175
Dopisi.
Iz Kragujevaca v Srbii 1. maja. (Dalje.) — Da tedaj na Srbskem toliko zemljišč na boben pride, moramo druzih vzrokov iskati, in ti so, kakor povsod pri ljudeh na svetu: „Kdor ne dela, zapravlja in kdor zapravlja, pride na boben." Pri tem je Srbin, kakor sem vam že večkrat povedal, dober voj&k ali čuda slab kmet;   tudi rad malo posedi,   duhan pušaje,  lepe
puške in lepo orožje ogiedovaje se rad pogovarja , za-dremlje in zaspi. Po zemlji brbati in jo obdelovati mu je grozna težava, pa si tudi pripravnega orodja za zem-ijedelstvo nikakor narediti ne znd. On znd jako lepo lončeno posodo, lepo orožje, razne struke, lepo sukno in platno, in mnogo druzega narejati. Vsak uboren seljak si napraviti znd prelepo dudlo , ki jo prav lepo z rumeno , kositarjevo ali s kako drugo žico (dratom) oplete in s kakim metalom vrlo lepo okuje. In vsak seljak si znd lepe, javorove gosli narediti in znd na nje brenkati, in na dudlo dudljati mojstersko. Brez dudle ni noben Srbin in brez javorovih gosel nobena srbska hiša; al brane noben Srbin ni še videl! Njegov strašni plug, voz in drugo zemljedelsko orodje je tako, da se ne more nikakor meriti z gori imenovanimi izdelki njegovih rok. Zato Srbin grozno malo zemlje obdela in strašno trpi, še več pa njegova uboga živinica, v strašne vozove in grozne pluge vprežena. Srbinu ni veliko mar za to, da bi obdelaval zemljo. Da le dobi, vzame kmet na svoje posestvo denarja na posodo (zajem) in počne trgovati; včasi jo zadene, včasi mu spodleti; množi obogati, drugi pride na boben. Ko trgovec gre* od kraja do kraja, od mesta do mesta, tudi iz krčme v krčmo; pride v razna, vesela društva, počne piti in druge napajati; na karte igrati itd. in tako zapravi kmalu čas in vzajemljeni denar. Ali pa, če le more, prodd Srbin svojo zemljo na deželi, ali vzame denarja na-njo na posodo in gre" v mesto, si napravi za lep denar kako slabo štacuno, jo napolni z raznim dobrim in slabim blagom, in avanzira tako iz bornega kmeta iz dežele na gospoda, mestjana in trgovca v mestu! Tudi tu jo nekter dobro zadene, drugemu pa tako grozno spodleti, da kmalu ni kmet niti gospod, nego nihče, ki se zdaj ko mestjanin, se ve da, delati sramuje. Naravno vse to zavisi od tega, kako gospodari.
Srbin d& svojo krčmo v zajem, ker ga mrzi ljudem streči in jih ko sluga poslušati, zato so gostilnice v Srbii vse v cincarskih rokah po mestih in po kmetih. Srbin v svoji krčmi pri cincaru pije, na karte igraje, duhan pušaje in se pogovarjaje, v veselem društvu čas in denar zapravlja. Cincar si pomaga in bogati, Srbin peša in kmalu pride njegova krčma z zemljo vred na boben!    In  kdo jo kupi? Cincar.
Srbin dd svojo rodovitno zemljo pridnemu Bulga-rinu v zajem, kteri jo obdeluje, da mu rodi stoterno. Bulgarin prodaja in z živežem zaklada vsa mesta po Srbii; Srbin pa od njega kupuje, ker mu je živeža treba! Bulgarin bogati, Srbin peša, pride na boben, pridni Bulgarin pa do zemlje !
Kmetje okoli mest so menda po vsi Evropi bolj trdni in bogateji od kmetov po deželi; v Srbii je druga; tukaj je kmet pri mestih najslabši, če tudi ima se veliko lepe zemlje in hoste. On seka in kvari svoje lepe hoste, tira drva v mesto po dve, tri in še več ur daleč, zamudi z voli svojimi celi dan, večkrat tudi precej noči, prodd drva za kaki dve dvajsetici, kupi od neutrud-Ijivega Bulgarina živeža, ki mu ga je za hišo treba, res po ceni, al je vendar le sramota od Bulgarina kupovati to, kar bi si sam lahko pridelal! Se ve da, ker celi dan v mestu za usta nič dobil ni, je treba iti v gostilnico, da popije čašo vina, rakije, punca ali kave, da malo na karte poigrd, čibuk popuši, se malo v veselem društvu pogovori, posedi itd. Tako je celi dan zamujen, skupljeni denar potrošen, včasi ga pa še zadosti ni; hosta se vsaki dan bolj sveti, zemlja leži prazna! Da bi jo obdeloval, ne bi mu bilo treba od Bulgarina živeža za hišo kupovati, tudi po najnižji ceni ne, in hosta bi mu ostala lepa in temna. Al vsega tega on ne opazi, dokler mu boben ne zaropota in mu svitla hosta prepozno oči ne  odpre.    Zdaj še  le  vidi,  da ga
176
od Bulgarina po nizki ceni kupovani živež strašno drago stane in da so drva iz hoste grozno po nizki ceni šla! Kakor sem že lani v ,,Novicah" povedal, je v Srbii po zakonu prepovedano hosto kvariti in plodo-nosno mlado drevje sekati; al kdo hoče in kdo more tukaj grozno raztresene seljake nadziravati!
