, in da je namesto kritičnega spoznavanja njena naloga ..duševno in rasno" priznanje. S prevzemom tega nauka so se izdajatelji odrekli informativni vrednosti novega leksikona in nam namesto tega nudijo „duševno in rasno priznanje".
Sedanji Meverjev leksikon je izrazito propagandno orodje nove ideologije, ki dopušča le ..politično znanost", kot jo je v knjigi ..Nacionalno politična vzgoja" opredelil Ernst Krieck: „V primeri z vprašanjem o koristnosti nekega spoznanja je vprašanje o njegovem znanstvenem značaju popolnoma podrejenega pomena." Politična koristnost v tem okviru ne dopušča enotnih principialnih pogledov. Teorija, ki je koristna na vzhodu, lahko zapira pot na zapadu in obratno. Tako ima nac. soc. politična znanost le eno nalogo, namreč opravičevati že določen politični program. Zato poudarja Meverjev leksikon: „Za ugotovitev narodnostne meje je odločilno politično priznavanje obmejnega prebivalstva. To lahko določimo v vzhodni srednji Evropi le po subjektivnih znakih (priznavanje, glasovanje) in ne po objektivnih znakih (izvor, občevalni jezik)." (Zvezek V., kolona 210.)
Če bi imela ta teorija veljavnost tudi na zapadu, bi morali Nemci resigni-rati na Alzacijo in Loreno. Prebivalci teh pokrajin, ki so po občevalnem jeziku pretežno Nemci, se politično priznavajo k Franciji. Toda izdajateljem Meverje-vega leksikona pripadnost prebivalstva ni problem, saj je vendarle občevalni jezik v teh pokrajinah nemški. Potrebno je bilo naglasiti: ,,v vzhodni srednji Evropi".
Tukaj zastrta resnica nam odkriva resničnost, ki je program.                L. M.