pkoi. etakec je delavski list za misleče čitatelje PROIETAREC UIamiIo JuKowlofiinske Socialistične iveie in Prosvetne Xaüre official organ of j. s. f. and its educational bureau ST. NO. 1755. " MM^M Mtttr. »M 1 190?. «I n ne v obrambi pred podmornicami in drugimi napadalnimi pripomočki nemške l>ojne mornarice. »ti poročajo, da bo to pomenilo P<***čen. Utrdil je ve*i japonskega cesarstva z osiščem Ber-lin-Rim, bil sprejet v vseh me- to! i ko in toliko dodatnih milijonov dolarjev dohodkov za trgovce. A koliko bo znašala povprečna plača teh ljudi? de zmerom manj kot $25 na teden. jevalec, a njegov glavni,triumf je pakt z vlado v Moskvi. Kitajski in ruski komunisti so se čudili, in prav zato, ker so str-Senator Wheeler poziva a- meli, je to u.*peh za Matsuoko. t meriško javnost v vojno zoper To je pretirano. Res pa je, stih v Evropi kakor da je osvo- da1 ^uha J*®0 *a pred- sednika, v ven, da «e je on Histerija, ki ni uspela V teh sporih je John L. Le-wis, ki načel ju je uniji UMW, zelo pogosto omenjan. Pravijo, da je njegov gnjev do Roose-velta in Perkinsove tolikšen, da rekle, da mora razlika prene-i je pripravljen pomagati nju- hati. nim sovražnikom, pa bili kdor- ^ ,, . ,___ . jjoj. Družbe na jugu odgovarja- jo, da mora ostati, češ, le na ta pana je z mesnimi konzervami, viedne več sto tisoč dolarjev. Gladni v Angliji oblegajo trgovine. v rokah imajo kruine karte, ki jih opravičujejo do toliko in toliko mesnin in drugih odmerkov. Toda prodajalec zmajuje. Nima več tega, ne enega, ne more pomagati. "Ladje so na potu iz Severne in Južne Amerike," jih tolaži. "In iz Avstralije in Južne Afrike.." To je resnica. Toda blizu polovica teh ladij gre na dno skoro tik pred pristanišči. Par vlakov šunk. poslanih iz Argentine, je na poti v Anglijo. Pa jo zadene nekaj sto milj od cilja nemška torpedovka, in konec je tovora, ladje in mnogih mornarjev. | To je vzrok, čemu se je ameriški vojni tajnik Knox odločil za odkrito besedo: "Čemu po- 1 šil jati ameriški tovor v Anglijo, ako vemo, da ne more dospeti tja, razen z našo pomočjo?" (S posredovanjem ameri- I 2 Ni vzroka za optimizem V Londonu torej ni vzroka | Roosevelta. Pomagata mu v za optimizem in ga tudi ne go- kampanji zoper vnanjo politi-je. Cenzura, ki ima nalogo skri-j ko zvezne administracije po-vati resnico, je poostrena. A Charles Lindbegh in dogodkov le ne more skriti. Henry Ford. In še mnogo dru-Turčija, ki je zaveznica An- «nh. k» trošijo stotmoče dolar-glije, noče poseči v vojno, do- Jev v namenu, da naj Anglija kler ne bo 'napadena". propade. I* €* v * k i %bor -«A V A" < IIM AMI priredi koncert v nedeljo 11. maja v dvoroni SNPJ. Nabavite si vstopnice v predprodaji,. ker so cenejše. Bolgarija žanje sadove svoje zveze z Nemčijo na račun razbite Jugoslavije, demorali-7. i rane Rumu ni je in poražene Grčije. Albanija, ki je bila boji&če proti svoji volji, je spet v pe-^eh — seveda po Hitlerjevi zaslugi — italijanskega imperializma. Egipt se trese, kaj -bo. Na papirju je z Anglijo, a duhovno pa je pripravljen skleniti kompromis s Hitlerjem čim bo Anglia v Afriki toliko »bita, da si bo vlada v Kairu upala v take spletke. (Nadaljevanje na 5. strani) Winston Churchill je iprošlo nedefrjo Angležem in vsem drugim po svetu, ki so ga hoteli ali pa mogli poslušati, oznanil, da je situacija za Veliko Britanijo jako opasna. Ako bi bil človek črnogled do kraja, bi rekel, da je brezupna, čeprav je Churchill zatrjeval, da ni še vse izgubljeno. A povedal je določno in jasno: Anglija, s svojimi do-minjoni in kolonijami se bori dobro, a to ni dovolj za jamčenje zmage. Le ako bodo Zed. države dovolj in pravočasno pomagale, bo nacizem poražen. Mnogo jih je v tej deieli, ki propagirajo, da v ta namen ne smemo ničesar storiti. Rusija — kam se okrene? Ona je edina država v.Evropi, (Roosevelt)) izkazal delavstvu nehvaležnim, posetwio še pre-mogarjem. Lewis je v tem v zmoti in v tej zmoti dela napake, kakor jo je storil, ko je vsled jeze način jim bo mogoče tekmovati na premogovnem trgu. Obljubile so zvišati mezdo s $5.60 na $6.22, dočim bi bila za pre-mogarje na severu $7 na dan. Apeli za poravnavo neuspešni Na unijo in na kompanije je ške bojne mornarice,) Širjenje sifilide Od kar so v nekaterih državah sprejeli zakon, da se smejo poročiti le taki, ki so spolno zdravi, so v teku enega leta v državi Indiani ugotovili, da je imelo izmed 64,913 aplikantov za poročitev 1,098 sifilido. še večji ;odstotek te bolezni je v Illinoisu. ^ Pomoč ni samo v orožju Anglija potrebuje -bolničark in zdravnikov. Apelira na Zed. države, naj ji pošljejo najmanj ............ ...... •, proti Perkinsovi in Rooseveltu i apQ,iraI Roosevelt\ da,je " £ tisoč zdravnikov (prartovolj- ki je poleg Nemčije in Anglije šel v radio in napadel predsed- f v odbor za pospeševanje pro- cev)> Ta problem je nastal vs- ^ dukcije, v katerem je tudi prej-; jed "moderne" vojne — to je šnji podpredsednik CIO Sidney radi letalskih napadov na civil-Hillman, vabila jih je v spravo prebivalstvo. še velesila. Anglija se je pre- nika, dasi je on največ pripo-»kusila v vojni in dokazala, da mogel k jačanju unijakega gi-je "velesila". Enako tudi Nem- banja ter k obnovitvi UMWA. čija. Italija in Francija sta pa- Roosevelt se v tem ni nič »predli pod Hitlerja. O Rusiji se še menil. On ne le, da je za ohra-ne ve, kaj bo, kadar in ako jo nitev zakonov, ki ičitijo unije, napade tretji rajh. A očividno nego je proti vsem onim. ki je, da je desetletni nenapadalni! sktišajo sedanji položaj zlora-pakt, ki ga je dal Hitler v pod- biti proti unijam pod masko pa-pis Molotovu in Stalinu, le kr-' triotizma. pa papirja. delavska tajnica Frances Perkins, a John L. Lewis je v^m skupaj k rat koma lo od go void, (Nadaljevanje na 5. strani.) no prebiva 1st v Ako želite pomagati v cialističnih aktivnostih, pridružite se k JSZ. Harry Bridges stane vladq Zed. držav že več kot dve sto tisoč dolarjev. To ni v kredit demokraciji. Tožen je, da je komunist, in ker ni državljan, naj se ga deportira, "od kjer je prišel". Njegov rojstni kraj je Avstralija. Obravnave proti njemu so raket, v katerem služijo vladni in komunistični odvetniki tisočake na teden. Za Bridgesa jih plačujejo delavci (Nadaljevanje na 3. strani.) Neuspešen posredovalni odbor V tem namenu je ustanovil posredovalni odbor, še prej pa odbor za pospeševanje produ k-1 cije v prid deželne obrambe. V obema je tudi delavstvo zastopano. Posredovalni odbor je izravnal že prilično stavkovnih «porov. Ni pa uspel v sponi med UMW in premogovniško industrijo. Stavka premogarjev se je pričela dne 1. aprila. Operator- = O konferenci P. M. in J. S. Z. v Milwaukeeju V nedeljo 27. aprila se j« tbralo v Soštaričevi dvorani v Milwaukeeju nad 40 zastopnikov in zastopnic podpornih društev, pevskih zborov in drugih kulturnih ustanov, klubov JSZ, in pa zadružnih pod vse-t»j iz Waukegana. Vzlic kratko odmerjenemu času se je zborovanje pod predsedovanjem Martina Jud-niča iz Waukegana vršilo vzorno in kar je glavno, konstruktivno. Predvsem je ta konferenca v Milwaukeeju pokazala nesmiselnost nesoglasij v naših vrstah. Sploh jih na tem zborovanju ni bilo. Vsi od kraja so poudarjali važnost soglasnosti v teh kritičnih dneh, v katerih se gibljemo in so i« prod nami. Niti eden ni nastopil izzivalno! To je dobro ugotoviti radi tega, ker je bilo baš v Mil-waukeeju zaradi vprašanja reorganizacije JSZ največ opozicije. Teh 40 do 50 oseb, ki to bile na konferenci, so skušeni v marsikakem oziru. Eni v dru-štvih in federacijah SNPJ, drugi pri časopisih, tretji v JPZS. četrti v zadružništvu, peti v naših prizadevanjih na glasbenem in dramskem polju, vsi •kupaj pa na političnem in in-dustrialnem bojišču v duhu na-¿el, k| jih propagira JSZ in mednarodno delavsko gibanje v splošnem. . V glavnem se j« ta konferenca vršila za izmenjavanje misli. V tem je bila popoln uspeh, kajti vsakdo, neg lede na svoje kritično stališče, je poudarjal, da je naša dolžnost nastopati skupno, in za skupnoet je treba, da najdemo čimboljše soglasje med sabo. Razprave so se tikale naših ožjih problemov, splošnega položaja. raiprtij med nami, relif ne akcije za Jugoslavijo, politične taktike, našega stališča za rešitev položaja v Evropi itd. Udeležba na tej konferenci j« bila boljša, kakor na prej- šnji v Waukeganu. Bilo je sklenjeno, da se vrši prihodnja konferenca enkrat meseca oktobra v Sheboyganu, Wis., če pa aranžme tam ne bo mogoče zadovoljivo izvršiti, pa v Waukeganu. Poročevalci so bili na mil-j wauški konferenci Anton Garden, k» je tajnik konferenčne organizacije, Chas. Pogorelec, Frank Zaitz, polag teh pa so | posegli v razprave Joe Radelj, Anton Demshar, Frank Aleth, Frank Ermenc, Filip Godina. Frank Puncer, Fred A. Vider, Mrs. Musich, Mrs. Podjavor-šek in mnofo drueih. Zanisnik je vodila Angela Zaitt in bo priobčen v kratkem. MAJKKI «¿LAS M Kil L.IIJIIMI Te dni noši zastopniki, tajniki društev in drugi razpečavajo revijo Majski glas. Vsebuje 30 spisov v slovenščini in 7 v angleščini. Dalje ilustracije, slike in kratke notice. Vsega skupaj, vštevši oglase in platnice, obsega letošnji Maj-'ski glas 84 strani. Vsakdo, ki ga je že prejel, pa naj bo naš prijatelj ali ne, bo s stališča poštenja rad priznal, da je to dobra revija in vredna malenkostne vsote 25c za posamezen izvod. V nji so razprave, članki, črtice, satire, opisi in rozno drugo gradivo. Ves Majski glas je urejen z vidika, da je namenjen ljudem/ ne dobičku za družbo, ki ga izdaja. Kot tak je vreden, da ga pomagamo širiti vsi. Razposlan je bil minuli teden vsem, ki so ga naročili. Tiskarniško delo je izvršila tiskarna SNPJ. Naj bo na tem mestu poudarjeno, da je nam šla na roko kakor mi nji v vseh ozirih. Za poznejšo kroniko je dobro še omeniti, da je Majski glas letos edina jugoslovanska publikacija, ki je izšla k proslavitvi delavskega mednarodnega praznika. Vse druge, ki so ob tem prazniku izhajale v starem kraju, so bile letos popolnoma zatrte in njihni izdajatelji pa so med begunci, ali v skrivališčih, ali pa v ječi. Proletary April 30, 1941. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ANGLIJA ZADNJA TRDNJAVA V BORBI Z NACIZMOM Ud« ji IZHAJA VSAKO SREDQ. Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAKOČNLNA v Zedin jenih državah aa celo leto $3.00; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. ZVEZE za pol leta $1.75; Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekolega tedna. PROLE TA U E C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's publishing Co, Inc. Established 1906. i - Editor................................._...................U.l......Frank Zaits Business Manager.......................................Charles Pogorelsc Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Ysar $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 I S. Lawndale Avenue CHICAGO, UX. takoj v početku okupacije. Ko jim je bilo za ameriški denar podano kondensirano mleko iz Švice, je bilo z njihnih kart črtan odmerek domačega mleka, ki > v ga vzeli Nemci. Pomoč torej z denarjem ameriških Čehov ni bila dana Čehom, nego Nemcem! Zato je čehoslo- ljudje. movini. Zlasti pa so se jezili na Srbe in govorili stvari o njih, 6 kateri se meni ni nitf sanjalo, dasiravno sem imel priliko večkrat biti med Srbi in Hrvati. Saj »e je celo Adamiča precjj držal "hrvatizem". Toda razmere se spreminjajo in % njimi Telephone: ROCKWELL 2864 Mednarodni delavski praznik v znamenju svastike Se nikdar, od kar se je pričelo moderne delavsko gibanje, m se razvijalo na temelju znanstvenega socializma, ni bil nrole- 4 •• . . i"i » i V * zrn«; m SITKMt tarijat tolike pogazen, kakor je v tem letu. Dali aavlada v Evropi J* t Ur je v "nov rad", jo odvisno kako konča vojaa na angleških otokih. Ako jik no ko premagal, in če bodo Zod. držav« moglo «(aktivno pomagati, «o ko nacijska dominacija nad Evropo araftla, kajti »ovra*».i» jo vai podjarmijoni narodi, ki pa morajo sedaj molčati in mirno glodati, kako igrajo Jadosi vlogo p«toli«nikov, v nadi, da dob« sa svoja kloč«plaaenj« milost«»» poglod in skledo loče. A kaklja «panja v ljudstvik gori Upanje po ko ugasnilo aa dolgo dobo, ¿e Anglija pade. Na letošnjega prvega maja je plapolalo mani rdečih zastav kot kdaj prej. ' ^UfvoiTio manj IT •V.; K V J * ■ ■ ^ Vzlic temu je prvi maj zapovedan praznik v dveh glavnih totalitarnih državah v Evropi: V Nemčiji in v Rusiji. ' i J • • ..... clednjt j« praznovan v znamenju militarizacije. V prvi __ 4 . „ . .... » > . «j ü uiittai'iAaoje ~ »T* pa zate da so mu izpulili namen praznovanja. V Nemčiji valed vojne prvi maj ni vec c|aji počitka, ne«o pospešenega dela za zmago nacizma. ^ Ti dve totalitarni sili sta temeljni vzrok propada mednarodnega delavskega gibanja. V tf**« ^^ Toda padec je le začasen. Vai pojavi na industrialnem in na socialnih bojiščih tukaj in drugod pričajo, Ü. se dfelkv.tvo ne pusti pc gaziti, pa naj bo sila proti njemu se taksna, le "dokler mere prestajati". Zahtevalo bo prej al» slej svoje pravice in SVOgODSCINE ne samo v Nemčiji, v pogaženi Franciji in drugod po svetu, nego tudi v deželi, ki se uradno naziva za U5$ft. Rdeči prapori po proletarskih centrih £vrope letošnjega prvega maja niso plapolali, nego le državne zastave. V Rusiji 1 znakom srpa in kladiva, v tretjem rajhu v znamenju svastike. Toda delavci v obema tema državama, ki priznavata prvi maj za postavni praznik, so morali delati in demonstrirati šele ko so prišli s šihta. f Prvi maj 1941 je višek — dosedaj vsaj je višek, tragedije mednarodnega delavskega gibanja. Toda delavstvo ne bo r mirom pribito na križ. Brez dela ni nič. Dele bo triumfiralo, ne samo v znamenju ustvarjanja, nego tudi v graditvi svobode. Delo je sposobno zgraditi socialno uredbo izobilja za vse vsepovsod. Fašizem in drugi totalitarni režimi so sposobni le zasužnjiti delo sebi v korist. Socializem, mednarodni socializem pa temelji na ustvarjanju blaginje vsemu človeštvu v prid. Mednarodni delavski praznik prvi maj. posvečen temu namenu, je letos prešel v znamenju mrka. Mrk pride in izgine. Sij ostane in se pojavi v še vse bolj kristalnih oblikah, kakor je bil pred