Tudi sem gori rekel, da je srbski narod trezen in grozno varčen, da so razpikuča in razkošniki (pijanci in zapravljivci) grozno redki; al vendar se tudi tak nahaja, kakor povsod, ki tako ravna kakor sem gori omenil; kdor pa tako ravnd, se mu dogodi tako, kakor povsod, — zabobni mu!                               (Dal. prih.)
V Buda-Peštu 20. maja. V. — Letošnje binkoštne praznike   vam   ni   noben  vozovlak  ogerskih  gostov do Ljubljane pritiral, da bi bili šli na rajanje v postojnsko jamo.    Gostov  iz  Ogerskega   ste   sicer   poslednje tedne na tisoče dobili, al takih, kteri ne bodo binkoštni pondeljek v postojnski jami rajali,   marveč   s& sovražniki  na   bližnji  meji   Slovenskega krvavi   ples   pričeli, ako Talijan zasuče meč. Koliko bridkih solz se sedanji čas   po  veliki  Avstrii  pri   ločitvi   na   vojsko   gredočih pretaka! Toda, ker ostra osoda to zahteva, ker brambi domovine to veljd, se ne sme nihče pomišljevati, ali bi morivno orožje  zgrabil  ter   se   morebiti   na   vedno   od svojih ljubih,   od svoje domovine   ločil.    Vendar ne le samo bojevniki, tudi domd ostali morajo v bran domovine mnogo mnogo zlega prenašati in bodo ga mogli še veliko več,   ako se boj začne,  kteri bode ,  kakor vse kaže, grozno obširen in srdit, in sam Bog ve, kdaj in kako mu bode konec. — V takih viharnih časih je posebno kranjska  dežela   z nadlogami   vsake   vrste obtežena, kar je bilo že na deželnem zboru v Ljubljani na drobno dokazano.    Slovenci bi res zaslužili,   da   bi  se njihovi narodnosti  popolna  pravica godila,   da bi tako velika,  tako težka  bremena  lože prenašali! — Deželnega zbora v Peštu danes le  toliko  omenim,   da   bo menda njegov odbor za uzajemne državne zadeve najprvi predlog dogotovil,  al pa bode ta predlog zmeren, težko je misliti.    Narodne zadeve se deželnemu zboru najhuje mrzijo;   kako  in kdaj bodo te odločene, je tako negotovo,   da   se   prav  nič ne  Ak ugibati, — bojim se celo,  da sedanji deželni zbor na>odnih zadev ne bode rešil in da jih tudi ne more,   ker on ni   deželni zbor vseh ogerskih  narodov,   ampak  poglavitno le magjarski deželni zbor,   zatoraj   se tudi na  njem le magjarska pesem  poje.   Vse   besede magjarskih in ma-gjaronskih zastopnikov, kakor tudi časopisov, da se deželni   zbor   za  popolno  obveljavo  ogerskih   ustavnih pravic poteguje,   so  le prazne  marne;   pravo jedro so očividno namere Magjarov in magjaronov te, da magjar-stvo v deželah ogerske krone na  tako častno in gospodo-vavno mesto posadijo, kakoršno ima nemščina že dolgo časa po drugih deželah Avstrije.    Res  nerazumljivo je, da Magjari tega ne previdijo,   da   se  bodo s tem ravnanjem ob vso bratovsko ljubezen svojih nemagjarskih sodeželanov pripravili, ter da tudi za nje pride Čas povračila,   in znd   biti prav kmalu;   žalibog,  da Magjari se za to ne zmenijo dosti,   in   da jim   vedno  le misel mogočnega   „magyar-orszag-a"   (magjarske  države)   po glavi roji! — Domišlija Magjarov pa, da so oni poklicani še k velikemu političnemu djanju med mnogimi narodi Evrope,   izhaja brž  ko ne  od  tod,  da  premožni Magjari  posebno  pa plemenitaši   svoje   odrasle   sinove na Angležko in Francozko v dosego više  izobraženosti ali prav za prav v dosego samostojnega vedenja in obširnejše   politične   skušenosti  pošiljajo.    Od tod izvira, da si Magjari v javnem življenji in v privatnih družbah vedo neko veljavnost pridobiti  ter  si v vseh okolnostih svoj magjarski značaj ohraniti. NaFrancozkem in Angleškem se pa nikdo ne more naučiti tega, da bi enako-
