List 2.
Gospodarske stvari.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih
Po   „Oesterr.   Landw. "VVochenblattu."
Meseca januarija. Dne    Leta
L 777. Prvi in najstarejši sled vinoreje na Nemškem ; pismo cesarja Karola Velikega, v katerem vinograd mesta Hammelberg na Fran-kovskem daruje škofijstvu Fuldakemu.
L 1762. se je prva živinozdravniška šola v Lyonu na Francoskem odprla po Bourge-1 a t u , stvarniku živinozdravniškega znan-stva. Do onega časa je živinozdravništvo bilo v rokah kovačev.
1. 1770. se je v Pragi na Češkem ustanovila družba zakmetijstvo in svobodne umetnosti.
1.    1824.  se je  odprla   prva gozdarska  šola  v
Nancy-u na Francoskem.
2.    1565.  Je  cesar   Maksimilijan II.   prepovedal   na-
prav ljati nove vinograde,   zato,   ker se   preveč   vina  prideluje  na   škodo   poljedelstvu. 2.    1628.   Prvi patent  za   drenažo in vsušenje moč-virjev na Angleškem  se  je podelil Burrelu.
2.    1868.  se je   ustanovilo   svilorejsko poskuse-
vališče  v  Gorici  pod  vodstvom  prof.  F. Haberlandt a.
3.    1759.  Ustanovitev  kmetijske  družbe  v kan-
tonu  Bernu v Švajci,  ki je ena najstarejih Evropejskih kmetijskih družeb. *)
3.    1857.  se je  slovesno odprla  deželna kmetijska
šola v Grossau-u v doljni Avstriji.
4.    1736. je prišel  na  svitlo  kmetijski časnik  v
Dublinu na Irskem.    To je  prvi  in najsta-reji kmetijski časnik na svetu.
4.    1807. je umrl J. H. Finke, zakupnik v Kosicu,
imeniten   ovčjerejec,   ki  je   leta  1758  prvi Spanjske merino-ovce  na Nemškem vpeljal.
5.    1852.   se je ustanovila   družba na  delnice (akcije)
na Dunaji za predivstvo v Avstriji.
*) Kranjska kmetijska družba, ustanovljena leta 1767 se je tedaj začela kmalu za gori imenovano.
Dne*    Leta
6.     1576. je umrl Konrad pl.   Heresbach  (rojen L
1508), najstareji nemški pisatelj na polji kmetijskem.
7.    1766.  Poziv  c.  kr.   Dunajske  vlade   kmetovalcem
posebno v hribovskih krajih v dolnji Avstriji, naj se poprimejo lan o reje in predi v s t v a.
7. 1831. Punt mlatiČev na kmetih pod vodstvom Ludda (odtod njih ime*„Luddivci") na Angleškem zoper mlatil niče.
7. 1854. Organizacija razstav goveje živine v posamesnih okrajih na Francoskem.
7. 1850. se je odprla šola za podkovstvo in živinozdravništvo v Ljubljani, ki je po Dunajski in Graški tretja v Avstriji.
(Dalje prihodnjič.)
r
18
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. WochenbIatt."
Meseca januarija. Dne    Leta
8. 1559. je prišel tobak v Evropo. Prvo tobakovo seme je iz Brazilije v južni Ameriki prišlo na Portugaljsko.
8. 1808. Nadvojvoda Janez je prevzel protektorat družbe kmetijske Dunajske.
8.     1709.  je bil najhuji mraz na Pruskem (okoli Be-
rolina), kar ljudje pomnijo. Vsa ozimina je pozebla. Tako huda lakota je nastala, da je vsak, ki je imel kaj žitne zaloge, moral to pod smrtno kaznijo vladi naznaniti.
9.     1873.  se  je   začel  drugi   zbor   kmetovalcev   na
Dunaji.
10.     1740.   Najhuja zima, ki jo svet pomni. Na Če-
škem je po njej poginilo (9—12. januarija) 1 milijon 165.000 ovac, 46.178 goved. 5175 konj in 11.124 prešičev. Tudi je zmrznilo sila veliko ljudi.