zatemnitvijo. Nič obupavati. Po dežju pride solnce. Po temni noči zafa lest i zora. Jurka Bjankini o bodočnosti krajev, ki so se imenovali Jugoslavija Joseoh Martinek govoril o aktivnostih ameriških Cehov za osvoboditev njihove rojstne dežele "Jaz sem Jugoslovan, pa naj kdo prizna ali ne, da so take sorte ljudje na svetu," je dejal J urica Bjankini v svojem predavanju v klubu «t. 1 zadnji petek v Slovenskem delavskem centru. Dasi je še mlad, je bil že v dveh vojnah, obakrat kot prostovoljec. Rojen je bil na otoku Hvar v Dalmaciji. Pred njim se je v Chicagu v bojih za ustanovitev Jugoslavije udej-stvoval njegov stric dr. Ante kar vsakdo izmed na* ve, nego le poteza osišča za preprečenje Obnovitve Jugoslavije. Na pri- mer, namera osišča je s tem odrezati Slovenijo od Srbije in jo potujčiti. Nemci in Italijani računajo, da se jim to posreči v dveh ali treh generacijah. Omenil je sovraštvo, ki se ga je med Hrvati in Srbi umetno gojilo zaradi vere. V dokaz je navedel, da ko je vlada v Beogradu sklenila s papežem kon- ka, se ji bo bržkone pridružila. In če bo izgledalo, da Nemčija zmaga, je zelo možno, da se bo pridružila nji. Po tej taktiki morajo pač plesati tudi komuni ti v drugih deželah, kakor jim je pač že naročeno. Na vprašanje, ako ie preje-j ma poročila iz Jugoslavije, in iz kakinih virov, je dejal, da so radijska poročila po kratko-zračnih valovih iz Beograda je bil razveljavljen. V tej tekmi k. Ji vere se je tudi pravo-J slavna cerkev razvila v kleri-kalizem, kar je napetost povečalo. ' r j Dejal je, da so slovenski klerikalci v borbi med hrvatskim katoliškim in srbfkftm pfivo- j™ ¿lavnim klerikalizmoni igrali KA svojo vlogo zelo previdno in si prizadevali ta dva elementa zoližati, dasi se jim to ni posrečilo. Dr. Vladko Maček se je vse' Relif za Jugoslavijo Slovenske podporne organizacije so na sestanku svojih zastopnikov 19. aprila ustanovile odbor.1 ki zbira prispevke v pomoč našim ljudem v starem kraju. Njitiov proglas je bil prio-b-čen v prejšnji številki. Poročajo, da se je vršil minulo nedeljo širši sestanek v Cle-velandu, na kateremu so bile zastopane vse tri narodnosti (Hrvati, Srbi in Slovenci). O zaključkih še nimamo podatkov. Potrebno je gtlede sedanje relif ne akcije navesti nekaj dejstev. Eno je, da Jugoslavija več ne obstoja. A vsa njena ljudstva so še tam, kakor so bila pred invazijo 6. aprila. Razlika je b, da so sedaj v še večji bedi in zmedi. Podpore krvavo potrebujejo. A dobila bi je le, ako bi se Jugoslavija mogla mpirati in si obdržala prometno zvezo z angleškimi posadkami. To se ni zgodilo. Ne Ie Jugoslavija, tudi Grčija je padla. Anglija dovoljuje relifne pošiljke le v dežele, ki so še v borbi z naciji, nikakor pa ne v okupirane kraje. Zed. države so obljmbile Jugoslaviji pomoč (materij a hi o) v čimizdatnejši meri. V Washingtonu so pač domnevali, da se bo izoperstavila fašistični invaziji še celo boljše, kakor se je Grčija, morda bi pri tem priskočila na pomoč tudi Turčija, in v nekaj tcdnrh bi dospele tja ameriške pošiljke. A vojne je »bilo konec tako hitro, da so se taki načrti v kali izjalovili. Sedaj so kraji, ki jih je tvorila Jugoslavija, odrezani od «veta. kar se Anglije in Zed. držav tiče. Denar, ki ga zberejo slovenske podporne organizacije v poradč narodu tamkaj, se bo pa* moral hraniti tukaj in čakati razvoja. S stališča Anglije, da se ne sme «pošiljati ži\Ježa v dežele, ki jih je okupiral Hitler, soglaša tudi ameriška vlada in ga podpira. Anglija ne dopušča dovoza živil niti v neokupirano Francijo, ne v Španijo, razen kolikor smatra, da si more s tem pridobiti zagotovilo, da se ne bosta prodali Hitlerju. A v obema slučajema se je izkazalo, da je vlada v Vichyju in vlada v Madridu bolj in bolj v njegovem taboru vzlic ameriški in artgleški živilski podpori. r > Živilske pomoči staremu kraju torej sedaj ni mogoče dati. Niti ni še denarja v tak namen. Ladje živil in zdravil, ki Bjankini, ki je bil zdravnik po kordat. je pravoslavna cerkev poklicu. V času prejšnje vojr.i j dvignila tolikšno opozicijo, da je sodeloval z londonskim (Trumbičevim) odborom, kateri je izdal ta koz va no krfsko deklaracijo. Temeljila je na Pa-šicevih določbah, «torej na popolnoma drugačni podlagi kakor pa program JRZ. Mladi Jurica Bjankini je bil v Ameriki, ko je avstrijska ir-mada udrla v Srbijo. Tretji teden vojne se je,priglasil za prostovoljca v srbsko armado in bil v nji pet let, «predno se je spet vrnil v Ameriko. Vojne grozote so mu torej znane od blizu, ker jih je osebno okusil. V Proletarcu je bilo poroča-no, da je on šef novinske agencije Jugoslovanskega Kurirja, kar je pravilno. Ni pa resnično, da je v „službi jugoslovanske vlade, je dejal v predavanju. Ko se je vrnil po prejšnji svetovni vojni v Ameriko, se je mladi Bjankini mnogo gibal med radikalnimi Hrvati, posebno med prosvjetaši, ki so se lo-1 čili od komunistov. Pozna ne le politične, nego tudi socialne prooleme tukaj in tam. Jiiricfc Bjankini je najprvo pojasnil svoje nazore, nato orisal položaj Jugoslavije, predno je prišla v oborožen konflikt s Hitlerjem, in dejal, da edina prenehalii že predgjulično tedni. (JuricaT~fb*lfluni jih je s svojim aparatom "lovil" in re-kordiral na fonografske plo-fcče, jih nato prepisal ter jih razpošiljal jugoslovanskim časopisom in tudi angleškim.) Dejal je, da sedaj oddajajo "novice" o dogodkih radio postaje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, k{ pa sežejo le do Kaira v Egiptu, Ankare v Tur-jčiji in do Bema v švici, od kjer jih razni novinaki biroji — kar se jim zdi vrednega, razširijo dalje po svetu. Toda vse tri o-menjene postaje so sedaj pod naciji in nacijski ljudje jih u-rede. da so za "javnost"po nji-era okusu. Vse je cenzurirano do potaukosti, je dejal. A opravka imamo s cenzuro tudi v prijateljskih deželah. Ko je bila Jugoslavija že domalega pogažena. njena komunikacij- vaški narodni koncil v sporazumu s podtalnim gibanjem na češkem sklenil, da ne sme tja noben relif iz tujine, tudi ako Anglija ne bi bila proti. Enako je na Poljskem, čimveč potrebi 5in je pošiljal tja ameriški R Jcii križ, več je o-stalo domačega materijala za Nemce! Oni gospodarijo, nagle de, kako stroga je "nevtralna kontrola". "Kar vam »priporočam," je rekel Martinek, je, da se organizirate tudi politično. Ne bojte se besede politika, kajti če se ne boste zavzeli za vaie ljudi tudi politično, kdo drugi se bo? Pred nami je le eno vprašanje: Ali naj ostane Evropa v zasuž-njenju, ali naj bodo naši narodi kasta hlapcev, ali pa se jih osvobodi, da se razvijajo v sVo-bodi." Propagiral je, da damo zvezni administraciji v njeni vna-nji politiki vso mogočo moralno oporo, ni pa izjavil, kakor je prej Bjankini. da je za vstop te dežele v vojno. Dejal je, da «e more s pomočjo dežele kakor so Zed. države veliko storiti, tudi če vojne ne napovedo. Ta dva govora in odgovori na vprašanja so trajala preko 11. ure. Zato diskuzije o njima ni bilo. Zborovanje, kateremu V tovarnah je dobilo zadnje mesece de!o veliko mladih ljudi. In kako so ženejo, da bi se prikupili delovodjem! Toda piej ali slej bodo f^piiiaJi, da se z dobrikanjem in priganjali jem samega sebe nikamor ne Pfide. Starejši delavci ¿e jim smejemo, kajti mi smo že šli Čez vse to. Sovjetska Rusija? "Kaj bo ena Htorila v teh kritičnih časih?" To mnogi vprašujejo. Je-li bo končno priskočila Turčiji na pomoč? Njeno stališče pa je sedaj Še bolj čudno, namreč odkar je podpisala pakt s svojo tradicionalno sovražnico Japonsko. O ru«kem stališču se piše dolge kolone. Mnenja so različna. Najbrže je mnenje onih najbolj pravilno, ki pravijo, da ni Rusija ne ekonomsko in ne vojaško pripravljena za vojno, zato spretno šahira z Nemci in zavezniki. Toda eno je gotovo. Hitler bos kušal prej ali slej podjarmiti tudi Rusijo in tega se sovjetski voditelji dobro zavedajo in se nato pripravljajo. Pa se bodo res tudi dobro pripravili? čas bo povedal. ^ s Krčenje naših vrst predsedoval Frank Zaitz, je bilo vseskozi stvarno, neglede mi razlike v mišljenjih. j Arma, Kansas. — "Počasi se j krčijo vrste naših starih nase- preveč podal pod vpliv hrvat-l*ka *redMva °^iranm al/ P® skega katoliškega svečenStva, *°JT*k} J" *n*!*«kl uradniki y Atenah bili o vsem tem divbro poučeni, toda v svet niso pustili nobenih točnih poročil več dni, ker so se bali, da ako bi rekli: "Jugoslavije je koner,* bi b»J to silovit udarec ki je bilo za separatizem, do-čim bi narod potreboval odločnih voditeljev, ki ne bi delali iz j strasti do tega ali onega naroda, do te ali one vere, nego za j nared in za interse države v1 celoti. Ako se Jugoslavija obnovi— in obnovljena bo le, ako zavezniki zmagajo, bo pač treba stare hibe popraviti, da bo trdnejša na znotraj in socialno pravično urejena. Pojasnjeval je tudi sedanje trenje med ameriškimi Hrvati. Njegovo mnenje je, da izjava večine odbora HBZ odgovarja boljše namenom obnovitve Jugoslavije, kakor pa delovanje manjšine, ki ji načeljuje But-kovič. Na vprašanje, kaj misli o aktivnostih skupine ogrog Narodnega Glasnika (giaatlo hrvatskih komunistov), je odgovo- na moralo grškega ljudstva, ki bi vsled poparjenosti nad tem V petek 2. maja se vrši redna mesečna seja kluiba št. 49 JSZ v običajnem prostoru. Poleg drugih stvari bo na dnevnem redu ratzprodajanje Majskega glasu in pa nadaljevanje debate, ki smo jo imeli na zadnji s^ji. Sodrugi in sodružice, udeležite se seje! Ar.dy Gorjanc in njegova ¿ena Theresa sta bila nastavljena kot oskrbniki* izletniških prostorov elevelandskih društev SNPJ. Oba «sta člana našega kluba in društva št. 53 SNPJ. V naselbini sta poznana že mnogo let in bila sta ves čas skromna in marljiva društvena delavca. Prepričan sem, da je na*a farma z njima veliko, veliko pridobila. Seveda, letos ne bomo mogli na farmi toliko delati kot lansko leto, kajti sedaj skoro vsi rešitev zanjo je poraz — hitle-rizma. On je mnenja, da Anglija sama tega iie bo zmogla, zato se je odkrito izjavil, da je za vs-| tofa Zed. držav v pomoč Angliji ril, da pač delujejo' po navodi-v vseh ozirih. Torej v vojno. lih. Rusiji utrjevanje Nemčije Pojasnjeval je nam položaj na Balkanu ni všeč, pa je ko-na Hrvatskem in ugotovil, da munistom naročila, da naj bo-"samostojnoat", ki jo je dobila, do proti. Ako bo Moskva uvi-pač ni nikakršna samostojnost, dela, da bo Antglija zmrtgoval- dejstvom izgubilo navdušenje de,amo ob «obotah. Vseeno pa za nadaljevanje vorbe. Omenil je, da bomo "novice" o stanju v Jugoslaviji dobili, čim S-rbi in drugi organizirajo tajno pošto. Ta deluje čeeto-krat le s signali in s šiframi, ki jih nato ra/.vozl jajo o njih poučeni ljudje in sporoče svetu le tisto, kar smatrajo za vredno in varno. Urugo obdrže s^jbi v informacijo. Na . vprašanje glede reilifne akcije ni bil optimističen. Dejal je: Recimo, da je v Severni in Južni Ameriki milijon Jugoslovanov. Ako bi vsak dal povprečno dolar, bi bilo milijon dolarjev za relif. Toje malo, vrh tega ne moYe sedaj v Jugoslavijo nikakršen ameriški relif. Pri tem je. znova poudaril, da jc za vstop Amerike v vo^no, kajti prej ali slej bo v nji, hočeš nočeš. Nespametno je zavlačevati, kar je neizogibno. Drijgi govornik i* bil iosopji Martinek, tajnik čeboslovaške-ga narodnega koncilu. Najprvo je ugotovil, da ko je zadnjič govoril v našem klu-bu, je prerokoval, da bo zadela jugoslovanske narode enaka usoda, jib je ipošiljal in jih še pošilja v prizadete kraje ameriški Rdeči križ, vsebujejo vrednost v poslanem materijalu od $600,000 do 1*2,000,000. Predno bo mogoče zbrati vsoto za eno samo tako pošilja-tev, bo vzelo dolgo. Tudi bo vprašanje, kateremu kraju naj sj najprvo pomaga. Kajti država Srbov, Hrvatov in Slovencev je razsekana. Jugoslovanski kmetje so morali prej, in so prisiljeni še bolj sedaj, potiti ae za Nemce. Slednji hočejo ovc, prašičev, žita kakor Čehe. To se je na žalost in drugih potrebščin toliko in toliko, pa če tistim, ki garajo po ' zgodilo. Srbiji, Sloveniji in Hrvatskem kaj ostane ali ne. Relifna akcija je v teh okolščinah izgubila svoj namen, ki pa ga znova dobi, ako Anglija zmaga. Drugače ne. Uverjeni smo, da 'bo zbrana vsota vzlic takim aH drugačnim možnostim porabljena v namen, kakršnemu je posvečena. Kar se nas tiče, namreč socialistov, pa je potrebno, da pomagamo ne le v relifni akciji, nego da delujemo v pomoč onim, ki so največje in glavne žrtve nacijske agresije. To je, našim sodrugom, naši kulturi in pa v borbi za zlom ntcizma. Omenil je, da je čital v Proletarcu proglas slovenskih podpornih organizacij za relif no i je bil velik Jugoslovan. Bil sem akcijo. "To je dobro, ampak rtam vzgojen in prilično poznal bomo skušali izboljšati naše priljubljene izletniške prostore. Torej, prijatelji narave, kadar imate čas, pohitite na farmo SNPJ. ker vam bo naš ovskr-bnik z veseljem postregel! Igra "Norec", ki jo je vpri-zorilo v nedeljo 20. aprila dramsko društvo "Ivan Cankar", je sijajno uspela. Tu roje je vpralce (Ann čebul. Olga Maren, Rudy Widmar, Bertha Eršte in Franc es Tauchar) je bilo veselje poslušati. Njih jezik je izvrsten in prav tako igranje. Igra "Norec" je izredno dramsko delo. Tudi udeležba je bila le^pša kot smo pričakovali. Nekateri sodrugi so mnenja, da bi fello dobro, da bi tudi JSZ pod vzela reliefno akcijo za našo nesrečno staro domovino, ^oje mnenje je, ker smo socialisti aktivni pri podpornih organizacijah, da tam stoodstotno sodelujejo za to stvar, in tako nam ni potrebno še posebne akcije. 