pravnost različnih narodov po vrednosti cenil, ker na Francozkem, razun francozkega naroda, druzega ni, na Angležkem pa Irčane celo malo porajtajo. Po izgledu ple-menitasev se vedejo premožnejše vrste magjarskega naroda; najhuji magjarski rodoljubi, razun pietnenitašev, so fiskali ali jezični dohtarji, kterih je na Ogerskem že od nekdaj več ko pol preveč bilo; pod Bach-ovo vlado se je njih število zelo zelo zmanjšalo , od leta 1861 se pa zopet tako množijo kakor gobe po deževnem vremenu. Dasi jih je pa ravno toliko, imajo pri sedanjih političnih razmerah, največ pa zavoljo sedanjih sodnjih gosposk vendar le vsi dosti posla. — Enkrat sem že omenil, da se Rumuni ne bodo dali Magjarom v kozji rog vgnati, ter da bodo deželni zbor v Peštu zapustili, ako Magjari ne odjeujajo od svojega ravnanja z drugimi narodnostimi. Danes pa pristavljam, da bodo imeli Rumuni še en vzrok več, deželnemu zboru v Peštu slovo dati, ako se ima to res zgoditi, kar je odbor za sedmograške zadeve nasvetoval, namreč, da bi Sed-mograško vso dosedanjo samostojnost izgubilo ter bi ne imelo nobene druge veljavnosti več , kakor ktera si bodi ogerska županija ali komitat. Res je , da velika večina poslancev iz Erdeljskega na ogerskem deželnem zboruje magjarska, rumunskih poslancev je pa najmanj ; toda vse to je očividna krivica, ktera se sedmo-graškim Rumunom godi, ker tri četrtine prebivalcev na Erdeljskem je rumunskih, in le ena četrtina je Saksov in Magjarov (Sikulcev). Sedanja volivna postava poslancev in pa magjarski veliki župani na Erdeljskem so krivi tega, da so sedmograški Rumuni na deželnem zboru v Peštu tako malo zastopani. Vendar pa se na-djam, da se Magjarom ne bode dovolila taka prednost, da bi oni nad drugimi prebivalci na Erdeljskem gospodovali, kjer njih število je le osmi del vseh stanovni-kov; vsaj pravična in modra vlada bi kaj tacega ne mogla in ne smela dopustiti. — Vojskine priprave so tukaj, kakor tudi drugod , ceno mesa, moke, slanine, sladkorja, kave in še več drugih reči zvišale; tudi za drobni denar je bil prav križ nekaj časa, odkar so bankovci po 1 in 5 goldinarjev za državni denar sklicani; bankovce po 1 gold. so jeli na 4 kose trgati; sreberne šestice so pa hipoma tako zginile, kakor da bi jih bila slana vzela. Bankovcev zdaj več ne trgajo , drobnega denarja, namreč krajcarjev in papirnatih desetič, tudi več ne manjka, le sreberne šestice še nočejo na dan priti. — Vreme je celi ta mesec tako mrzlo, da zimska suknja ni pregorka. — Bog nas obvaruj vsaj te nadloge, da bi nam še slana vzela kos kruha; saj imamo nadlog že tako čez glavo dosti.
Iz Vdovskega 15. maja. L. C. *) — O dopisu „iz Kastva" v 19. listu „Novic" ne morem molčati. Grospod dopisniku še zmiraj v glavo ne more , da po-hvalnici Jožefa I. in Nugent-a tudi nas tičete. Ne bodite vendar tako skop, dragi gospod: Volovsko in Kastav sta bila v onih časih ena županija z imenom Kast a v; tega vendar ni težko razumeti. — Da se vam krajša pot, ki odnekterih podžupanij na Volovsko pelje, ne dopada, tega jaz nisem kriv; de gustibus! — Kako pa vi svoje Puže itd. po cesti v Kastav spraviti hočete, ktera je dvakrat krajša od one na Volovsko, bo vaša skrb; cesta od Blazina na Volovsko ostane za-
*) S tem odgovorom končamo zdaj Volovsko-Kastavako pravdo. Kar se tiče opazke zastran „skubenja", morajo vredništva vselej toliko „skubsti", kolikor to zahteva spoštovanje, ki ga vrednistva priznavajo vsacemu dopisniku s tem , da vzamemo njegov dopis v svoj list, po tem pa tudi odgovornost na-se. Skubli smo tedaj Vašega kakor tudi unega za toliko, da vsikdar objektivnost nadvlada subjektivnost. Saj naposled pri vseh druzih bravcih vendar le u n a veljavo ima !
Vred.