11.     1849.  ustanovila se je sloveča kmetijska družba v
Tharandu na Saksonskem.
11.     1868.   se je določilo področje ministerstva za kme-
tijstvo v A v str i j i.
12.     1422.   bila je   tako   strašna zima   na  Francoskem
(v Parizu), da je voda v vodnjakih, jesih in vino v kletih zmrznilo, kuretnini pa so po-zebli grebeni.
12. 1741. grozovit vihar na Moravskem in Češkem je podrl mnogo gozdov.
12. 1746. seje rodil Henrik Pestalozzi, začetnik kmetijskih sol v Ziirichu (umrl 17. svečana 1827).
14. 1783. se je rodi] Ivan Karol Nestler v Wiirben-thaiu v S!eziji, slavni pospešitelj Avstrijskega kmetijstva (umrl 9. julija 1841).
14. 1808. Cesarski ukaz na Dunaji zapoveduje pokon-cevanje krtov m pa vpeljanje nauka o tej živali. (Kolika nevednost še o koristi krta!) (Dalje prihodnjič.
26
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „0esterr.   Landw. WochenbIatt."
Meseca januarija.
Dne    Leta
15. 1684. je bil tako strašen mraz, da so tiči večidel zmrznili, in hrasti po gozdih se razpokah. Na glavnih ulicah v mestu Londonu so zažgali cele skladavniee drv, da bi ulice nekoliko ogreli.
15. 1824. Finlavson v hkociji je dobil patent za prve po njem narejene popolnoma železne pluge, kakor tudi za železno kljukasto (eik cak) brano.
15. 1849. je bil prvi shod kmetovalcev na Dunaj sklican pod baronom Thinnfeldom, prvim ministrom kmetijstva.
15.     1858.   Uustanovitev kmetijske družbe   v Var-
šavi na Rusko-poljskem.
16.     1860.   Ukaz  za   ubraaitev   goveje kuge   iz Av-
strije v Saksonsko,  ki je svoje meje zaprla proti našemu cesarstvu.
17.     1850. je oklicala vlada v Anhaltu  na Nemškem
postavo,   kako   se   sme   gozdna   stelja rabiti.
18.     1805.   se je  na  Bavarskem  preklicala  pravica do
paše na tujih zemljiščih. 20. 1632. se je končala, ko je sneg padel in hud mraz nastopil, trgatev (bendima) okoli Wiirzburga na Bavarskem, kjer je veliko lepih vinogradov. To se je pa zgodilo tako le: Trgatev so po navadi vinorejci začeli v pravem času, al ustaviti so jo morali, ko je Švedska vojska pridrla v te kraje. Vino te naj-poznejše trgatve, kar jih svet pomni, je bilo tako izvrstno, da je slovelo pod imenom „Svedsko vino".
Dne*    Leta
20. 1782. je slavni Benjamin Franklin (rojen 1. 1706, umrl 1. 1790 v Filadelfiji v se-verni Ameriki) podpisal v Parizu pogodbo za mir , po kateri je bila severni Ameriki, njegovi domovini, samostalnost zagotovljena. On je iznašel strelovod in je bil izvrsten kmetovalec, ki je posebno razširil pridelovanje živinske klaje; on je bil prvi, ki je djansko dokazal veliko moč, ki jo ima mavec (gips) na rast detelje. Na deteljišču svojem poleg ceste je gipsal nekatere kraje deteljšča, drugih pa ne; potrosil je namreč deteljo po deteljišu tako, da so se besede: „Tukaj je detelja gipsana" že od daleč lahko brale zato, ker je gipsana detelja bolj črnikasta in košata bila, ne gipsana pa je zaostala v rasti memo une.
20. 1782.. je bil rojen Avstrijski nadvoivoda Janez v v Fiorencu, iskren prijatelj in pospeševalec kmetijstva, kateremu je posebno S taja r-ska dežela veliko hvale dolžna; tudi družbi kmetijski Kranjski je bil kot njen pokrovitelj prijazno udan. Umrl je 11. maja 1859.