2urn*Ueti morajo imeti *vo-jo etično mero in ta je, da žur-nalist ne sme javne objaviti i v ari, ki mu jih ta ali ona jse-ba zaupno i>ove. Ko je pisec prišel v Ameriko, Ijencev." Ali "list za listom pada," kot včasi zapiše ta ali oni, ko poroča, da je prišel konec znanega rojaka. Tako se v splošnem krči tudi število naročnikov in podpira-teljev slovenskega tfeka v tej deželi, ker jih nimamo s kom nadomestiti. Osebno poznam vse "Prole-tarčeve" naročnike po tukajšnjih na-elbinah in ker jib itak ni veliko, mi je vselej žal, kadar kateri odpove list v z enega ali drugega vzroka, navadno zaradi gmotne stiske. Vendar v takem slučaju je še vedno prilika dobiti naročnika nazaj v naše vrste, kadar si epet kaj opomore. Težje pa mi je, kadar nam pobere dobrega naročnika smrt. Dne 10. aprila je po daljši bolezni umrl naš zvesti naročnik in podpiratelj naprednega delavskega tiska, John Hočevar, v starosti 57 let. Pred leti je živel v naselbini Franklin, pozneje pa se je preselil na bližnjo farmo. Zadnjih 22 let je preživel s svojo družino na farmi. Kadar je nanesla prilika. je še vedno delal tudi v rovu. Zapušča ženo. dve hčeri in dva sina. Naše Iskreno sožalj? potrti družini. Izredno velika udeležba pri pogrebu priča, da je btt pokojni John dobro poznan in priljubljen ne samo med rojaki, temveč tudi pri drugorodcih. Pogreb mu je oskrbel slovenski zadružni pogrebni zavod. Anton Shular. Ste Majski Glas že na-laročili? Tole mi ne gre v glavo? relif sedaj bi bil pomoč Nemčiji, ne Jugoslovanom," je rekel Martinek. čimveč živeža se pošlje v okupirane kraje, toliko manjši so odmerki na krušnih kartah in razlika pa ostane Nemcem. To so se Čehi naučili tedanje jugoslovanske razmere. Mojemu "jugoslovaivstvu" pa so se smejali ravno tisti, ki ^e danes najbolj trkajo na s\o ja "velika jugoslovanska prsa". Spominjam se, da so bili silno kritični proti vsaki stvari v do-1 morala je to? Kako je rac g oče, da se toliko Američanov navdušuje za hit-lerizem v Evropi, hi pa ca demokracijo? Kakšna dvojna es »»»♦»♦♦< BOGOMIR MAGAJNA: Fantazija na Ratitovcu NAPREDEK ZADRUŽNE PRODAJALNE (Nadaljevanje.) Stopa i sem skozi gozdove in potem po sedlu navzgor. Kaj ne lx> konca te gore! Kdo bi si mislil — Ratitovec, in tako veličastna gora; kot bi bila gora bogov! OrjaAka vrata, skozi katera sem stopal, so obdana od visokih stolpov in širokih sten, veličastnih tečajev pri roje. Hodil sem navzgor med prepadi skozi morje krvavo-rdečega rododendrona in skozi žive potoke drugih rož proti vrhovom, svetišču bogov. Cvetje je padalo po pečinah v sinjih, rdečih in zlatih slapovih. Ko da sem zašel v pozabljeno kraljestvo vil, v katere so včasih trdno verjeli naši ljudje in ki so jim res pomagale v križih in težavah, v življenju in v sanjah, in ki so kaznovale le tiste, ki jih niso ljubili. Ratitovec je nemara nevo-Ijen, če ga kdo preklinja, ko je zastavil no&e na njegove bregove. Naenkrat ni bilo več sonca. Z vrhov so drveli z blazno naglico črni kopasti oblaki proti meni. Nekje je zadonel grom in njegov glas ni hotel zamreti med prepadi. Burja se mi je zaganjala v obraz in mi hotela zastaviti pot. Obstal sem zbegan; na to sem v hipu premagal strah in se zamislil: Kaj se mi more zgoditi sedaj, ko pi-fcem Zlati plaz! Tale vetrič je vse preArbak. — Gori v pečine je udarila strela. . . Takrat ko sva šla s prijateljem v snežni vihri in poledici proti vrhu Triglava. takrat da. .. in so zmr-zovali prsti... takrat, da... Mimo oči je švignil velikanski ogenj in istočasno je oglušujoče udarilo nekam tja med košati «leč. Pritisnil sem si dlan na če* lo. Ta hip je bil moj smeh mor« da že bolesten. Naglo se je temnilo okrog mene. Nikjer ni bilo žive duše. Sam kot le malokdaj — sam sredi gora, vihre in strel. Ali bi ne bil lep zaključek, če bi ta v oblakih nakopičena energija nenadoma blis* nila skozi možgane? Le oslep» Ijivo svetlobo bi videl za hip, potem pa bi se pogreznil v ne-vzdramljivo spanje. Tako bo pa vedno eno in isto. Kak smisel naj ima, napredovati do zgornjega klina lestvice in se potem brezupno dolgočasiti na njem — kak smisel, kratkoča-njem — kak smisel, poiskušati reševati pamet in življenje drugim — kak smisel, kratkočasiti ali dolgočasiti ljudi z leposlovjem, kak smisel, pisati znanstvene razprave — v katere dvomi morda najbolj tisti, ki jih je pisal — in varati samega «ebe. da bo znanost priklicala novo življenje na svet — kak smisel, ustvarjati otroke, ki bodo kolikor toliko srečni samo, če bodo obenem neumni! — Z vrha prepadov se je odluščila skala, zgrmela s truščent v sedlo in se razbila ob kamnitem »tolpu na tisoč ko*ov. Ne stra-Ai me. "Jupiter", saj ta skala ni bila drugega kot kalcijev karbonat, CaCOs. V davnih dobah so ga zgradile majhne morske živalice, sedaj se pa ti igračkaš z njim. Pusto in prazno je vse skupaj. Kaj bi človek pisal zgodbo o gorah, o tem mrtvem apnencu. Pridejo tisočletja, ko teh ne bo več. Na-Naden dež jih bo raztopil in jih izpremenil v pesek blato, po katerem bodo rastle mesto rododendrona in planink morda buče in kumare, Ki jih bodo kuhali in konzervirali kolekti-vizirani ljudje. In po tem materialu, po katerem se dvigajo danes s trudom in znojem plezalci kot Don Kihoti, bodo rili prašiči ali njim podobne pitane živali in vse, kar bo ostalo od plezalstva bo lobanja ponesrečenca, ki jo bodo izrinili na dan in s tem pripravili velikansko veselje kolektiviziranim znanstvenikom. Ali je vredno pisati Zlati plaz"' Noč! Noč. Krekova koča! Najem nik koče je prinesel čaja in dobrega vina. "Garantiram vam, da je vino pristno,'* mi je reke, „Ce nH drugega na tem svetu, to vino Je, sem mu odgovoril. Najem n»k b| rad vedelr kako je po »vetu, iaj že dolfo ai bU v do. lini. Kaj naj bi mu povedal, saj je vendar vse skupaj ena in ista pesem, in poleg tega postajam raztresen, zamišljen; nisem takoj slišal njegovih vprašanj. "Kaj? O da, jutri pojdem v taborišče." "Imam golaž v konservi!" "Golaž? Da, da, skuhajte golaž!" Ostal sem sam v sobi — edini gost. Burja je besno stresala polknice na oknih. Plamenček v petrolejki je vztrepetaval. Pil sem vino. Pred menoj na steni je visel Krek v duhovniški obleki, nekoliko preveč re-jen, visoko je dvigal desnico, da se je dobro videla manšeta in gumb na nji. Radovedno me je opazoval. Bog ve, zakaj dviga tako visoko desnico, ko ni nikogar, ki bi ga poslušal, sem si mislil. Vsi njegovi učenci so se postarali in ne vedo, kaj bi. Že dolgo je tega, kar sem bil na njegovem pogrebu. Bil sem tedaj še v nižji gimnaziji. Kar ves narod je šel takrat za njim. "Hej, Krek, Ruda Jurčec je napisal v svoji knjigi o tebi, da si bil abstinent. To vino je pa za vraga dobro, škoda, da si abstinent!" — Krek je iztegnil desnico in prijel kozarec na mizi: "Natoči!" "Manšeta ti je uAla čisto v zapestje, Krek!"— Popravil si je z levico manše-to, nato sva pila. "Res, izbomo vino," je rekel. Strmela sva drug v drugega, potem sva se začela režati oba. "Zakaj se vendar režiš," je vprašal. "Prav zato kot ti, saj vzrokov za smeh je vendar dovolj in se ne bova zdela neumna," sem odgovoril. "Toliko je vzrokov, da bi se človeku lahko popek razvezal od smeha. Pij!" Vino je bilo močno, zelo močno, počasi je postajala glava dremava, misli utrujene. Iz premočene obleke*se je dvigala sopara. Zunaj je tulila burja. Plamenček v petrolejki je ne-utrujeno vztrepetaval. Sence predmetov so plesale po stenah. čemu so me vendar nagnali sem tisoč šeststo metrov visoko v to mračno samoto! Nikoli, nikoli ne dajo človeku miru! Nikoli ni svoboden. Vsepovsod je navezan na nevidne vrvi. Sedaj potegne ta za vrv, drugič drugi in moraš proti svoji volji premakniti roko, nogo, glavo kot pajac na lutko-vem odru. človek se zamakne v lepo podobo in ko jo misli ostvariti, potegne nekdo za vrv in pokaže na konjsko figo sredi ceste; človek mora vstati in spraviti tisto konjsko figo v žep. Enakomerno tuljenje bur-ie je hotelo uspavati misli. Glava se je sklonila proti mizi. Oči so se zaprle. Duša se je hotela pogrezniti v sanjski svet. "Poslušaj?" "Kaj je?" Krek se je prijazno smehljal s svoje podobe. "Dolg čas je, kadar nje ni tukaj. Kadar pa pride, tedaj oživi vse stene te hiše, zažive trate in skale po vrhovih, zažive prepadi, gozdovi. Kadar pride ona, tedaj beže ure kot trenutki in moja večnost se mi adali navzdol mimo pobočij in razsvetjavali planino tako, la se je zdelo kot bi jo nekdo >ostavil na gledališki oder — ia drugo stran smrekovi gozdovi — blizu njih na trati tru-na vojakov dijakov s kitaro in lesmijo. Nekoliko pred njimi je stal kaplar in uril mojega M>lničarja. Revež je pozabil posuti stranišča z apnom. glasovi iz našega gibanja! JOHN REBOL I Zbral Charles Pogorelec V Maynardu, Mass.. imajo ladruino prodajalno, ki »lavi 35-letnico obratovanja. Lotos jo svojo prostora raaširila, kar jo stana $50.000. Njon ravnatelj jo A. N. Rivers. Stahar ta aa druge so Fine», lu so jo ustanovili lota 1907. V Majraardu ja 1500 druiin. Ismed tek jtk jo 1200 včlanjenih ■ v taj zadrugi, ki prodaja potrebščine vsek vrst. vitevii mesnine, frocerijo, 1 premog, semena, gnojila, «elemnino. zdravila, barva, gasolin itd. Ima svojo mlekarno in pokorijo. Odjemalcem jo v času svojega obstanka vrnila ia svojega prebitka $300,000. Lani jo imela nad pol milijona dolarjev prometa. Gornja slika predstavlja del te sadruine prodajalne "Zašto zanimaš," je klical kaplar. "Pošto nišam slušao doktorovo naredženje i nišam sipao u nužnike kreč." "Još jedanput! Ništa se ne čuje!" In bolničar je moral kar naprej na ves glas obžalov ati svoj greh. Nekoliko pozneje so zaropotale strojnice, pu^ke, od časa do časa so zatreskale ročne granate. Čas je bežal. S polnilnim peresom sem risal obraz Marije na štreno barake. V koči so mi povedali, da je ni več v domačem kraju pod goro, da je daleč, daleč, da se je orno-žila in rodila otroka, da se je popolnoma rzpremenila. Kak vrag mi je Sedaj naenkrat zmešal glavo, da ni bilo mogoče u-bežati utvaram, če bi rekli, da je odšla v Peking, bi odgovoril: Ne, ona je tukaj. Ali niso že davno ugasnile vse misli, ki so krožile krog njene podobe kot ptiči, ki obletavajo stolp in se zgube neankrat za obzorje? Vsepovsod je bilo naenkrat polno njene podobe. Otepal sem se je in bežal pred njo, toda ona je plavala neprestano nad vsemi tistimi bajnimi divjimi tgredami cvetja, ki jih je gora polna, plavala nad njenimi paSniki, ki se širijo tisoče metrov daleč, polni goved, polni krika pastirjev in pesmi pa-stiric, plavala je nad neskončnimi gozdovi Jelovce in nad v njih skrito čudovito planino Klomom, nad vasmi po pobočjih, med meglicami, ki so se igrale tik nad prepadi, plavala nad velikimi dolinami čez Ble-gaš, Porezen do sinjih obronkov Črne prsti, Bogatina, Triglava, Rjavine, škrlatice, Dov-škega križa; sledila mi je korak za korakom. Zbežal sem pred njo med vojake in jim pripovedoval debele dovtipe, da so se valjali od smeha — podoba ni izginila; v večerih sem ob visokih ognjih prepeval razigrane pesmi — ona se je »prikazala med jeziki plamenov. "Tako veselega človeka še ni bilo v četi," so rekli tovariši. Smejal sem se, jih vodil navzgor v kočo, jih gostil z vinom in oni so gostili mene, vriskal» | in prepevali smo, jaz pa sem mislil: Trenutek le in bo stopila v kočo, saj je vendar rojena pod to goro in prav dobro vem. da se je sprehajala po njenih vrhovih. Toda nje ni bilo od nikoder. Otrokom-pastirjem sem dal denarja. "Da boste imeli za kruh in cigarete," sem jim pravil, mesto da bi jim rekel: "Tu je denar, če mi poveste, ali Me jo poznali." Vzpenjal sem se na visoke čeri in strmel z njih v dolino proti njeni pokrajini. Bežal sem na visoke vrhove in se vračal z njih na drugo stran: PriAla bo od te strani. Ne, prišla bo od druge strani in sem begal po bregovih na vse strani. Razum je trdil: čemu divja* ko je ona sto in sto kilometrov daleč. Srce je reklo: Saj vem, da je prav blizu in vsak Hip se bo prikazala. Prijatelj, ki ga je prignalo na vrh, me je gledal začudeno, slutil je in bi rad pripovedoval, saj jo je poznal, pa si ni upal. Rekel mi je: "čakajo te doli v vasi in gostijo so pripravili. Marsikdo bi te rad spoznal." Odgovoril sem mu: "Kaj naj bi delal doli, saj ni tam drugega kot samo goli dolgčas," mesto da bi rekel: "Rad bi šel s teboj, saj bodo blizu njenega doma slike še bolj žive." Ob nedeljah so prihajala na vrh kmečka dekleta s harmonikarjem. Vrgel sem mu denarja in ga neusmiljeno silil, da je moral igrati kar naprej., Vino se je cedilo z miz. "Vsi morajo piti." sem klical. Plesali smo kar naprej.—"Plenimo krog," sem zaklical, "krog z blazino!" — Dekle mije vrglo blazino. Pokleknil sem, poljubil dekle in potem strmel v vrteči se krog, da bi vngel blazino. Rad bi zaklical: Poslušajte, ali ni nje med vami — a sem vrgel med širokim smehom blazino pred veselo razigrano dekle, s katero sem se med vriskom in smehom drugih poljubi! in vrgel godcu denarja v klobuk. V nočeh ni bilo mogoče spati. Vstajal sem in se izgubil mimo straž na ta ali oni vrh. Včasih so bile zvezde pogreznjene skoraj do vrhov. Misel je begala med njimi, med ogromnimi svetovi, ki nikoli ne odgovore, če jih vprašaš, kot da tiče v vsemim zato, da mučijo naše možgane. Betelgeus, kaj si zvezda Betelgeus, ki si večja kot sto tisoč naših zemlja! Nad temi zvezdami, nad našo galak-teo je še tisoče in tisoče navadnim očem nevidnih rimskih cest in v vsaki miljarda sonc! Zakaj in čemu? Ne vemo niti, kaj je pro«tor in čas. V trenutku pre-sanjamo tisoč ur dolgo dogajanje, a včasih se ena sama misel vleče, da je ni konca ne kraja. Misli so mi bežale visoko nad noč k soncem in padale nazaj z ožganimi perutmi — trudne in nehmgljene nazaj na zemljo, ki je med "bogovi" najmanjša. V nekaterih nočeh so drvele megle iz dolin in prepadov in mesečina je ustvarjala po pobočjih velikanske sence iz njih. Te sence so rajale krog mene svoje črne plese, se večale in daljšale v ogromnost in zopet usihale. Ko so potovali žarki mesečine po tratah, so se prikazovale rože in tonile potem zopet v temo. Kako kratek čas je bilo na svetu takrat, ko so ljudje še verjeli v strahove. Sedaj jih moramo. Če si hočemo pregnati dolg čas, ustvarjati iz nič. Tako bodo ljudje nekoč kot na lepe pravljice mislili na tiste čase, ko so hodile procesije po cestah in se je kadilo kadilo po svetiščih, in domotožje se jim bo zbudilo po njih. (Konec prihodnjič.) Mike Krultz, Willard, Wis., je poslal $2, da podpre predlog Toneta Tomšiča iz Californije, s katerim pravi, da sta ledino napredka v Kansasu skupaj o-rala. Eenega je prispeval sam, drugega pa Math Malnar, ki se tudi rad spomni Proletarca s kakim prispevkom. Mike je priložil pismu tudi dve naročnini. John Zornik iz Detroita je poslal Ae dva oglasa za Majski Glas. Martin Judnich, Waukegan, III., je izpolnil obljubo, ki jo je bil dal par tednov prej. Poslal je še