177
voljo tega   pa   še   zmeraj   le 205 sežnjev   daljša kakor una od  Blazina  v Kastav;   saj vam  je  gotovo   znano, da ta cesta je dobra tudi za voze,  če tudi ni treba na dalje  mimo Povlovca (na rotondi) hoditi. — Cisto novo pa je to ,   da bi Novograjci 4 ure zgubili,   ako   bi  na Volovsko hoditi mogli.    Sreča božja! saj kapitanat ima priti ali v Volovsko ali v Kastav,  nikakor pa ne v — Keko!    Vi namreč   govorite od razločka,   ki  je   med cesto Blazina-Volovsko in Blazina-Reko, in pravite, da tudi gosp. Jurinac je to pot menil   v svojem govoru v deželnem zboru. Tega pa vendar ne; v deželnem zboru se je govorilo ,   da za Novograjce  je Volovsko 2 milji dalje kakor  Kastav,   in   sedaj   vi   prerokujete,   da   to bo istina, kadar bodo Novograjci skozi Reko v Volovsko hodili!    Pa   tudi   naravnost skozi Kastav se Novograjci voziti ne morejo;   saj od nove ceste v Kastav je še lep košček grde,   strme  poti. — Da  ste  po suhem in po morji iz Reke v Volovsko 2 uri potrebovali,   mi je jako žal; prav slabo ste se vozili. — Nedolžni humor o železnici ste imeli rajši z onim   plaščem sosedne lju-bavi pokriti, tako bi znale Kinkelove skrivnosti lože na dan priti,   ako  to želite. — Kar slednjič Preloko zadene, s tem prav sami vodo na moj mlin puščate, rekši, da veliko ljudi iz Kastavščine pogostoma v Preloko po opravilih hodi. Iz Preloke do nas je le par stopinj.  Ali ni to poglavitna stvar, ne pa to,  če ga v a je Preloka? Iz Lakavea na Goriškem 18. maja. — Naj vam, drage „Novice" tudi povem, kaj se pri nas godi.   Naša občina šteje več vasi in v vsakiso nekteri pravi domoljubni rojaki, kterim je skrb za to, da se tudi pri nas prosti kmetiški ljudje izobrazijo in stopijo na pot omike. Iz tega namena se je majhina družbica zbrala in se na 6 slovenskih časnikov naročila, pa tudi si. c. k. deželni vladi v Trst prošnjo izročila,   da   bi   se   nam   dovolila kmetijska in rokodelska čitalnica.   Al že blizo tri mesce je preteklo, kar smo prošnjo poslali, pa žali-bog! še nismo prejeli dovoljenja.   Sami ne»vemo, kaj je temu vzrok?  Naj nam je tedaj dovoljeno, da se po-milujemo po  „Novicah.<'   Saj vendar ne bo med nami, v naši soseski, kakošen   mož, da nam odbija našo pravično reč?    In ne  samo pravično reč, ampak tudi potrebno stvar.  Je li morebiti kak modrijan med nami, kteri misli,   da  nam kmetom  ni potreba poduka,   ki se zajema iz dobrih bukev in dobrih časnikov?  Kaj le gospoda   sme   svoje   kazine   in   čitalnice  imeti,    mi   v kmetiški suknji pa ne? Mar nam mana obilih in dobrih pridelkov brez vednosti sama z nebes pada? Oviral-cem  kmetiške   omike   naravnost  rečem:   idimo  in  poglejmo njive,  senožeti in  vinograde nevednega kmeta, in videli bomo,   kako je vse pusto in zanemarjeno, — stopimo pa k sosedu,   kteri je podučen in omikan,   in zagledali bomo   polje   dobro   obdelano,   senožeti umno gleštane, vinograde v lepem redu.   Kakor povsod, tako se tudi pri kmetijskem gospodarstvu in pri rokodelstvu kaže, da poduk je tisti voznik,  kteri spravlja kmeta in rokodelca naprej,  da ne   zaostaja za unimi,  kterim je vednost raz3vetila um,   da  popuščajo  staro  malopridno kopito in napredujejo z znajdbami in znanostmi sedanjega Časa,   da si tudi z malim več pridobijo.    Saj je vendar že stara resnica,   da ne  delamo  samo z rokami,  temuč tudi z umom.   Zato denimo na ramo ma-tike in hajd   ž njimi  v vinske gore  in   na polje!    Ob nedeljah in praznikih pa bukve ali časnike v roke, da izvemo,   kaj drugod  po svetu počn6;   tako   se  izobrazimo tudi mi prosti kmetje. Kdor nam ne privošči poduka, naj gre rakom žvižgat!
Domoljub. Iz  slovenskega  Stajarja  —- donaša „Slovenec" veselo novico, da so se prvi rodoljubi  staj. Slovencev zbrali v kolo, da prevzamejo  skrb za duševni in ma-
terijami blagor svojih rojakov. Po posebnem odboru v Celji bojo skrbeli za to, da se v vseh okrajih vršijo volitve kakoršne koli tako, da so na prid občinam in deželi; izdali bodo v jeseni knjižico pod naslovom „Delovanje deželnega zbora in naša slov. poslanca Herman in Razlag", ki se bode izdala v 2000 iztisih in prodajala po 10 kraje., pa tudi zastonj delila; — napravil bo v e 1 i k o p r o š n j e pismo do Njih veličanstva cesarja, ker pri deželnem zboru ni pravice za Slovence na Stajarskem, da se prenaredi volitni red za volitev v deželni zbor, — naj v deželnem zboru 2 odbornika bota slov. poslanca, — naj se napravi poseben jodsek c. k. deželnega poglavarstva za slovensko doljne Stajar-sko, <— naj se resnično vpelje slovenski jezik v cesarske kancelije, — naj se uravna zemljiščini davek, ki je posebno v vinorejnih krajih nezmerno visok, — naj se poniža cena soli, ki je za kmetijstvo toliko važna stvar. Dalje bo skrbel ta odbor za to, da se ustanovi kmetijska družba za doljne Stajarsko in posebno društvo za povzdigo vino- in sadjereje. — Lepi nameni so to in zel6 važni. Mi pa dodamo srčno voščilo: Bog daj srečo! če tudi se magjarski časnik „Debatte" repenči in domoljube slovenske imenuje „sonderbare Patrioten." Nam je le „sonderbar" to, da je tak „velik" časnik tako majhen politikar, da še tega ne ve, da v Asvtrii noče noben narod več paria biti.