20.    1874.   prvi shod vinorejcev na D u na ji.
(Dalje prihodnjič.)
27
34
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt.``
Meseca januarija. Dne    Leta
22.     1803.  Slavni govor Roberta Peel-a v Angleškem
državnem zboru zoper eolnino na žito.
23.    1608. je   bil  najhuji zimski   mraz na Francoskem
in sicer tak, da je kruh na mizi kralja Henrika zmrznil; skor vse trte in sadna drevesa so pozebla.
24.    1842. je umrl na Dunaji dr. Janez Burger, c. k.
profesor prirodopisja in kmetijstva; on je bil eden najsiavniših pisateljev kmetijskih v Avstriji, po pravici so ga tedaj imenovali „Schwerz-a" Avstrijskega.
25.     1851.   se je ustanovila družba za  rejo lami in ko-
nopeij v Berolinu, katero je sprožil pl. Vie bahn/
25.    1514.   so   prvi   karfi   iz   Donave  prišli   na   An-
gleško.
26.     1793.   Cesar Kitajski   Kien-Loong je  razposlal
okrožnico na kmetovalce svojega cesarstva, v kateri jih opominja, naj s kmetijstvom, kolikor mogoče združujejo obrtnijstvo. 28. 814. je umrl cesar Karol Veliki, ki je na vso moč pospeševal kmetijstvo na Nemškem, in posebno vino-, sadje- in čebelorejo povzdignil.
(Dalje prihodnjič.)
42
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
redjeni po mesecih.
Po   ,,Oesterr.   Landw. Wochenblatt``
(Dalje.)
Meseca januarija. Diie    Leta
31. 1686. je na Pomorskem, Kurskem in Švedskem deževalo iz neba črno, papirju enako snovo, ki so jo pozneje po preiskavi za lušeinasto rudnino spoznali; nenavadno dobra letina je bila tisto leto po tem dežji.
31. 1847. so na Sleskem ustanovili prvo društvo za izrejo dobrih plemenskih kobil.
31.    1863.  je v Trieru na Renskem   Pruskem   umrl 72
let star dr. Ludevik Grali, ki je iznašel vinorejcem znano „gali ziranj e" vin, po njem tako imenovano.
Meseca februarija.
1.     1810.   seje ustanovila prva  ži vinozdr avni š ka
šola v Monakovem na Bavarskem in ž njo sistematična organizacija živinozdravništva.
2.     1853.   Organizacija  senata  za  trgovino,   kmetij-
stvo in obrtnijo na Francoskem.
Dne    Leta
2.     1866.  so po posebno mehki zimi v srednji Nemčiji
že na  polji  našli  cvetlice   in  škrjanci so začeli žvrgoleti.
3.     1770. so ustanovili  kmetijsko družbo v Brnu
na Moravskem.
4.     1800. je W. Le s ter v Paddigtonu na Angleškem
dobil patent na   svojo   slamoreznico,   ki je bila prva ,   po kateri   so vse sedanje sla-moreznice z mahalnim kolesom narejene. 4.    1819.   so je k m e ti j sk a d ružba začela v Gradcu pod predsedstvom nadvojvode Ivana. (Dalje prihode j ič.)
43
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
Vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landvv. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca februarija. Dne    Leta
5.     1783.  Veliki   potres  v Kalabriji   in   Siciliji,   po
katerem je čea 50.00 ljudi smrt storilo, in je grozna škoda zadela mesta in vasi po deželi.
6.     1753.   so začeli   napravljati   sloveči cesarski vrt   v
Schoobrunu poleg Dunaja pod cesarjem Francem I.
7.     1758. je Hanoveranski lajtenant Jacobi v Hohen-
hau8u prvi učil umetno ribštvo, ki ga je potem po svetu razglasil grof Golstein, veliki komornik \ojvodstva Julich in Berg v Parizu. Prve veče poskušnje z umetnim rib-štvorn so začeli delati leta 1790 v Lippeškem.