sedem oglasov v Majski Glas ter dve naročnini. Iz Pueblo, Colo., je poslal dve naročnini Frank Boltezar, društvo "Orel" it. 21 SNPJ, pa je naročilo 50 iztisov Majskega Glasa. Good for the Pittsburgh of the West! Nace 2 lemberger, Piney Fork, O.," »oče zaostajati za drugimi podpiratelji Tomšičevega predloga. Poslal je svoj dolar in zraven članarino za Družabni klub Centra. Tone Zornik, Herminie, Pa., je poslal 6 haročnin. Zdaj »bo po loj drugega dela in agitacije zaposljen tudi z razpečava-njem Majskega Glasa, katerega je naročil za začetek 200 iztisov. Max M art z, Buhl, Minn., je naročil 20 iztisov Majskega Glasa, katere je razpečal na seji t minnesoteke federacije SNPJ zadnjo nedeljo. And here is "Big Tony" himself. Naročil je 25 iztisov Majskega Glasa, katere bosta razprodala "po hribu" in drugod z Andrejem Lekšanom. Chat. Pogorelec, Chicago, 111., 10 oglasov za Majski Glas in 10 naročnin. Jennie Jerala, Moon Run, Pa., je poslala članarino za klub št. 176 JSZ, zraven pa priložila dve naročnini in naročila 10 Majskih Glasov. Joseph Turtich, Jenners, Pa. je poslal $2.40 podpore listu, ki sta jih zbrala njegova soproga Mary in John Jurca na 50. rojstnem dnevu Franka Sustar-sicha iz Lloydella. Pa., ki je bil včasih že naš naročnik in celo zastopnik za Proletarca, zraven je pa Jože naročil 10 Majskih Glasov (za boljšo mero smo mu jih poslali 15, da ne bo imel sitnosti s ponovnim naročanjem). Malokje je kaka zabava, ako se je udeležita s soprogo, da se ne bi spomnila tudi na Proletarca. Vse priznanje njima in tudi prispevateljem! Naš zastopnik iz pelinove dežele, John Jereb, ki noče prav nič zaostajati za drugimi, je poslal 3 naročnine in naročilo za Majski G/las. Kajetan Erznoinik, Red Lodtge, M on t., (zadnjič sem pomotoma zapisal Klein, Mont.), je zvišal svoje naročilo iz 10 na 20 iztisov. George Smrekar, Aliquippa, Pa., je poslal spet en dolar za podpiranje Tomšičevega predloga, ki ga je pris-peval John Steklarčič. On je ožji rojak "ta velikega" Toneta, s katerim sta menda »tražila priklenjenega polža tam nekje na Višnji gori. Dva junaka! Ivan Jontez iz Clevelanda je poslal dve naročnini. Druge nesreče zadnjih par tednov v metropoli ni bilo. In konec te kolone zaključujem z Jožefom Snoyem iz Bridgeporta, O., ki je poslal 1 naročnino ter dopis (ki je na drugem mestu) o smrti našega pionirja in dolgoletnega delavca za napredno in socialistično stvar, sodruga Johna Rebola. Kot mnoge druge njegove prijatelje, je tudi mene pretresla ta novica in skoraj si ne morem predstavljati seje kluba št. 11 JSZ brez njega, kajti zamudil ni nobene, ako je le mogel in vedno imel dobro besedo za Proletarca. Vsi, ki smo ga poznali in cenili, ga bomo težko pogrešali, in vse s čimur se moremo posloviti od njega je zagotovilo, da bomo delovali naprej po isti poti, po kateri je on korakal dolga leta. Preostali družini moje iskreno sožalje. Neumestne čestitke M ussolini je meseca aprila oficirjem italijanske armade čestital na Slavni njihni zmagi v Afriki, v Albaniji, Grčiji in Jugoslaviji. Hitler se mu je poredno smejal in mu privoščil to šalo. H i! Ljudski zastopniki V illinoiski Icgislaturi je bilo predlagano, da naj se zvezni zakon, ki določa minimalno mezdo 40c na uro, razširi tudi« na obrate, ki poslujejo samo v Illinoisu. Predlog je bil zavržen. PRESOJANJE DOMA IN PO (Nadaljevanje a 1. strani.} unij CIO, proti njemu pa vsi davkoplačevalci, čemu sploh treba te komedije? Jasno je, da je Bridges "komunist", to se pravi, orodje kominterne. Mar je v dokaz temu dejstvu treba trošiti stotisočake radi enega človeka? Mar naj bi ga oblast pustila pri miru, pa bo članstvo unije samo obračunalo z njim. Pri AllU-Chalmert v Milwau-keeju je voditelj unije Harold Christoffell. Pred nekaj leti je bil socialist. Trdijo, da je v krizi pristopil h komunistom in se vpisal v njihno stranko ]>od drugim imenom, kakor je njen običaj. Njegovo ženo pa da so "urinili" v službo federalne vlade v oddelek za pogozdovanje, s plačo $1,400 na leto. U-poslena je v zvezni službi pod enim imenom, v komunistični stranki pod drugim, in omože-na pod tretjim. Morila je to dobro zanjo, toda delavcem, ki stavkajo tedne in tedne pod vodstvom takih ljudi, se ne o-beta nič dobrega. Po navadi spoznajo to resnico šele ko je več kot prepozno. V Cantdenu, N. J., je unija CIO izključila dva člana zato, ker sta komunista. To je krivično. čemu se lotiti le dveh navadnih delavcev, stotinam drugih, ki so na plačilni listi, in se ravnajo po navodilih komunistične stranke, pa pustiti, da se ravnajo po -liniji", ' neglede, ali je to uniji v korist ali ne! Evropa strada, z izjemo Nemčije. Slednja pravi, da je glad nič ne briga, kajti kriva ga je Anglija in nihče drugi. Pri tem DOGODKOV SVETU skrbi le zase. Zaseže vse zaloge in jih plača z "markami". Pa si z njimi kupi, ako kaj moreš. Prodati moraš, kupiti ne moreš — tak je nacijski "nov red". Kitajski komunisti so trdili, da med Rusijo in Japonsko ne bo nikdar prijateljske pogodbe. Ko je bila v začetku aprila to leto sklenjena, so strmeli in strme še sedaj. Enako je trdil v Zed. državah na primer komunistični glavar Browder. Preje bo on načelnik ameriške trgovske komore, kot pa da Hitler in Stalin skleneta sporazum, je rekel. Pa se je ukanil. Bridgeport, O. — V ponde-Ijek 21. aprila ob 11:40 dopoldne je preminul v zdravnikovi sobi, zadet od srčne kapi, so-drug John Rebol. Bolan je bil nad leto dni vsled hudega pritiska krvi, kateremu se je pridružila še sladkorna bolezen. Omenjenega dne je šel k zdravniku kot ponavadi, ne preslabo razpoložen, kajti z rojaki, s katerimi se je pred odhodom slučajno sešel, se je šalil, kakor je bil njegov običaj. Nič ni slutil, da ga čez eno uro obišče smrt. Ko je zdravnik opravil svojo preiskavo in mu dal navodila ter listek za zdravila, je John vstal s stola, se opotekel, zdrav nik ga je prestregel in posadil nazaj. Takoj nato je telefoniral po ambulančni voz. John je med tem preminul. Pokojni Rebol je bil znan med rojaki v mnogih državah, posebno po zapadu, ker je bil pred leti potovalni trgovec z zlatnino, ali kakor smo jim rekli tedaj, "plehar". Spominjam se ga, ko sem ga videl prvič v Dunkirku, Kans. Ob tej priliki sem kupil od njega prstan podporne družbe sv. Barbare. Rebol je bil pravi tip potovalnega trgovca. Blaga ni ponujal, nego zbijal šale in spravil družbo v smeh. Nato so tfa vpraševali, pokaži no, kaj prodajaš? Pa so kupovali. Pokojnik je bil eden izmed pionirskih graditeljev SNPJ. Dobil je v nji certifikatno številko 155. Priznanja za svoje delo je seveda le malo dobil. Društvom SNPJ je ob prilikah raznih njihnih prireditev rad daroval iz svoje zaloge ur, prstanov itd., da so si toliko bolj pomagala k "boljši blagajni". Sodeloval je pri ustanovitvi vêè društev SNPJ, med njimi pri ustanavljanju društva Postojnska jama št. 138 v Stra-banu, Pa. Pokojni Jože Zavertnik ga je visoko cenil in rad omenjal v pomenkih in v svojih govorih, pa tudi v glasilu. Rajnki Rebol je bil delegat na par konvencijah SNPJ in delegat JSZ v Milvvaukeeju leta 1034. Bil je svobodomislec iz prepričanja, toda bil je strpen in je lahko izhajal z ljudmi drugih nazorov. Bil je zvest naročnik in čita-telj Proletarca, Prosvete in drugih naših publikacij. Bil je član kluba Naprej št. 11 JSZ mnogo let in se udeležil vseh njegovih sej, dokler ni bil uposlen za toča ja v naši dvorani. Predsedoval je mnogim sejam kluba in pomagal v naših aktivnostih kolikor mu je bilo pač mogoče. Bil je predsednik Federacije SNPJ od njenega postanka in predsednik društva št. 13 SNPJ, od kar se je preselil k nam. Na sejah je vestno zagovarjal predloge za napredno stvar, bil je vsikdar za Prosvetno matico itd. Pokojni Rebol je živel pred mnogimi leti v Clevelandu. Pravili so mi, da sta imela s Frankom černeitom urarsko trgovino skupaj. Potem se je Rebol preselil v naselbino Glencoe, (Nadaljevanje na 4. strani.) t - SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE J • Največja slovenska V knjigarna v Zed. državah 1 Pišite po cenik PROLETARCU j 2301 S Lavvndale Ave, Chicago i ... . » Pro let ar tc, April 30, 1941. KOMEN TA IM I Ubešni kralji danes niso redkost. Z Balkana 80 v razmeroma kratkem času pobegnili trije: rumuiuki Karol, jugoslovanski kralj Peter, ki je vladal le par dni, in grški kralj Geor-ge. Bolgarski je še doma, toda je jetnik nacijev. Čeprav prostovoljno. Tudi belgijski kralj je ostal doma m je jetnik nemške okupacijske armade. Pobegnila ipa sta nizozemska kraljica in norvežki kralj. Vsi izjavljajo, da bodo vojno nadaljevali do—za nacije bridkega konca. A prav dosti ti ljudje proti njima ne bodo mogli storiti. Večinoma so Angliji v breme. Mladi jugoslovanski kralj je bil v letalu, s katerim se je peljal s svojim spremstvom, baje napaden in eden izmed visokih spremljevalcev je bil ubit, kot so poročali iz Ankare. A letalo se je pred napadalci srečno otelo in spustilo na tla nekje v mali Aziji. O Petru pravijo, da je v Jeruzalemu Njegovo kraljevanje se je tragično začelo. Njegov sijajni dvorec v Beogradu, ki je bil eden najlepših dvorov v Evropi, je zrušen od nacijskih bomb. Njegov dvor na Bledu je sedaj Hitlerjeva svojina. Razkošja in čeičanja, ki ga je bil vajen mladi Peter, je zanj, zaenkrat vsaj, konec. Johnu Jeriču, ki komandira barko Amerikanskega Slovenca, se lahko prizna, da je dober 'Nbiznisman". Titel Amerikanskega Slovenca, ki je bil leta 1924 v Jolietu v zadnjih zdih-ljajih, je kupil poceni in tako je njegov list Edinost v Chica-gu postal "najstarejši slovenski list v Ameriki", dasi je bil eden najmlajših. Vsoto, ki jo je dal za "titel" jolietskega lista, se mu je bogato iziplačala posebno ko je list slavil štiridesetlet-nico in letos, ko je proslavljal 50-letnico — svoj "zlati jubilej". Izdal je k temu slavju tudi "zlato knjigo", v kateri je zastopana s svojimi spomini, * članki in z apeli večja skupina duhovnikov, nekaj lajikov, s "pozdravi" pa sam «predsednik Roosevelt, čika*tki nadškof Strich, jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič, čikaski jugo-alovanrki konzul Cabrič, ljubljanski škof Gregor Rožman in poleg pa imajo čestitke med oglasi navadni ljudje, ki so jih morali kajpada plačati V nji— namreč v "zlati knjigi", je tudi slika "sprejemnega in pripravljalnega odbora proslave zlatega jubileja", v katerem so večinoma ugledni slovenski trgovci in podjetniki, kgkor »o bili o-glašani v "A. S.". Bilo je sicer nekaj nesporazumov med nji- mi, a gmotno je stvar dobro uspela- Delo Kazrmirja Zakraj-ška Jerič uspešno nadaljuje zase, za svoje ljudi in za cerkev, ki jo je vzel v zaAčito. Omenjeno knjigo prodajajo po 50c, dasi je gradivo v nji plehiko, in pa jako malo ga je. Toda kdo bi na to porajtal, ko je to "«zlata knjiga". Tako no ljudje kupovali tudi "tzlate bonde". Samo da se "sveti", pa vleče. V ¿tvojih kritikah so nekateri gospodje zelo "iz reda", urednik Jerič pa de najbolj. Vsi povdar-jajo, da se je vršila borba med ; njimi in nasprotniki le radi ve-, re. Na. eni strani dobri, pošteni, ) bogaw>ječi ljudje, na drugi pa strupeni odpadniki, propalice in taka golazen. Čisto so prezrli, da so se socialisti v onih letih borili z njimi zgolj zato, ker so naše delavce držali v podlož-nesti bossom in pomagali izko-| riščevalcem za skledo leče kjer I in kolikor so mogli. Danes je seveda drugače. Cerkev je morala v treh desetletjih od svoje stare protisocialne taktike popustiti toliko, da se danes sama proglaša za za&itnico delavstva. Je pač Roosevelt na krmilu. A delavci so se borili za avo-1 je pravice v ostrih konfliktih z izkoriščevalci že prej, magari proti volji svoje duhovščine. O tem ni v "zlati knjigi" nobenega poglavja. Vsi brenkajo le na •'odpadnike" in "propalice". Mar naj bi raj3e zanje pobrskali v svojih vrstah. "Narodni Glasnik', ki služi "z duhom i tjelom" novi liniji kominterne, se silovito zgraža, ker so se pobegli jugoslovanski ministri "stavili u slu&bu angk>-američkog imperijalizma". Ker ima svoje čitatelje za "jazbece",. kot večina drugih hrvatskih listov v tej deželi, jih vara z demagogijo, kakršno morejo prenesti le skrajno neuki ljudje. Ni čudno, da je hrvaUka javnost v Ameriki vsled takih "voditeljev" tako zmešana, da nič ne ve, pri čem da je, pa se klesti med seboj, namesto da bi pokarala nekoliko pameti. Na kega na j bi se obrnili pobegli jugoslovanski ministri, ako ne na Anglijo In Zed. drža-; ve? Mar se niso peljali predno J je Hitler udaril nanje v Moskvo in jo vprašali aa zaščito? In kaj jim je dala Moskva? Obljubila jim je, da Rusija Jugoslavije ne bo napadla, in to je razglasila za "nenapadalni" pakt... Cemu hrvaški komunistični Glasnik rajše ne pove dejstev, namesto da bega Hrvate in jim vleče vrh teiga še dolarje iz žepa? Njegova demagogija se od demagogije fa- w S jj PRISTOPAJTE K ^ j slovenski narodni s t podporni jednoti s ^ a 3 USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ 3 ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ i - NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 \ Naročnina s« Zpada stare "novice", po mesec dni in več; a če manjka gradiva, kaj zato! Da je le "iz starega kraja", pa bodo ljudje rad) brali! Kadar slovenski listi spet dospo v Ameriko — kar bo po vojni, in mogoče še prej preko Rusije iz Vladivostoka po Pacifiku, bodo nacijsko urejevani in poveličevali Hitlerja, ako ga Anglija ne premaga. No, o pobojih, ropih in smrtih bodo pisali tudi pod naciji, torej bo še gradiva "iz domačih krajev". Mussolini je dne 23. aprila v proglasu na narod slavil sijajno borbo italijanske armade, ki je skupno z nemško porazila "sovražnika" in ga potisnila z Balkana. Po italijanskih mestih so množice kar norele veselja nad zmago. Morda pride čas. ko jih bo sram take "zmage". Grške Čete »o tolkle po italijanski armadi in jo potiskale v notranjost Albanije mnogo tednov. Italija je bila že pred pro-gom notranjega razsula. Tudi sram jo je bilo. Pa ji je priskočil na pomoč Hitler, da se je zanje vsaj v Grčiji "dobro končalo". Dve velesili proti mali Grčiji, pa še Bolgarija po vrhu — mar je taka "zmaga" vredna rajajna! Vseeno, Grčijo so pribili