Iz Senožeč 24. maja. w Včeraj in predvčeranjem je bila pri nas za senožeškoingaberško občino volitev občinskih odbornikov in namestnikov. Volilcev v 3 razdelkih je skupaj 303; blizo 130 se jih je udeležilo volitve. Volitev je bila tako živa, da še nikoli ne tako. Vidi se iz tega, da tudi po deželi se je iz-budilo živahno ustavno življenje. Naša stran je zmogla z večino odbornikov, da je 12 svojih mož spravila v odbor, nasprotna nam pa le 7 svojih kandidatov. Kdaj bodo volili župana in svetovalce, še ne vemo, nadjamo pa se, da sprevidni in za blagor občinski skrbni volilci bojo volili take može za župana in pomočnike njegove, ki bodo zmožni novi postavi tako streči, da „Novice" v prihodnje ne bodo imele toliko gradiva o soseskinih naših zadevah, kakor so ga, žalibog! imele dozdaj. — Včeraj jutro med 2. in 3. uro je v naši okolici na 4 prste debel sneg padel; hvala Bogu, da se je še pred poldnem razjasnilo ter solnce sneg brž razstopilo, sicer bi nam bilo vse polje pomrznilo ; pri drevji je pa vendar sneg veliko škodo naredil, ker je mnogo mladih drevesec polomil. Slana, ki ste jo imeli v Ljubljani, pri nas, hvala Vsegamogočnemu! dozdaj še nič ni škodovala , razun tega, da je Podnanoscem zgodnji fižol posmodila.
V Senožečah 26. vel. travna.*) — Duh samostojnosti (autonomije) je prešinil tudi tukajšnje srenjčanje. Kazalo se je to očitno, ko je bila volitev občinskega odbora. Koj o začetku volitve 3. razdelka se je slišal močni glas: „Zapišite tista imena, ktera vam mi povemo, sicer gremo precej vsi domii!" — V četrtek se je prignalo na binkoštni sejm mnogo blaga (živine) ; jarm volov, kteri se je pred dvema letoma cenil na 250 goldinarjev, se je plačal letos s 158 gold.; kramarjev je bilo malo, tudi kupca ni bilo veliko. — Odkar se na železnici zavoljo prepeljavanja vojakov kup-čijsko blago ne vozi, je nekaj bolj živo na naši veliki cesti, posebno se mnogo lesa prevaževa. Senožeče so res priročne, tedaj bi bilo želeti, da bi se barantači z lesenino o petkih našega starega trga ne ogibali. Vož-nina do Trsta po veliki  cesti je  bolji  kup   kakor   po
*) Opazke zarad cirilice v ljudskih šolah naših nismo prezrli; al pustimo nepraktične svete, dokler Se nimamo tega, kar je živa potreba in je tudi mogoče. Z utopijami se mi ne ukvarjamo radi.                                                              Vred.
178
železnici, in prejemniki imajo vrh tega še ta dobiček, da nimajo stroškov za prevožnjo iz kolodvora na brod ali v dučan (magazin).
Črna Prst 18. maja. — Da nimam kožuha, pa zmrznem gotovo. Pentecoste , binkosti, so pred durmi, pet košev toplote naj bi bilo, pa tak mraz! Naši hribovci so po tleh, drugi druzega poprašujemo, kaj bo? Vzemi to v besednem ali v podobnem pomenu, čisto je. Hudi sever brije; menda to izvira odtod , da v zgornjih krajih na Pruskem velik ogenj zrak razširja, in mrzlega iz nemških snežnikov pred seboj podi. Toplega juga ni sledu; menda se je ves o Padu ustavil, ker tam je velika soparica, ali je pa na laške Tirole se zagnal. Iz tega se vidi, da po velikem mrazu nas čaka velika vročina, in to obeta slabo letino. Zna biti tudi, da sem jaz mrzleje krvi memo druzih. Pa kaj bi ne bil? Nemec in Lah, ki me sedaj ogreti hočeta, sta mi od prve mladosti se svojo vnemo spridila zdravo kri. Osem let stari deček sem že bil omamljen; posili so mi v glavo vbijali, da naj rečem sladkemu kruhu „prot", česar me je velika groza bilo; kajti oče doma so vselej , ako sem neporeden bil, nad menoj zaupili: „vzamem pa en prot." Dolga šiba palčeve debelosti se po naše prot imenuje. V šoli sem se učil: „Gott hat Himmel und Erde etc. erschaffen"; razumel sem pa toliko kakor opica; v cerkvi, kamor sem moral h krščanskemu nauku hoditi, so me kranjski učili po govorici tistega časa. Da je pa bleznost in omotica do vrha prikipela, so mi moj ded djali, da mi nismo Kranjci, ampak Bindišarji. V 10. letu sem se podal v Gorico v laške šole; ondi so me pitali za ,,schiavo." Nemškega nisem znal, laškega še manj, slovenski govoriti pa nisem smel; ako pa nisem v šoli prav odgovarjal, so ,,poce" po prstih pele. Trpel sem, da sem se kamenju smilil. In kakosen sad sem imel od vsega tega? Sram me je povedati, ko sem že 3. gimnazijski razred dospel, še nisem vedel, da je treba poboljšati se, ako se hoče odpuščenje grehov po zakramentu sv. pokore dobiti. Se več. Da je kdo znal na pamet povedati, kar je bilo v šolski knjigi pisano , je zadostilo, in ako je