na križ in osišče se ra-duje novega "triumfa". Hrvatska je dobila vlado! "Naša obetanja se izpolnjujejo", vzklika Nezavisna Hrvat-ika Država (v Pittsburghu. kajti to je edina nezavisna "hrvatska država"). In dalje želi novim ministrom v Zagrebu: "Neka vas vodi Providnost Božja!" Ako bi hotela pisati po pravici, bi priznala, da bo vodil novo vlado "nezavisne" Hrvatske Hitler, ne pa "»božja previdnost". Kako zelo se puste ameriški Hrvati vleči za nos, je dokaz, da so prispevali omenjenemu listu v Pittsburghu' že $3,000 podpore in da ji naročnine kar "dežujejo" v urad. Zotti je bil v pravem. "To so ljudje, ki so ustvarjeni, da jih nekdo vara. Ako ne jaz. jih bo drugi." Pa jih je takrat rajše on. In za njimi drugi. Sedaj pa "Nezavisna" in pa komunistični "Narodni Glas". Glavni odbor HBZ pa je v tem momentu razdvojen na "tri krila". Komunisti podpirajo enega, drugi je malo tu, malo tam in nikjer. Tretje pa rogovili po svoje. Vsi skupaj ameftljo s svojimi otročarijami Hrvate pred ameriško javnostjo in prilivajo olje na ogenj onim AmeriČanim, ki propagirajo, da naj se "Američanom" te vrste izpodmakne tla z drastičnimi zakoni. Ivan Butkovič se je udeležil kot predsednik HBZ po nalogu odbora HBZ "konferenci za obrambo tujerodcev", V Za-jcdntfaru z dne 23. aprila piše, da je bila HBZ edina bratska organizacija, ki je na nji imela zastopnike, z izjemo komunističnega IWO. Opisuje, da j« bila to skoz in skoz konferenca nove komunistične linije, ki ni storila interesom tujerodcev ničesar drugega kot škodo. Vsa stvar je velik teater, kar smo poved&ll mi v naiprej, in to ne šele ob tej priliki, nego takoj, ko so Browderjevci ustanovili to firmo. I nje je privlačno, nameni »o zavratni. Sanje so dovoljene, kadar človek bdi, v spanju pa si človek pomagati ne more, ako se mu sanja. V sedanjih razmerah pa je sanjaštva med bde-čtmi ljudmi kajpada več, kakor v "normalnih časih". "Ga-neralov", ''državnikov", "strategov", "filozofov" in »lične robe je nastalo toliko, da vsled njih niti zdravi ljudje ne morejo sp^ti brez sanj. Čudno je. kako se nekateri tukajšnji ljudje, ki pravijo, da niso fašisti, trudijo koristiti namenom in ciljem fašizma tukaj in tam čez. "Komunci" so ljudi s svojimi obljubami svetovne revolucije in pa kaj vse bo naredila Rusija zanje Čisto zmešali," piše nek naš agitator. Sedaj so mnogi vsled tega brezbrižni. Ako bi verjeli nam, namesto da so se pustili o poj it i od komunističnih fraz, pa ne bi bilo razočaranja. Sami so si ga krivi, toda trpi pa posledice naše po- Sccialisti, Čeprav so imeli 385 dnevnikov, mnogo poslan-cevi zadruge itd., so bili proti pkupni c poziciji nacijev, kapitalističnih strank' in komunistov; brc z zadostne moči. H°-teli so vladati demokratično, kar je v kaosu, ki% so ga ustvarile omenjene stranke namenoma, da vržejo demokratično republiko, bilo nemogoče. stvu, ako Anglija zmaga. Zato sem za podpiranje Anglije, ker želim fašizmu poraz. Podjar-mljena ljudstva v Evropi in drugje imajo oči obrnjene na Ameriko. Vetjo, da jim A meri-1 t^p^^ivo" pri fUvtil ka lahko veliko pomaga, kajti sti k, ¿a jc Z%M n€gpvati čim njena moč in vpliv je ogromna, j je prenehal $ JOHN REBOL (Nadaljevanje s strani.) kjer je ¿ivel prilično let. Prjd 20 leti jc kupil tu na javni dra- Ameriški delavci imajo unije, razne svobodščine, časopisje lahko piše svobodno, imamo Mladina in srednji sloji je) shode itd. Delavci v Evropi so drla za Hitlerjem, kapitalisti pa so ga financirali. Stari nemški socialdemokrati so jih svarili, da tirajo Nemčijo v pogubo, nemški narod pod tirana in svet pa v novo vojno. Hitler je dobil s pomočjo drugih strank večino, prijel je za vajeti in zgodilo se je, kakor so se glasila svarila. Posledice trpi ves wet. "Proč z reformami," so kričali ekstremisti. Proč z demo- pod fašizmom vse to izgubili. In je nevarnost, da izgubimo vse to tudi tukaj, ako bo fašizem tam zmagal, kajti to bo imelo ogromen vpliv tudi na Zed. države. Anton Zornik. Odprto pismo nestrpnežem Herminie, Pa. — Anton (ali "Blfc" Tony) Tomšič iz Califor-nije pravi, da je Proletarec vreden podpore. Tudi podpirani soglaša z njim. Osebno, žal, ¿a ne poznam, pač pa le po dopisih. Ampak Tomšič je v pravem. Kdor je iskren bo priznal, da je Proletarec resnično delavski list in edini med Slovenci, ki služi samo delavskemu gibanju in prosvetnemu delu. Demokracijo zagovarja z delavskega stališča m propagira demokratični socializem, ker le i pod njim bodo ljudstva svobodna. Boij ko opazujem svetovne razmere in čitam knjige (zgo-t dovino) o starih, necivilizira-I nih narodih, katerih vladarji so jih pošiljali v osvajanja, ali pa v obrambo napadenih fevdalcev, ali so se tepli v stotisočih in milijonih za vero, bolj spoznavam, da razvoj ne pozna gladke poti. V onih dneh še ni ; bilo kapitalizma, toda ljudstva so izkoriščali fevdalci, ki so imeli prebivalce za svoje tlača-J ne in podložnike. Zaostalih ljudstev je po svetu še mnogo. Pokojni Victor Berber je imel menda le prav, 1 ko je na konvenciji soc. stranke leta 1926 v Čittrburghu de- Meno gibanje, kajti komunisti kracijo, ki je slepilo kapitalte-gredo iz enega blufanja v dru- ma. Mi hočemo vse, ali pa nič. gega." — Ta agitator je v pra- Par let pozneje so se začeli vem, a ljudi v tistem okrožju prav ti bivši "ekstremisti" (kole ne more prepričati, da so se munisti) ogrevati za reforme oni zmotili. Priporoča jim. naj in za patriotizme. Nas pa so še rajše zmoto priznajo in se vr- dve leti prej zmerjali s socialne jo v naš pokret. ; patrioti in nato s "socialfaši- - j sti". In Še nekaj let, pa se je njihova glavna stranka s ko-minterno vred zvezala z vodilno fašistično silo na svetu in ji odtlej pomagal Ali je čudno, če so ti ljudje s svojo propagando, s svojimi gesli in zavajanjem zbegali delavstvo v tej deželi in v drugih, , da so postala tla za fašizem po njihovi zaslugi še ugodnejša? Kapitalisti «o bili tega veseli i in so pridno prilhali, da je boljše gorelo. Kako drago plačuje sedaj ljudstvo Nemčije te grehe. Komunisti, ki so pomagali naci-jem vreči demokratično repu- Mojsko proslavo kluba št. 47 J. S. Z. Springfield, III. — V nedeljo 4. maja priredi tukajšnji klub Št. 47 JSZ majsko slavje, ki se bo vršilo v Slovenskem domu. Prične se ob 2. pop. Rojaki in rojakinje, pridite vsi, ker čim več nas bo, boljša bomo proslaviji ideje, katerim je posvečena ta prireditev. Vstopnina je prosta. Prve na sporedu bodo sodru-ginje. One imajo 4Yez" tudi postrežbo. Kaj nam bodo pripravile dobrega, boste videli, ko pridete na slavje. Igral bo John Goršek ml. Da boste z vsem zadovoljni, bo skrbel klubov odbor. Na svidenje v nedeljo 4. maja ! Joseph Ovca. Se o Tomšičevem predlogu W. Aliquippa, P». — (Op. U. Geo. Smrekar, ki je poslal $1 v podpiranje predloga "Big" To-nyja, da se dobi prispevke v tiskovni sklad Proletarca, že svojo potniško zlatarsko obrtjo. Videl si njihov vrt že v zgodnji pemladi ves v cvetju in potem skozi celo leto v rožah. Bile so mu slast življenja. Pokojni Rebol je bil rojen lota 1877 v Ježici nad Ljubljano. V svet je šel že v zgodnji ; mladosti. Bil je v Slavoniji, na Ograkem, v Leobnu na štajerskem, v Nemčiji, in pred 40. leti je prišel v to deželo. Zapušča soprogo Ivano, ki je enakega prepričanja kakor j? bil on, tri sinove in tri hčere. Prijatelje si je pokojni Rebol pridobil povsod, kjer je hodil. Midva sva bila — ne vem, kako bi rekel — tesno zvezana. Njemu sem lahko razodel svoje in druge težnje ter težave. Razumel me je Dostikrat sva si bila v ostrem navzkrižju. Ko se je spor polegel, pa sva si bila spet intimna prijatelja. V načelnih bojih pa sva bila vedno driig z drugim in si pomagala v odbijanju nasprotnikov, pa naj se je šlo proti njemu ali zoper mene. 1 Pogrebni obredi so se izvršili v njegovi hiši pod pokroviteljstvom društva št. 13 SNPJ dne 23. aprila. V imenu tega društva ter v imenu kluba Naprej JSZ, Proletarca in Pro-svete ter njegovih prijateljev se je poslovil od pokojnika v slovenskem jeziku podpisani, nagrobni govor v angleščini pa je prečital iz obrednika bliko, so postali prav tako žr-!vek in slede*e P'smo>: Priložc tve brutalnega nacizma, kakor pošiljam "copak . Opomni social-demokrati. in glave mno- »em k ^ (ttvari prijatelja gih njihovih ljudi so se "kota- Johna Steklarja. Pa je dejal: lile po pesku"... - ' "Seveda, za podpiranje pred- loga. ki ga stavi "Big" Tony, sem zmerom pripravljen. Seve- prej, je poslal dodatni prispe- SNPJ Alfred Bradach. Klub je položil k rak vi sop rdečih rož, In sedaj vrše v tej deželi po navodilih od zgoraj slično vlogo, kakor so jo prej v Nemčiji. Sedaj Nemčiji, ki jih je mučila, pomagajo, Anglijo, v kateri so imeli svobodo, pa hočejo streti — fašizmu v prid! In kadar ta požar preneha, bo treba, kjer bo to sploh mogoče. z delom zopet od kraja. Kari Marks je zapisal, da bo delavstvo v svojih taktikah delalo pomote, in da bode zaradi svojih zmot vrženif-začasno nazaj. In ko bo svoje zmote »po-.znalo, se bo spet strnilo in gra- da bom dal, ker Toneta poznam 5e iž domovine. Sva namreč oba doma iz Višnje gore, kjer imajo 'polža priklenjenega*. Sva skoraj soseda. Moj sin je bil pri njemu v Oaklandu, Calif., na obisku. Služi v ameriški bojni mornarici, pa se je oglasil tam, ko je bil v službi v tamošnjih vodah." Sodružni pozdrav! George Smrekar. ti i II jal, da pravega, idealističnega mlo dalje in boljše. ¡»ociaPzma še dolgo ne bo. Ti-i sti, ki uče, da pride preko noči, da je treba zanj le strmoglaviti vlado, pa bo zjutraj že socializem, so v zmoti. To je šlo na ; naslov komunistov, ki so takrat zelo rogovilili in obetali ljudem sijajen raj in svobodo, čim se Izvrši revolucija. Danes tega več ne zagotavljajo. Berger je učil, da najboljša pot v sociali-zefh je razvojna in ta bo uspe- Nazaj v temo Rojak piše: "Ako bi ne imeli na krmilu administracije na-v Zed. državah ne mo-1 ^rednega duha, bi fašistične- klike . Sedanji položaj po svetu ss tiče delavstva vseh dežel. Delavcem re biti vseeno, kako se konča ta borba tam čez. Kdor drugače trdi, ni bil nikoli socialist, razen morda le po rdeči karti, ne pa iz znanja in prepričanja. Taki ljudje ne pojmujejo mednarodnosti. Vse. ki nas kritizirajo, bi kaj kmalu izvršile svoj puč. Petokoloncev je mnogo. Navadni ljtudje so renignirani in si mislijo, pa naj pride, kar ima priti! Saj ima Hitler v A-meriki že dosti "hudičev". Pa ae ljudje boje že govoriti in menijo, da je najboljše, ako se __________. vprašal: Mar soglašate rajše 8 < nikamor ne 4utikuješ\ Ker če la le, če ohranimo deželam de- Stalinom? Po izpovedih pokoj- se izpostavljaš nevarnostim. mokratične1 oblike, v delavskem razredu pa slogo, da bo lahko šel od ene do drmge socialne pridobitve v demokratičnem procem in s tem izpopolnjeval družabni sistem sebi v korist in ga stopnjema pomikal v socializem. A delavstvo ni bilo složno, ker niso mase še dovolj razumne, d« bi zapopadle. kaj jim je treba storiti, da bo najboljše zanje. Dejal je, da proces kapitalizma v velike korporacije in tru«te je razvojni proces, ki se ga ne more ustaviti z zakoni, nego le kontrolirati in mu ovirati brezobzirno izkoriščanje. Ekonomski in družabni sistemi se razvijajo v socializem ne»?a Trockega se je v Rusiji j ne zdaj, pa te lahko prega-imelo razviti pod Stalinom vse nja'jo pozneje, ko dobe drugi tako kakor se je. Teror, pobi- oblast." janje opozicionalnih komuni- "Torej, kar nazaj v temo," stov, ki so pobegnili v inozem- PrRvi ta rojak, če so ljudje ta-stvo, in nato zveza z Nemčijo, ko resignirani in nevedni, da si Cim je bila sklenjena, je Nem- i nočejo ali pa neznajo poma-čija udarila in užgala za raz- itfati." Opomnil d™*tv<> P® venef- t Seveda mu je bilo poleg tega od sorodnikov in prijateljev poklonjenega mnogo drugega cvetja. Takoj po obredu je bilo njegovo truplo prepeljano v kre-matorij.v Pittsburghu, Pa., In upepeljeno. Ko je ležal v rakvi, ga je obiskalo ogromno Število prijateljev in znancev od tu in iz okolice. Članstvo društva št. 13 SNPJ se je k obredu častno odzvalo. Zbralo se je v dvorani in odkorakalo na njegov dom z društveno zastavo na čelu. Govoril, ali pa čital obredni govor, sem že na mnogih pogrebih. a še nikoli me ni trla Žalost toliko, kakor v tem slučaju. DuSilo me je, da sem že mislil, da bom moral prenehati. Na mirodvorih sem videl plakati okrog groba vdovo ali moža, in otroke. A svojo nalogo sem izvršil nemoteno. Sedaj pa sem sprevidel, koliko sem vsled smrti pokojnika tudi jaz izgubil, ne samo njegova družina. Dalje je izgubil klub Naprej zvestega, energičnega člana, na katerega smo se lahko zanesli, naši listi pa dobrega pod pomika in čitatelja. Ali nas bo dovolj, da bomo šli po klancih, ob katerih je on pomagal orati? Družini moje iskreno sožalje. Joseph Snoy. širjenje poiara takro na Poljskem. Trocki je bil v Mehiki za-vratno napaden od takozvane-ga "prijatelja", ki ga je potolkel do smrti. Bil je agent GPU, ki je prišel do svojega namena z zvijačo, da se je spremenil v aktivnega trockist«. Drugače ni mogel nihče nepoznanih do Trockega, ker je bil vedno v smrtni nevarnosti in zato dobro zastražen. Ze pred tem so ga v le, ako ljudstva to vrše s stali- Mehiki neko noč napadli, a se šča mednarodnosti. Dokler te-! jim namen ni posrečil. Ubili so ga ne store, ostanejo po svetu le enega stražarja, sedanje razmere. Pred sabo Trocki je tedaj, ko je bil na imamo spet dokaz, kam prive- vladi v Moskvi, in pozneje, sam dejo imperialiiitlčni nacionali-| uganjal in učil metode, pod ka- Toda ni obupati! Resignira-jo v brezbrižnost le taki, ki jim primanjkuje poguma, vztrajnosti in razsodnosti. In pa seveda oni, ki verjamejo neizvedljivim obljubam, pa so potem razočarani, in ki se dajo voditi sleparjem in demagogom. Ako v vaši naselbini ni soc. kluba, pristopite v JSZ kot posameznik. Članarina je $1 na leto. St* Majski Glas že nana rocili? »♦MIMMM»MM$M»Mlt»; i BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tsl. 1478 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦♦♦t» zmi, "narodni socializmi", fa-šizml in totalitarizmi sploh. Mase v Nemčiji so se vjele v Hitlerjevo zanjko, ker je bilo delavstvo nesložno in Hitler pa je ljudstvu obljubljal red. odpravo podbojev na ulicah in pa "narodni socializem". kršnimi je končno sam padel. Ta slučaj omenjam zato, ker sem prepričan, da «a delavstvo pod takimi režimi ni svobode. In tudi miru ne bo po svetu, dokler bodo obstajali. Koristilo pa bo miru in svobodi narodov in s tem delav- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO Adria Printing Cq. 1838 n. halted street, chicago, ili- T.I. MOHAWK 4707 PROLETAREC D »E TISKA PRI NAS t ZV0NK0 A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN KAPITALIZMU JE ODKLEN-, iih organizaci j, ki sicer stre- mijo v bistvu domala vse zh vsaka po svoji poti. kaže v vsej jasnosti najlepšo in na j vzvišene j šo vrlino slovenskega človeka— kaže plemenitost njegov? duše, dcbrino njegovega srca. stva med ameriškimi Slovenci v Caa ga že vidimo v silnem J teptanih pa ponižanih zamahu in sedaj ima človeško življenje popolnoma v svoji oblasti ter vedoma ali nevedoma narekuje moškim in ženskam, kako jim je živeti. Pa ne samo to. On celo odločuje, komu je dovoljeno živeti in komu ne. Kapitalizem je ločil trume industrijskih in poljedelskih I krepkih besedah razen nekate-delavcev od sredstev za prido- tih tujk, ki bi se dale vse lepše bivanje. Izdelovanje življen- povedati po naše in bi delale >kih potrebščin — hrane, oble- izjavo ?e vse bolj na^o po njeni ke, stanovanj itd. — dovoljuje i izvirnosti. Kdo jo je sestavil, 011 le v smislu dobičkov za iz-! ne vem. Po njenem sloiru bi se brane in srečne posameznike, dal njen phec uganiti, če bi bi- 11 ega dečka Ed. Udovicha kar namvnoftt c^aral celo dvorano, mi skoro nI treba poudariti. Ta mladi pevec je dobro znan na-naselbini in vse ga ima rado na odru, kadar mu vro naše popevke iz čistega grla. V osmi točki je govoril prvi gl. nadzornik Ameriške brat- istim ciljem, a hodijo pri tem ¿ke zveze po angls*ko o svoji organizaciji in nato pa še o pogrebi na Je pomoči nesrečni Sloveniji v Evropi. G. Vranichar je govoril v lepo izbranih besedah in žeto razločno. Občinstvo Ta sila razveseljiv pojav je je r4iti0 pokušalo, vjajen primer narodnega edin-j Ljudska mik -pon0s za po- lek in z vsako sem bil prav zadovoljen. A ko se oglasne pri njemu, kadar rabite "nov gvunt" zase ali za sinčke, boste pri Močniku prav dobro postrežem. Jaz pa imam njega na piki, da ga vpraiam za podporo k Imenovanemu predlogu. Ko sem zake državne univerze. "Pcskkusi se že delajo na medicinski šoli vseučilišča v Penn-s^lvanlji,'1 je rekel dr. Perkins. "In če' ue obnesejo tako kakor po cperacijskih sobah v bolnišnicah, se lahko zrjodi, da uvedejo razkuževanje z ultravijo-letnimi žarki tudi po večjih šolah v deželi — ki so i/.*borni prostori za širjenje in prenašanje bolezenskih klic z osebe na osebo." Ste Majski Glas že na-narocili? roooao njinne v M ,0 nastopili Ana Kr«. n drugih pa. J i t baiUrca Barba« Jo- ku,n z*!o*tno mi Je °ril ižanih dežel.i ^ \a\poticn koi. Vietra ie mučila že dekla Metka; Anton Krapenc, • . . , .. . .. , . več dni. Pa sem mu pripovedo- ki je bil tudi režiser, kot hla-' pec Janez; Joseph 6blak kot ne pa z ozirom na potrebe ljudstva kot celote. Posledica temu je pomanjkanje za večino, bo-¿ratija za nekatere, a zmešnjava pa za vse. Vse je prepušče- lo tako ugibanje sploh potrebno. Pa naj bo temu že tako ali tako, pisec je z njo vsekakor prekosil samega sebe, ker mu je pač čista plemenitost sloven- 110 le naključju in dobičku. Vse ske duše narekovala tiste lepe je brez vsakršnega načrta in in prisrčne besede. lovec Franc in pa John Košir, ml., kot pismonoša. Igra ima tri dejanja, ki val, kako sem jo v spidemiji leta 1918 jaz odpravil. Pil «em dobro železno vodo in si jo od- NADZORNI ODBOR Frank S. Tauchar, 2802 Washington Blvd.. Chicago, Illinois. Angela Zaits, 2542 So. Hamlin Ave., Chicago, Ulinoia. Anton Zaita. 1846 West 63rd St , Chicago, Illinois. PROSVETNI ODBOR (Ožji odsek, čikaško okrožje.) i'hiiiëihie: KLUBOV •J« J[a» so gnal. Vprašal je, če to zdravilo J xi .. *. . .tudi njemu priporočam. Ševe- Ivan Molek, 4134 West 24th Plače, Chicago, Illinois. posneta iz kmečkega življenja. dl! ,n pdnea€ jo Bi|ft je res Jci||o ^^ p Q Clarendon Hills, III. \ > oveniji. dobra. Poskušala >,va jo brez John Rak 3128 So. Kedvalc Ave., Chicago, Illinois. Vse igralno osebje se je po-1 prteanaianja. In dcgodil se je f ^ . • . čudež, kakor na sv. Višarjih, (Vnanji člani prosvetnega odseka.) brez glave. Res je nekdaj kapitalizem pospeševal podjetnost in iz- Temu hvalevrednemu prizadevanju prizadetih organizacij je želeti kar najlepše uspehe najdljivost ter s tem nehote po-' ob «P^em sodebvanju naše-magal izpopolnjevati stroje pa p življa v Ameriki, da prinese dvigati merilo človeškega živ- kar utehe !n i>o^oči na- ši stari domovini največji nesreči! v tej njeni ljenja. Toda dandanes ne shiži zasebno bogastvo koristnemu namenu. Sedaj je znanosti, iznajdljivosti in podjetnosti prej v zapreko kakor v pomoč. Kar ustvarjata sedaj znanost in iznajdljivost, slu*ži kapitalistični samopašnosti v potuho. To pa ustvarja veliko nevarnost. Kapital stremi za novimi viri su- in novimi trgi. To deJa BBH SPBMV pot gospodarski grabežljivosti, Rad bl se pomudil dalje časa tekmovalnim območjem kapi- ¿ri njej ter se podrobno peča s taktičnega izrabljanja in ne- i točkami omenjenega sporeda, izogibnim vojnam, ki jih je imel , Pa mi žal te^a ne ^paUs odpri srcu že od svojega početka1 merjeni pr<> ti>r te kolone, sem. Kapitalizem neti kupiij- uNa,t.?') ^aškeKa pevskepa ske .pore, ki se navadno kon- fb°ra ' Prešerna Je bil dober. iajo potem z vojno. kakor ^ ,to že ^•¿ajno Zbo- „ .. . , rovo pevsko vodstvo je bilo v BoKatm.^o se predvsem pe-; njh rokah g. Franka j. ha za kar največjim dobičkom, j ¿^ine Kapitalist sam je žrtev tistega norega in brezvestnega peha- trudilo, kar se je najbolj moglo. To je že pokazalo s tem, da so vsi znali vsak svojo vlogo brez vsakega zatikanja. Ženske vloge so bile vse v dobrih rokah, a v najboljših pa je bila ona dekle Metke. Moški so se tudi vsi dobro obnašali, le lovec Franc ne bi smel biti tako sam zase v razgovorih. 0 napredku Proletorčevih naročnikov, oglaševalcev in drugem Franka je f!u čez dobro uro že popustila in naslednji dan je bil zdrav kot riba v čisti vodi. Ampak tleti dan bi se jaz sko-ro nabral revmatizma, namre* začasnega. S Frankom 2agarjem se do- John Barita*, 16182 Woodingham Dr., Detroit, M ich ig am. F rar, k Ç—cn, 19617 Mohawk Ava., Cleveland. Obi*. Etbin Kristan, 23 Beechtree St., Grand Haven, Michigan. Ivan Jontez, 16011 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Tajnik prosvetnega odseka: Charles Pogorelac. MAJ SPRINGFIELD, ILL. — Maj»ko ilavjf klub« 47 JSZ v nedelj« 4. maj* v Sloveaftkera domu. CHICAGO, ILL. — Koncert Save, * nedeljo 11. nuija v dvorani SNPJ. BARTON. O. — Zborovanje vzho-i dnoohijftke konferenčne organizacije . Protvetne matice in JSZ v nedeljo 25. maja. JUNIJ CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija Ke«}« v Willow Springau. pri ■■1 ustanoviteljev društva št. 158 Cleveland, O.—Ko sem zad- SNpJ in CIan je tudi klu. njič nabiral oglase za v Majski u M 49 JSZ Poscia pri. (.las, sem obiskal med drugimi recUlve in podpira s copaki, kar UPRAVNI ODBOR JDTD . i t> > V' ttpnn nem odboru Juvoulovanuke delavske tiskovne družbe bro poznava. Je naročnik Fro- j (ia„t,tifW jSZ), ki izdaja Proletarca, A me ritki drtizinski koledar, letarca in Prosvete že mnogo Majski yla« in knjige, so: let, Cankarjevega glasnika pa __ ___. _.__. .. od začetka Je eden izmed u-' Jotko prad^Klniki Fred A. Vider, podpredsednik; stanovnih članov Slovenske za- Ch** tajniki FUip Godina, blagajnik; Frank Zaits. »it. lis JSZ v nedeljo 17. .vffu.t. v družne zveze kjer je podpred-! «»P^nikar. — Pregledovale! računov: Frank S. Tauchar, Anton •"««ko**« parku. sednik; dalje je eden izmed | Zaiti ~ Drasler, Kri- stina Turpin, Ivan Molek, John Rak. JULIJ CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 in "Zarje" na ialetniikih prostorih Federacije SNPJ v uedeljo 6. julij«- AUGUST STRABANE, PA. — Piknik kluba našega starega naročnika in o- PRIREDITEV A. B. Z. | . . , D . u . . g»a^evatca Kudyja Božeglava. Združena čika^ka društva i on je vinski trgovec. Prodaja Amerike bratske zveze so Ka na debelo in na drobno že imela jlne 20. aprila Zvezirt| mnogo let. Radi svoje dobre je svobodomiselnega. Ko ga bom vprašal za prispevek k Tomšičevemu predlogu, mi ne bo odrekel. Po poklicu je s. Žagar kotlar (boiler-maker). dan v česko-ameriški dvorani, ^ rež be je znan veepov«*. To% naponio dtl0f toda dabro Chicato. Illinois. NAMESTNIKI Alice Artach v eksekutivo za čikaiko okrožje. Louis Aidich, Springfield. 111., Andrew Božič. Cleveland, O.. John Koklich, Strabane, Pa.v in Andrew Turkman, Cleveland, O., namestniki članov širšega odbora eksekutive JSZ. Frank Sodnik, namestnik v nadzorni odbor. Naslov tajništva JSZ in P. M. 2301 So. Lawndale Ave., na zapadni 18. cesti z dobro! Ker mu je vinarna postala pre- x J.ana |>brt Dela 'žc dolgo pri, __________ __ zamišljenim m imenitno a^pe- J majhna, je tik nje zgradil no - ¿eleznici N Y C Je vedno -' • hm sporedom. vo^ zelo moderno, ki je dovT- j|e,an unije' y Ameriko je prišel Hronilni in posojilni zavod, Boj zoper unije pod geslom, i. 1901; leta 1912 je postal ki uspevo da se gre za deželno ¿ena. Mar mislite, da Rudy ne bo ped pri 44 Big" Tonyja iz Cali-fornije, ki se na dobro vino tudi razume? Bo ga bo z enim <4copakom'\ morda celo z dvema. tega sem gotev, kadar se oglasim pri njemu. Rudy in podpisani sva bila cba pri istem kamnu krščena. To je bilo v Lokvi na Krasu, Kupleti Jos. Fa j farja in An- tam, kjer so naši ljudje že 19 NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert MZar-ye" um Zahvalni dan v četrtek 20. novembra v SND na St. Cl&ir Ave. CHICAGO, 1LL. — V nedeljo 30. rovembra' koncert Save v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL.—V »redo 31. do-ceebr« novoletna zabava kluba »t. 1 JSZ. JANUAR 1942. CHICAGO. ILL. — yr nedeljo IS. marca 1942 prireditev v korist Prole-tarca v dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. ameriški državljan. Kupil si je lično hišo z velikim vrtom o- st. Clair Saving & Loan Co. obrombo, se v kongresu krog nje, ki je eden r/.med naj-1 v Clevelandu. ki je prej pošlo- Čezdalje bolj pOOStruje lepših v v*ej tej okolici. Pa saj Vttl* Pod par drugimi imeni, ni čudno. Ko rgreste tam mimo. lep "»P^k. Kot vidite ¿agarjeve vedno pri delu, da ga negujejo. Kajti tak Listen to vrt da po*la! Da ne bi kdo mislil, da je Frank "bečlar", je treba pojasniti, da ima življensko dru- znano, je ta zavod, ki je od početka v slovenskih rokah, imel v kr'ii velike težave in ie izgledalo, da si ne bo nikdar več (Nadaljevanje s 1. strani.) da ako pošlje premoffarje nazaj na delo predno bo sklenjen sporazum, bi to pomenilo toliko kot podpisati uniji smrtno opomogel nego zapadel v likvi- obsodbo. nja. Lastnikovi dobički so od v Le- tona Krapenca so dosegli svoj j fet pod fašističnim jarmom, se- {** od ,et_ 10X5 ki v namen in lepo jih je podpiral'daj pa še ostali Slovenci in sko- ' * nad godec Gomilar na harmo- ni od izdatkov, delavsko življe- nik(> Kupleti so jako lepo raz-nje pa od mezde, ki je del tistih vedrilo, kar se je dalo opaziti izdatkov. To dvoje si je v os- tudi na tej prireditvi. trem nasprotju. Mezdni spori neizogibni in lastnikom v veliko nadlego, ki *e je hočejo iz-nebiti na vsak način in vselej na rovaš delavskih množic. Kadar je zahteva po kakem izdelku velika, mora delavec delati za žive in mrtve. Ko pa Prvi gl. nadzornik Ameriške bratske zveze g. Frank E. Vranichar nam je vpeljal in predstavil gl. tajnika svoje organizacije g. Antona Zibašnika v slovenščini, nakar je imel slednji zelo zanimiv govor. V njem nam je obrazložil pomen nove je tistega izdelka preveč, pride ga jmena svoje organizacije ter zastoj, tovarne se zapirajo, de- poZval tiste, ki še niso pri Zve- lavci so vrženi kratkomalo na ZIf naj j,e vpišejo vanjo. Tistim cesto, njihne družine pahnjene pilf ki ^ že prj njej. je na jako v pomanjkanje in neizprosna jep jn pri»rčen način svetoval, beda zagospodari med ljudski- naj pristopijo v druge sloven- mi množicami. ^e 8iiine organizacije, če ho- To pa ni samo nekrščansko ¿ejo še več zavarovanja. Ta nego tudi skrajuo nesmiselno nasvet je naredil name zelo in docela nepotrebno. Svet čim- dober vtis. Potem je govor- fialje bolj uvideva, da prinafca nik prešel na gibanje za po- pridobivanje življenskih po- moč Sloveniji, ki jo je bas pod-trebščin v rokah nekaterih ne* j jarmil kruti tiran nemškega to- izogibno zmešnjavo, velikan- lovajstva, ter žel pri tem burno >ko «kodo, noro gonjo za do- pohvalo med jako številnim bičkom , gospodarske polome,! občinstvom v dvorani. nezaposleno/t, pomanjkanje, Vrutoist, brezsrčnost in navsezadnje pa še najhujše zlo — vojno. Za«tbna l&it sredstev za pri-dr biva nje življenskih potreb-, «čin je preživela svoj dan, je e bsojena na smrt in kapitalizmu je, kakor vse kaže, odkbn-kalo. SILA RAZVESELJIV POJAV G. Zbašnik si je dobro zasnoval govor in gladko so mu tekle slovenske besede. Občinstvo vsem podpira in pomaga. Frank pravi, da brez nje bi zanj ne bilo življenja. V družini sta imela tudi nesreče. bolezni in celo smrt jih .. , , , je že tbiskala. Naj jim je kdo a'Je_;^m l^0^^11^1 nai*"1 umrl, ali se poročil, obredi so ro vsa Evropa pod nacizmom. Upamo pa. da bo tudi naiHm ljudem tam čez. kakor drugim narodom, zasvetila zarja svo- oode. dacijo. Toda vse težkoče je prebre-del. V pivih treh me-ecih letošnjega leta je odbor odobril 52 posojil za gradnjo novih hiš in za predelave v skupni vsoti $187,450. Poslovodja te ustanove Paul J. Schneller pravi, da je bilo ta posojila mogoče dati zato, ker so prinesli vlagatelji nadaljnih $180,000. mu staremu naročniku in trajnemu oglaševalcu v Proletarče-vih publikacijah, pri Ribničanu Dominiku I.ušinu, ki ima že mnogo let veliko gasolinsko postajo. Je na Božeglavovih prostorih. On me pa vedno a smehom grdo ozmerja. Ampak co-. pake mi vseeno vsakikrat da ZadBjje mi je zabrusil, da «i-Mm. Poznam jih ie pretj J., Ir^ ANGLIJA SE ZANAŠA bili pri njih civilni. Njuni sinovi so oženjeni, ne pa še hčerka. Nedaleč od 2agarjevih živi. družina Jakoba Sviglja. S krat- ^moga V krvi kimi podatki sem jo omenil lani v Prosveti. Jakob ftvigelj in I Grčija je padla. Majhna njegov Borba UMW je bila v minulem tednu , glavni industrialni iiUm ankor i*» itk nrizade- p ^ najmir-, jegovi j«o znani v naprednih »naa, sasoi je. pa je piktaoe • . zvorno morje, nego je sedaj v trepetanju pred njo tudi Turčija. Tudi to poglavje se je vnanji politiki tretjega raj-ha dobro posrečilo, izigrava deželo proti deželi in jih pod-jarmlja i>osamično. Ampak nekje se bo ta igra vendarle nehala. Vesti, da predno bo te vojne konec, ako bo Hitler zmagovalec, pride tudi Ukrajina v "novi red" se množe. Ne samo iz kovačnic zavezniške propagande, nego tudi iz nevtralnih, dobro poučenih virov. Hitler ve. da kar si je podjarmil, bo treba presivljati! Ukrajina pa je pri- Lorain. O John Sla j na r $1.75. ^Ê J.rner. Pa. John Jurca 50c; po rodna žitnica Evrope. 