mehanično svoj „penzum" dobro rešil, dobil je cel6 „eminenc." Srce in um pa sta šla prazna od tod. Za pamet in vero se je dobro skrbelo, da ste se izblodili in izgubili. O okrožnica! kdo te je spravil na dan? Mrazi me, mrazi me! Našim hribovcem se živinica smili, ko mora velik mraz in lakoto trpeti, in meni bi se ne smilila slovenska mladež, kteri isto pot odkazujejo, na koji sem svoje mlade dni toliko trpel, pa nič — dosegel, zgubil pa veliko. A ne samo meni, tudi priprostim kmetom je neumščina, kakor so ranjki Slomšek rekli, trn v peti. Uradnikom , ki se ž njimi lepo po domače pogovarjajo, zaupanje skazujejo ; kakor hitro pa zaslišijo tujo besedo, že vohajo kaj hudega, tlačivnega. Že zdrava politika veli nam dati domače slovenske šole in domači slovenski urad. Nemške šole in nemški urad na Slovenskem pa so tudi vladi na kvar. Ravno zato, ker sem zvest Avstrijan, to očitno povem. Zaupanje ljudstva je najtrdnejša podlaga državi. Res, da nemški jezik ni tega kriv, ako se mr-zijo ljudje nad osebami, ki pridejo v podobi sodniških in davkarskih služabnikov v neljubih poslih do njega. Al vendar taka je, da ti služabniki kmeta tirjajo v tistem jeziku, ki vlada v kancelii, in za to jim je tuji jezik znamenje nadloge. Ako bi pa domači jezik v uradnijah imeli, bi mrzenje kmetov v takih okoliščinah ne zadeval Nemca. Kdor po svetu gre, marsikaj zve, — kdor med ljudstvom živi, veliko ve. In take naj bi poslušala visoka vlada! Ako vam drago, drugikrat še kaj.*)                                        Kleihonz v kožuhu.
~ *) Dobro došlo!                                                                   Vred.
Iz Bistriške doline na Notranjsk. Konec maja. Lakota nam žuga. Sneg, ki je krog in krog nase doline zemljo obelil, je kriv, da nam je silna slana polje in vinograde končala, posebno pa še vinsko trto popolnoma poparila. Tudi murbova dreveseca so vsa ru-java; svilni črviči so mnogim mraza poginili, mnogi so jih pa kokošam pozobati dali zavoljo pomanjkanja zdravih murbovih peresec. Bog se nas toraj usmili! — Ker se čas približuje, da si bojo nove občine svoje župane volile, naj dobrovoljno besedico rečem trnovskim faranom. Dokazano je , da je tem bolje za sosesČane, čem več sosesk se v eno občino združi. Veselilo nas je slišati, da se misli cela spodnja Pivka v eno župa-nijo združiti, in da si bo cela premska fara enega župana izbrala. Po tem izgledu bi tudi jaz nasvetoval, naj se bi cela trnovska fara v eno veliko županijo združila, ali pa če ni drugače, saj le na dve razcepila. Ena bi obsegala Trnovo s postenjsko in harijsko duhov-nijo, Sembije, Topole, Zarečje, Zarčico, Dobropolje in Brce, druga pa Bistrico, podgorske vasi, oba Za-mona, obe Bukvici in Koseze. Se ve, da je težko mož4 dobiti, ki bi vse lastnosti dobrega župana imel. Lastnosti dobrega župana sploh so „Novice nam že razložile; brez ovinkov tedaj rečem, da te lastnosti ima najbolj gosp. Matija Kranjec (naj mi ne zameri, da ga tukaj očitno pohvalim). Skrb in trud njegov za cerkev, šolo, dobra soseskina pota in za lep red v vsem, to vse so nam sploh znane glasne priče, da je pravi mož za župana. Matija Kranjec pa je tudi mož, ki ima srce za narod svoj, ker med prvimi je tudi on bil, ki so se trudili za ustanovitev naše Čitavnice, in je še sedaj njen odbornik. Za župana bomo torej v Trnovem tudi za naprej Matija Kranjca volili.    Z Bogom!
J ... z. Iz Mokronoške okoliee na Dol. 25. maja. — Včerajšni mraz nam je končal koruzo in fižol popolnoma, trte *in krompirja pa tudi polovico vzel; poparil je tudi murbova drevesa tako, da zavoljo pomanjkanja klaje so se svilni črviči, ki so se deloma že četrtič levili, morali zavreči. Kolika škoda! Poskusili bomo novo zalego, ker ni še tako kasno in upamo, da bojo murbe znova ozelenele, — ali kako bode, sam Bog ve.
Iz Ljubljane. Radostnega srca naznanjamo novico, da je Njih Veličanstvo cesar 19. dne t. m. blagovolilo za kmetijstvo in obrtnijstvo nase dežele mnogozasluže-nemu in za blagor domovine svoje vseskozi skrbnemu gospodu Fideliju Trpincu podeliti vitežki križ Franc-Jo žefovega reda. Slava! — V pondeljek se je gosp. Trpine podal na Dunaj, ogledat kmetijsko izložbo.
— Po izgledu 1859. leta se je tudi sedaj pod predsedstvom Njih ekscelencije gospe baronovke Bachove ustanovila družba 40 gospa v Ljubljani, kterim bode skrb za bolnišnične potrebe in okrepČavanje došlih ranjenih vojakov, ako se začne vojska. Ta odbor je že zdaj razglasil sledeči
Poziv.
Resna doba je nastopila: armada cesarska se zbira, da odbije sovražni napad. V takem času ni dosti, da le z domoljubnim srcem spremljamo vojnike do zastav njihovih, treba tudi, ako bi se povračali iz krvavega boja, da jim lajšamo njih trpljenje in da skrbimo za njih povživek in ozdravljenje kolikor mogoče.
Ker naj to pomoč jim posebno ženska roka podaja, se je ustanovilo društvo gospa, ktere bojo miloščino nabirale in jo obračale ranjenim in revnim vojakom na pomoč. Kar se bode od dobrotljivih ljudi nabralo, se bode, ako se vojska začne, izročilo bolnišnicam, ki se napravijo v Ljubljani, zraven tega pa se bodo, kakor 1859. leta, v Ljubljano prepeljani ranjenci
179
krepčali z vinom,   juho itd.,   rane   se jim bojo vezale, perilo dajalo itd.
V  polnem zaupanji, da vsako blago srce potrdi ta naš namen, se obračamo do vseh dobrotnikov in do-brotnic, da nam pripomorejo s tem, česar je v omenjeni cilj in konec treba, namreč da daj6 starega ali novega platna, platnenega ali bombaževega perila, mrežastih oglavic (kap), gob, vina, cig&r itd. Za ovezo posebno želimo tankega pa tudi debelega cufanja, če je mogoče takega, da so nitke po 4 do 6 palcev dolge in podolgoma položene, — 2 do 3 palce širokih pa ne zarobljenih platnenih povojev 3 do 6 vatlov dolgih, pa tudi flanelastih povojev nezarobljenih 3 do 4 palce širocih in 3 do 6 vatle dolgih, potem koščekov iz novega ali starega platna po pol ali cel vatel velicih za komprese — platnenih ali bombažastih prtov na tri vo^le, veČih ali manjših, zarobljenih ali nezarobljenih ,>-- z rezanico napolnjenih blazinic iz debelega/močnega platna po 2 čevlja dolzih in 8 palcev širocih, pa tudi tacih, ki so 1 čevelj dolge in 8 palcev široke; debele vate. Tudi korbice, v kterih bode priprava za ovezo, se bojo potrebovale.
Vsi ti darovi naj se oddajo v deželni hiši (na lontovžu); tamošnji vratar bo že povedal, komu.
Tudi milošnje v denarji se hvaležno sprejemajo, da se ž njim kupijo potrebne stvari.
Denar razun vredništva „Laib. Ztg." prejema tudi vredništvo „Novic", pa tudi pisarnica c. kr. deželnega predsedstva.
V  Ljubljani 24. maja 1866.
Ža odbor društva gospejnega: Zofija baronovka Bach-ova.
— Odbor, ki se je v Ljubljani ustanovil za osnovo „prostovoljnih planinskih strelcev", nam je poslal za razglas sledeči poziv:
Čujte rojaki!
Silni napad, kakoršen morebiti še nikdar poprej, se napravlja na našo občno domovino Avstrijo. Zvezali so se sovražniki na jugu in severju, ter nam groze s hudo krivično vojsko , da bi odtrgali kosce domovine nam drage. Sveta dolžnost kliče tedaj zveste sinove domovine, da odbijejo nesramne namembe. Že se dvigujejo po vseh deželah cesarskih junaški narodi, hot6 darovati^za domovino krv in blago. V sosednih deželah na Stajarskem in Koroškem se po dovolitvi Njih Veličanstva našega gospoda in cesarja zbirajo pogumni prostovoljci pod imenom „planinski strelci." Njih namen je braniti planine , in pota in sela njena proti sovražniku, ako bi želel se jih polastiti. Zato se je tudi v naši domovini snidel odbor, ki se je posvetoval in dogovarjal s poveljnikom po svetlem cesarji izvoljenim za celo trumo planinskih strelcev. Naš namen je združiti tudi v našem domu krdelo, ako mogoče samostojno, v zvezi s štajarskimi in koroškimi brati.
Kličemo tedaj na pomoč ? denarjih, kličemo tudi vas vrle sinove domovine, da se pripravite, kadar vam bodemo mogli naznaniti pogodbe, kako, in čas, kdaj se boste mogli oglasiti za slavno brambo domovine!
Naznaniti že danes moremo, da morejo vstopiti v to krdelo mladenči tudi v vojaških letih, da bode krdelo se prevzelo v državno plačo, in da eno leto v tej vojski bode zaleglo za dve leti vojaške službe. Vemo, da stoji veliko število naših vrlih rojakov v rednih polkih cesarske armade; vemo, da naša dežela je zlo obložena z davki; vemo, da nenavadno veliko breme nastanovanja in prevaževanja vojaškega nosi naša dežela na meji cesarstva; vemo, da nas bode posebno zadela — če se vname boj na Laškem — človeška dolž-
nost do ranjenih; vemo, da vsi ti darovi so veliki, prer moženja pa malo v domovini; — al tudi to vemo, da naše domoljubje, da naša zvestoba zmaguje vse, in da bodemo mi tudi to zmogli, da postavimo na noge krdelo prostovoljcev v družbi z našimi sosedi. Pomagajte, darujte tedaj , mili rojaki, kolikor vsak premore. Vsak dar bode ljub, in ljubše, če doide nam hitro. Darove sprejema deželni odbor, mestno županstvo, vsi c. kr. kantonski predstojniki po deželi, pa tudi vredništva „Laibacher Zeitung" in „Novic." Vsi darovi, kakor tudi njih raba, se bodo dali na znanje v domačih časnikih.