25c: John ZakrajAek, John Dreiiik, J. Jereb, frrank Kre*evict Joe Turolch In Tomai Trček; Anton Vidrich 20c; po 10c: Joe Matičtf in Anton Ivan-čič, skupaj $2.10. (Nabrala na tabavi 50. roj^tnefra dne Franka Suntairttëa na Lloj^lellu, Pu., Mary Tursich In J«lhn Jurca, po.«Lil Jon«»ph Tursich.) Skupt j $12.85. prejšnji ixkas $118.40, skupaj $131.25. Stalin mu popušča s pristajanjem v povečevanje i-zvoza. A to ne ho držalo. Ko hitro bo Adolf gotov, da si lahko privošči tudi kos Rusije, bo pognal vanjo svoje horde in izvršil svoj načrt, ki ga je označil v svoji knjigi "Mein Kampf\ Ckyj« Tu je bilo v spopadih več ljudi irbitih že prva dva dni. Posebno Harlan Co. je znana že iz prejšnjih bojev te vrste. Unija UMW se ne bo podala. Delavska tajnica je brez moči, da bi mogla kaj določnega ukreniti, razen ako se hoče obrniti proti uniji, kompanije pa so arogantne in zvračajo krivdo na vse razen nase. Medtem v posebnem kongresnem odseku pretresajo načrt za prisilno reševanje indu-strialnih sporov, ki ga je predložil poslanec Vinson. Proti njemu so se izrekle vse unije AFL in CIO. Ultravijoletni žarki Možnost, da se bodo dale ra&kuže»♦ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crow ford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tol. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointment« only Residence Tel.i Crawford 8440 If no amwtr CiR Austin 9700 poslusajte vsako nedeljo prvo in naj-razvojnem stadiju, so možnosti Starejšo jugoslovansko TO dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles Vodi jo George Marchan naravnost velikanske, če se fz-kaže. da bodo tiste razkuževal-ne preskušnje % ultra vi jo letnimi žarki tudi uporabne ali praktične, je dejal dr. Perkins skupščini na medicinski fakul- ♦ A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1755. Published Weekly at 2301 So. LawndaU Ava. CHICAGO, ILL., April 30, 1941. VOL. XXXVI. Jugoslav War llt*lic*i Spread nation-wide through the entire Jugoslav fraternal and labor press last week was the statement on war relief for Jugoslavia, issued by the joint committee representing the major Slovene fraternal organisations in this country. This committee, as presently constituted, speaks for the membership of seven of the largest Slovene fraternal groups, with all likelihood of a number of smaller groups joining it later. The door is left wide open for cooperation with Serbian and Croatian war relief committees when they are organized. The appeal is for financial aid, to be transmitted through the American Red Cross. This money, however, as pointed out by Jcseph Martinek at a meeting of Branch No. 1 JSF, in Chicago. can at present be used only for aid to Jugoslav refugees, as any money sent to Jugoslavia now would be assisting the aggressor. Later, in the post-war period, it will be used for direct aid to the suffering people within the stricken country. That this appeal will find response in the hearts of all Slovenes is a foregone certainty. Moreso among our parents than their children, naturally, for their ties are still very close with the land or their birth, through relatives still living there, throught their own parents, and through memories of their childhood days. Young people—second generation Slovenes— are, on the other hand, less apt to show a vigorous or generous response to this worthy cause because of the fact that the old country is more distantly removed from them—at least by a generation. But even though they are further dissolved into the great American melting pot and therefore less apt to be stirred by the terrible crisis that has befallen Jugoslavia, the guidance cf common reasoning, alone, should put everyone of us at work fcr so noble a cause. Under circumstances that were anything but bright or promising, the noble, freedom-loving peasants of Jugoslavia arose, overthrew a cowardly "sell-out" government, and dealt the German invaders a blow that in its twelve-day duration in- ) flicted one of the greatest losses in men the German army has j so far encountered in this war. Certainly the entire world in general and we Jugoslavs in i particular can speak with full measure of admiration for a t people of that mettle and spirit. In this grave hour, all small differences over which our i people separate and quarrel in normal times, must be completely cvershadowed by this new crisis which deserves every last ounce of our united effort. Over Forty Delegates . Attend JSF Conference MILWAUKEE. Wis.—Between forty and fifty delegata« and visitor* wara present at tho JSF Con faranca held here at Sostarich Hall last Sunday. Tkay represented various frater-n 11 organisations, JSF Branches, singing sociatias and cultural organisations in Illinois and Wisconsin. Martin Judnicti, of Waukegan. acted as chairman; Anton Cardan, Chicago, as secretary; and Angela Zaita, Chicago, as recording secretary. Meeting in a critical period when confusion and chaos are enthroned over much of the world, this gathering had on its agenda some of the items which reach closest to home. The war. Jugoslavia, and aid to Jugoslavia, were some of the broader items dis-cused, while a considerable period of the morning session, which was • «tended to one o'clbck in the afternoon, was devoted to problems of the JSF and its Educational Bureau. A general spirit for closer cooperation and more tolerance with each other in the work of the Fed* oration was expressed by some of the delegates. Tke atmosphere of the entire conference was good. Attendance was larger than at the previous one in Waukagan, III. Sheboygan, Wis., was selected for the next meet, if it can be arranged there properly with a program following. Otherwise, it will be held in Waukegan, Illinois, in October. MAY II i\ X IN THE NEWS I. May Day this year finds much more of the Socialist and DISGRACEFUL! trade union movements throughout the world driven under- One-fourth of the American people ground or destroyed outright than a year ago. For the mailed are not getting the right kind of food, or in sufficient quuntity, to fist of the dictators has been striking repeatedly and winning every time. And all of its gains have been losses for the masses, fcr no labor movement can exist in the countries conquered by the dictators. But, dark as the world scene appears at present, eventually the light of truth an<| justice must break through the dark clouds of war and brighten the world again, if, in fact, humanity itself is to survive. CO-OP MOVEMENT GROWING Three-hundred-fifty co-operative delegate*, representing nearly 60,00(1 individual members of 11 .'i co-operative associations in four states met in maintain them in health! That is one of a number of shock- , Superior, Wis., April 14-15, and for-ing disclosures in a report issued last! wulated plans for further expansion Social Security and the New Job week by the Department of Agriculture's Bureau of Home Economics. It sll settles down to a question on i^eomes, the bureau said. More of the* ! ill-fed are in the lower-income classee 1 than in the higher, more in the larger families than in the smaller, more in I the Southeast than in the North and j West, more in cities than on farms. j SQUARE DEAL URGED FOR NEGRO WORKERS f.r j¡san (vaaa _ h».— u.'. w urn,' • tlUMU w~>Mk. iMruni«-» m HTvm «■■ »— '■ ■ «h. mm^m « «« «>■»■' *M f -«p Ml**> „ Jma JU _ ti"*?, ■•M ■ I " ? t CT IV*L .V.25 ü—.iTji.'Y Ü^Ü rtWMW» » SV°'UW 1 »-«•ir*'!»« — *-Mnnta • lu of the Central Co-operative Wholesale by authorizing « $100,000 building expansion program, and voting to retain the 1940 net earnings of $X7,-34H in the business. 10% PAY BOOST FOR STEEL WORKERS The nation's two largest steel producers—U. S. Steel and Bethlehem Steel Corp.—have bowed to demands of the Steel Workers Organizing k I«« IM I i%g£MKJ « fXrr.»ar Jk. Ju • I* WIM» I__• ik ,W1 I 1 ~~.-tj.-~X • • «¿.xi /5 /Vau«Ti w mté i.li MI — u» Mm __ ---- Committee and granted a 10c hourly 8MMjr Hillman, associate director wage iacr—as, retroactive to April general of defense, has called upon first, all employers holding defense con = COAL MINE DISASTERS IN 1940 The arrilent record of United Sta-ten coal mine* in 19+0 gires tho** engaged in the industry very tittle canto for rejoicing; in fact, the situation it so grave th'it serious thought and relatively quiek\ actum are demanded of the caul-mining industry of this country is to anrid stigma of a national, even u world-n ide, scandal be- j cause of the cailonsness with which ' the lives of its workers are heing me-1 crifired,—U. S. Bureau of Mines. The loss of 276 liven in 6 major coal-mining disasters during 1940 has again focuscJ the attention of the Nation upon the hazards to the lives an I limbs of the workwrs engaged in mining coal. In addition to the loss of life in these 6 disasters, about 1,(X>0 miners died in less spectacular accidents. ami another hun Ire I are expected to die as a result of injuries. No figures are as yet available for the number of nonfatal accident* during 1940, but on the brads of past exj>e<-ience these may be conservutiv-ely estimated at about 60,000. This loss of life because of accidcnts has dramatized the neol for more adequate and comprehensive safety measures than now exist on the statute books. It also indicates the need for more vigorous enforcement of existing laws. Coal mining is a very hasar lous industry. During 1939, the la«*t year for which final figures are available from the Unite! Spates Bureau of Mince, th«»re where #1 disabling injuri»* for every million en»ployee-hours worked. Except for logging, there is n>t a single manufacturing industry which exceeds or even closely + approaches this rate. The frequency rate for sawmills, the moat hazardous manufacturing industry next to logging, was "Mav Herald" a Foremost English-Slovene Publication of the Day 80 illustrated pages of short, stories, poems, and articles of general interest about our people and their activities throughout the past 36 years. For the small price of twen-ty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the newt stands. Order a copy or more and sell them among your reading friends. ^ Order fromt Proletarec 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO. ILL. only 51 in 1939. Of the other manufacturing in 'aistriei. only a few had rates exceeding HO. Even construction, with a rate of 62, was less hazardous than coal mining. What causes these accidents? Are th* con tit: ins which h.ing them about of such n r.ature that they cannot be altered so as to prevent these accidents from occurring? No! In every cast» investigate*., negiect on the part of the operators was found the main contributing factor. Pemling Legislation. — Attempt« have been ma le to provide for Federal legislation which would give the United Stales Bureau of Mines the necessary authority ami funds to (Hit into practice a system of regular and effective mine inspections. During the last session of Congress, the Neely-Ke»ler mine inspection bill passed the Senbte but did n«»t come to a vote in the House of Representatives Several mine inspection bills have already been iritroluced in the n**w Congress which convened in Januaty 1941. One of these bills, which has the approval of the Un ted Mine Workers of America. provides for: 1. Regular annual inspections by the United States Bureau of Mines, in coopijiation with State inspectors, of mines whose pr»>duct entevs into intervale commerce. 2. More frequent inspection of mines ujion the occuirnnce of an accident resulting in injury or loss of lift or at the request of a majority of underground workers or their author-zed representative. 8. The publication by the Unite«) States Bureau of Mines of regular repor s or studies to be submitted to Congress with recommendations for necessary legislation base I upon information obtained mi accident has ards in cofil mines. Whether by Fe leral legislation or by other equally effective means, the need to stop the wholesale killing of miners and the destruction of mine property through explosions or other mine disasters has become very urge tit*» The process of mechanization of ronl-mine operations has apimrently raised new problems which are not bein# adequately met in a considerable number of coal mining areas. Industrie^ processes change lupidly and safety can be obtanne 1 only through constant, vigilant attention not only to hazarki already known but also to those anticipate! with the introduction of technological cl*tnges. The Higher Diplomocy The Commy fellow-travelers have an easy explanation for the Moscow-1 Tokyo pact. It's a very good pact, they say, because it gives the Soviets a free hand against Hitler, while the , pact raith Hitler gives them s free hand against the Japs. Be*ides, the; parts are only poper promises, csn easily be broken and are therefore very fins pacts, indeed. Bjankini and Mortinek State Opinions at Branch 1 JSF, Meeting CHICAGO.