Dragi rojaki! Pokažimo, da smo sinovi junaških dedov in preddedov, ki so branili na mnogih bojiščih domovino vsa stoletja z vso silo zoper vse sovražnike. Skazimo se vredne njih djanj in zmag, ki se svetijo v zgodovini na večni spomin! Nadušajmo se v besedah našega slavnega pesnika:
„Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj
Za pravdo, za dom, za Cesarja,
Zakonu domaČemu vitežki roj,
Protivnemu groza viharja!"
Anton baron Codelli,
deželni poglavar, v imenu odbora za krdelo prostovoljnih ,,planinskih strelcev."
V Ljubljani 29. maja 1866.
—  Tedaj gosp. županova pot vendar ni bila brez vspeha. Po pismu c. kr. armadnega poveljstva od 23. dne t. m. je že gotovo, da c. kr. deželna vojaška sodni j a in položna (depozitna) denarnica iz Vidma pride v Ljubljano. Ker to oboje je obstojni del c. k. deželne general-komande, je veselo upanje, da vsa ta c. k. vojaška obiastnija, ako zapusti Videm, pride v Ljubljano. Issleibu pa, ki je, kakor „Slovenecu pravi, v ,,Klagenfurtarci" že velik hrup gnal, da Celovec dobi general-komando, „Ljubljana pa naj se tolaži s tem, da pri vsem tem vendar le ostane srce Slovenije"' naj bode to „merks !", da ne brije prezgodaj abotnih krautheimskih šal saj v časniku ne, kteri nosi firmo vladnega časnika in ki ga tako besedovanje ne dela le smešnega, temuč ga tudi kaže vednega narodnega draživca!
—   Strelišče tukajšnje je za bolnišnico vojaško že pripravljeno. Imenuje se pa še veliko druzih hiš, da bodo bolnišnice, ako se utegne boj začeti na Laškem in „Tagespošta" imenuje celo nunski samostan, šolsko poslopje itd. „Tagespošti" in njenim pajdašicem sicer ne gre veliko vere , ker ona tudi to v6, česar ne ve nobena živa druga duša, in rada po svetu trosi deželi naši na sramoto; vendar ozdravljenje bolnih vojakov in zdravje mestno zahteva, da, ako se začno krvavi boji, bi se mesto ne obložilo s premnogimi bolnišnicami letos, ko se ima Ljubljanica zapreti in smrdljivi sekretni kanali pridejo na dan. „Trigiav" imenuje velika in večidel prazna poslopja v Velesovem, Zati-čini, Goričanah, in „Laib. Zeitg." dodaje še grad v Mekinah, v Ravnah in na Selu (Gschiss). Naj bi se tedaj resno prevdarilo, kar je na dvojno korist!
—  Devet kolib za vojaško stanišče je že gotovih.
—  Iz posvetovanja učiteljskih zborov o ukazu državnega ministra pospehu slovenskega jezika na korist nismo mogli še nič pravega zvedeti; toliko je menda gotovo, da so učitelji, ki slovenskega jezika cel6 nič ne znajo ali le malo, tudi glasovali o njem; iz tega pa lahko sodimo, kakošni da morajo biti ti sklepje; izvedencem, ki so stavili predloge, se je menda pritrdilo to toliko, kolikor se jim nikakor ni moglo odreči; o rav-nopravnosti maternega jezika z nemščino ni sledu. Ako tudi državni minister ne pritegne izvedencem našim, moral se bode deželni zbor zopet boriti za pravice,   ki
180
so nam zagotovljene po postavah. Vendar pa bili bi krivični, ako bi rekli, da se slovenščina ne bode na bolje obrnila, ako se v resnici izpeljejo storjeni sklepje.
__ Realkin učiteljski zbor je menda pritrdil naslednjim
predlogom: da se slovenščini odločijo 3 ure na teden; da se v knjige spodnje realke vpelje slovenska terminologija; da slovenščino in nemščino na spodnji realki, ako je mogoče , uči en učitelj in da se nemščina po-jasnuje s slovenščino.
—   Danes popoldne ima novoizvoljeni mestni zbor prvo veliko sejo, v kteri se med drugim bodo na novo ustanovili posamezni odseki.
—    Nadvojvoda Ernst je zapustil danes mesto naše, kteremu je velik dobrotnik bil. Gospod mestni župan z 3 odborniki so se mu poklonili pred odhodom.
—  „Sokol" iz Prage je v prav srčnem pismu našemu „Sokolu" poslal zahvalnico za donesek k spominku, ki ga bode pražki „Sokol" napravil nepozablji-vemu svojemu načelniku g. Fiigner-u.
—   Lenuhinje (kakih 20 jih je) iz Kranjskega, ki so dozdaj bile v posilni delavnici v Lankovicah na Štajarskem, se bodo preselile v delavnico v Schwatz na Tirolih, ker^v Lankovicah ima vprihodnje le sama jetnišnica biti. Stajarski deželni odbor se sicer ustavlja tej prenaredbi; ali bo kaj opravil ali ne, ne vemo.