—After a smooth, fast-moving meeting of Branch No. 1 JSF, at the Slovene tabor Center last Friday, during which all current business was transacted, reports heard, and a picnic committer consisting of Joseph Turpin, Frank /.aits, Joseph Drasler, John itak and Oscar Godina, elected for June 22, the meeting r. solved itself into one of the most interesting and best attended we have held this year. Both speakers, Jurica Bjankini, of the Jugoslav Courier, and Joseph Martinek. of the Csechoslenak National Council of America, exgiresseti clearly their opinion about the Jugoslav crisis and the causes leading up to it. Neither speaker made any bones about what America's next move should be, sod what our duty as Americans and as Jugoslavs shoud be. Jurica Bjankini spoke at length about the Croatian element in Jugoslavia and its leadership, and in the discussion period gave his opinion e>n the Cioatians in America. Joseph Martinek spoke about the activities of the Csechoslovak National Council, which is carrying on the struggle in this country for liberation of the Czechoslovakian Republic, and mentioned some of the similar work which the Jugoslav war relief cominitee will have to undertake. J. D. tracts to give a square de*al to Negro workers. Hiring jxilicic* that discriminate against employes because of race should be abandoned, Hillman urged. He recommended also that Negroes he given the same opportunities as whites to train themselves for be»tter ' jobs. Hillman declared that "it is extremely wasteful of our human re-sources" not to make use of all la- ! bor, black or white, for the promotion ; e»f the defense program. * The increases will put at le-ast $70,000,000 a year more into the pay envelopes of .130,000 workers. Last year the two companies had combined net profits of $150,000,000, and the profits for 1941 from close to $2,000,000,000 in defense orders are expended to be much greater. LABOR GAINS IN EFFICIENCY. EMPLOYERS LAG U. S. 'FREEZES* STEEL ! PRICE AT CURRENT LEVEL I Thei government last week took I quick action to forestall possible rises j in the price of iron and steel. | In the first major action taken by the newly-created Office of Price Administration and Civilian Supply, defense price administrator Leon Hen lerson issued a blanket order New evidence that empldyers can I freezing iron and steel prices at the easily afford1 to pay higher «age»*, present level. because of rapid increases in the ef-, jn making public this action, Hen-ficicncy of workers, came last week; derson declared that a rise- in steel fr«m the Department of Labor. , prieC8 miirht qui<.kly spread to other A department study showed that ( bank- products an.I "start the country MUST REPORT REGULARLY. — Employer prepares him quarterly report to thi government giving the name, - account number and tragen of each employe. off on tiie road to inflation/ | Many workers ars now changinc jobs or taking their first jobs as n result of the national defense program. Most of these jobs are covered output per man-hour has risen by ahout two-thirds over the average production between 1923 to 1925, in NEW JOBLESS INSURANCE manufacturing industries. Bitumin- YEAR STARTED APRIL 1 ous coal mining and railroads showed « April 1 marked the beginning of these "large increases in productW-' a new calendar year for the payment ity," the survey declared. i of unemployment insurance benefits Because workers are turning out'in many states, so much more, labor costs have* fharp-1 Any worker who does not obtain by old-age and survivors insurance under the Social Security Act. employee. When the employer's re»- Mr. James D. Elis, manager of the p<>rt is received by the Social Secur-West Side Social Security Board of-| it y Boaid, each employee's wages are employers send their taxes and the taxes deducted from their employees' to ih< K«-,leral Government. MHMMi With the taxe*, the employer semis | 'v declined, as much as 50 per cent j the full amount of benefits to which a ie»port of the wages paid to each , more, even though wages have he may be» entitled, or is uncertain steadily risen since the esrly '20s, | as to the law, should go to his local the department pointed out. # I union office for assistance. | fice at 25 N. Pulaski Road has prepared a series of oight brief articles for Proletarec, explaining the steps each worker should now take in con-nection. with his social security account to avoid delays or difficulties when he or his family are ready to collect insurance benefits. Any worker who does not have a social security account number card can obtain one at the Social Security Board office. 2. Employees engager! in work covered by old-age and survivors insurance have one cent deducted from each dollar of their wages by their employer to help pay for their monthly retirement benefits after age» e»r for benefits for their families in caFe of their death. Employers also help to pay for their employee's insurance throUKh taxe»s e«qual to the deductions they make from their employees' wages. Kve-ry three months ; credited to his account. If the employee's name and account number are given on the iepe»rt exactly as they are shown on his so-: rial securkiy account number card, hi< wages are automatically credited to his aevount. No matter how many employers he may have worked for during the quarter, if his name and uccount number are* always the same . all of his wages for the quarter are credited to his account identified by his account number. Employees and employers sre paying what amounts to insursnce premiums to provide monthly benefits for the employee after retirement aj*o e»r for his family if he should die. They should take the precaution to *ee that his social securltiy account is kept straight by making certain that his wages are al.vays reported under the same name and social security account number. ♦♦ SUVA NOTES ♦♦ By A. SAVAN KA No new angle present* itself this . marc about its people — our fore-week so that further expression on ! fathers. New Book Written By Author of "All Quiet On the Western Front" "Flotsam" is the title of a new '►ook written by Erich Maria Remarque, author of "All Quiet on the Western Front," the book which broii'.:ht him fame as well as the hatred of the Nazi. It was officially b'jrned in 1933 under the personal supervision of Propaganda Minister (»oebbels of Germany. This new book was a serial made into a moving picture "So Ends the Night," before its author rewrote it into a book. Co-ops Hang Out "Help Wanted" Sign our tentative concert can hardly be made without be?ing too obviously reiterative, and only one more issue of Proletarec is to a|>pear before the special date MAY 11th! So much has already been said about our many preparatory conceit rehearsals that by now everyeme is convinced the" program will be a fine one, and is decided about attending the pcr-fe»rmance. * The SNPJ auditorium sta^e will take on a festive air and animated spirit when the chorus makes its appearance. The colorful pastel shades of the women's lovely gowns, and the A hit of gleaning was made in the characteristics of the Jugoslavs, which I would like to impart to you. The poet Coleridge said: "He has a reverence for laws. Yet stirring blood in freedom's cause. A spirit to his rocks akin, The eye of the hawk ami the fire therein." Wher ever history of Jugoslavia and its 'pe*ople is depicted, mention is always made of their love of liberty and firm belief in the righteousness of man's claims, and valiant courage. \!iich is an epic in bravery. Though The "help wanted" sfcn is out for well qualified employees for consumer coojierative food stores. This is only psrtly due to the loss of personnel resulting from the draft and other defense measures. The main reason is the rapid growth in the volume and number of Consumer Cooperative Soeie'ties. , The Council for Cooperative Bus-! inecs Training. 19 West 44th Street. New York, representing the Eastern Cooperative Wholesale, Inc., Uoch- Cauncfl scheduled from April 7 to May 31, is already completed. To comply with the existing urgent demand« the Council announcers a Summer School from July 7 to August 23. The summer course is de-idgned primarily for college students interested in careers in cooperative food stores, giving them a chalice for training «luring their vacation perieal or immediately following graduation. The course will b»« integrated with the two weeks' Summer Institute of delicate spring flowers of the cor- he is a bit uncouth, he is deliberate sages that will adorn them! And the and striving and fond of learning and men's neat attire with ¿»erk how-ties hardly no mee can equal his eager- tor a cravat, and red carnations on ness to acquire knowledge, in spite the suit In pels! ,,f the tremendous hindrances and dif- * ficult ies, and has produced cmine*nt Sava's last concert presented tuo poets, artists, scientists and charming young ladies as guest solo- ' It is natural, living in the VALTIN EXPLAINS In an article titled "American Dawn," published in the Msy issue of Reader's Digest, Jan Valtin (or to use his real name, Richard J. Krebs) explains just ho«w he enme to this country, his imprisonment 1n San Quentln, and how he wrote "Out of the Night." The article is intended as an explanation for all those who have beeyi asking the author, since he became a figure of national interest: "What was your purpose in laying before Americsns the terrible exposures in this book? Where do you yourself, a former communist agent, now stand In regard to Communism snd Fascism? What does A merles mesn to you?" VISITORS CHICAGO.—Anna Barbie, wife of Cleveland's well-known Frsnk Barbie, dropped in for a visit st the Slovene 144bor Center and Proletarec office last week. i*U, whose songs were enthusiastically and appreciatively received. And again at. this coming concert another guest soloist will be introduced, but this time it will be a young man. Carl Church, a former member of tJhe chorus and well-known among our pe»ople for his fine bass voice, will sing—"Out of the Deep," by Frederic N. Lohr; "Still wie die Nacht," by beautiful mountanous country, th#t he is a man of the mountains with the hardiness of the mountainer, having a de*ep love of home, family and hospitality. Feedings play a serious part in their lives, and poetry and passion are living realities and treas-uned quotations, recollections of a popular hero or ballad sets their emotions vibrating. Just to listen to our old-timers tell of their home country Carl Bohn, and "On the Road to Msndslay," by Oley Speaks. All three mak<* one realize this fact, and one very beautiful songs. finds this inherent in oneself too. dale Tnfttitute, ami Consumer Distributing Corporation, since 1939 ha * trained promising sspirsnts for caree m in cooperative food stores. Of thirty-eight students, fourteen have already become managers of co-ops the Eastern Cooperative Leavue at the Massachusetts State College in Amherst. It is planned to begin another training course in October. Inquiries for either course should be directed i ami nearly all others have obtained ! to the Council immediately. Only a positions in the cooperative move» ! limited number of applicants can he i ment. ¡ sdmitted. Understanding of consumer co i operation, genuine interest in economic nnd social problems, some knowledge of the retail for^l trade, shifity for future store msnagement i —these are the qualities required of both men and women aspirants. The seleetiivn of students for the I forthcoming sprimg. course of the The Savans who attended the1 Easter concert of the Waukcjinn SNI) Choral enjoyed It exceedingly. Especially the operetta "Rudcta kapi-ea" was well rendered and afforded much pleasure. This operetta is an interesting Slovene versiein of the well-known story of "Little Red Riding Hood/' set to melodious and plea>ing music. The soft, mellow soprano voice of Mayme Kirn wss at its beist, as she sang the role of mother of "Hnde£a kapica," and Dorothy Jud-nich sang tho title role in her usual, clear and sweet voice, captivating the audience immediately. Even the "Wolf," impersonatcHl by Rudolph Skala, had personslity and a goe>d heart, for he wasn't such a bad wolf after all, and he didn't eat up poor Although he has this grc*st love for his homeland, the Jugoslavs have almost no other choice but emigration if things become impossible for them in the land where they have suffered nnd struggled for a thousand years, under the present unjust set-up snd the iron-rule*s of the past. Just s« they have emigrated in such Isrge numbers during the youth of our own immediate parents, to seek fortune overseas, because there was not enough for them at home. Oppression hss been their daily fare for all these centuries, and has made them submissive and silent, a silence -which does no good, and promises no future. May their wrath, which is the awful wrath of the slower nature, stise*. and sssert their love of freedom snd righteousness, and throw off the A Workweek is defined by the. Fair Labor Standards Act as "seven consecutive '^4-hour days." granny like in the English fable. The 1/oke of clerical and dictatorial sub-Stara mam ies" was played by Mary jUgation and surveillance! 8o that ail Kosir, who was actually mo frightened the courage that fires their blood by the big wolf that she could hsrdly will not be for nought, sing at all, but it wss effective. Vsliant efforts without knowledge Beautiful arrangements sung by the, of truth can be utterly devastation female voices of the chorus complet-| and in vain, and their emotions^ foe!- Agricultural workers are exempt from the wage snd hou/>|irovisions of the Fair Labor Standards Act. ed the operetta, which was most entertaining throughout. a Jugoslavia's pathetic tragedy is he-fors us, snd makes one wsnt to know ings should be tempered by intelligent thinking and knowledge of the truth, so that their lives cannot bs bartered and sold st the wfll of unscrupulous political powers.