7. 1864. je umrl kmetijski svetnik Daniel Fried. Maas v Ketzlinu, eden najimenitnejših ovčjerejcev na Nemškem, ki je vpeljal Spanjsko pleme Negr e 11 i-ovac v severni Nemčiji.
7. 1859. je umrl na Dunaji vitez Karol Klevle, c. k. ministerski svetnik, ki je razun druzih kmetijskih orodij iznašel po matematičnih pravilih narejeni in po njem imenovani Klevlov
10.     1860.   prva  Slezka razstava ovac  v Herren-
stadtu na Pruskem.
11.     1777.  je bil na nasvet mestnih zdravnikov v Heil-
bronu krompir za živež človeški prepovedan na Virtemberškem zato, ker so trdili, da ljudje po njegovem vžitku za kozami zbolijo!! 11. 1844. je umrl v Koblencu Janez Nepomuk pl. Schwerz, slavni učitelj kmetijstva, prvi vodja kmetijske šole vHohenheimu, ki je po svetu razglasil imenitni Hohenheimski plug, ki se po njem tudi imenuje Schwerzov plug.                                             (Dal. prih.)
50
List 8.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. ,,Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca februarija. Dne    Leta
12. 1766. se je ustanovila čebelarska družba v Zgorelcu (Goerlitz) v zgornjih Lužicah, naj-stareja čebelarska družba na Nemškem. (Ker so Lužice bile dežela slovanska, kaže ustanovitev čebelarske družbe v Zgorelcu, da je slovanski narod povsod s posebno marljivostjo gojil čebelarstvo.)
Dne    Leta
12.     1857.   V Mussbaehu v Renski Pfalci je policija
mnogo sodov vina grajščaka Habenerja v prepoved djala in vpričo mnogo taraošnjega ljudstva vino na ulice izlila zato, ker je vino — galiziralv
13.     1734. je vlada  Angleška Skotcu Menziesu dala
prvi patent  na  iznajdbo miatilnice (mla-tilnega stroja). J3.    1866.  je bila velika lakota po kmetih v Galiciji; *                     konje so prodajali po goldinarji.
14.     1792.  je vlada Saksonska prva oklicala ukaz za
vpeljanje deželnih plemenskih žebcev v povzdigo konjereje.
15.     1866. je na Angleškem še  le veljavna postala po-
stava zoper govejo kugo, po kateri se je okužena živina pobijala proti temu, da se lastniku dve tretjini živinske cene povrnite. 17. 1773. je prvo podlago k izrejevanji žlahnih ovac v Avstriji položil Andrej Hitschmann, upravnik grajščine Jaromiržiške na Morav-skem, s tem, da je izprva za pleme izbiral najlepše domače (Moravske) ovce, potem leta 1775 začel Padovansko pleme z Meri noš ki m mešati, naposled pa oskrbel si izvirnih Merinoških ovnov iz Madrida na bpanjskem.
17.     1827.  je   v  Neuhofu   poleg  Arava v Švici umrl
Henrik Pestalozzi (rojen 12. prosenca 1746), slavni prestrojitelj pedagogike, usta-novnik prvih kmetijskih šol, imenitni kmetovalec, ki je v svojih spisih dokazal, da je kmetijstvo važno sredstvo za dobro izrejo mladine, mnogozaslužen tudi za vpeljanje setve Turške detelje (esparsete) in brošča v Švici.
18.     1772. je v Hamburgu umrl grof Janez Hartwig
(rojen 13. maja 1712), ki je bil prvi graj-ščak v Evropi, ki je iz proste volje svoje kmete oprostil   desetine in tlake (1767).
(Dalje prihodnjič.)
58
66
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. WochenbIatt."
(Dalje.)
Meseca febructrija.
Dne    Leta
19.    1861.   Manifest   čara   Ruskega   Aleksandra II.   odpravi sužnost kmetov na Ruskem.
Dne    Leta
20.    1790. je umrl cesar Jožef II.,   na čegar   liberalnost se še dandanes liberalci sklicujejo.
20.     1864.   so   bili   oklicani  ukazi   za   kraljestvo Polj-
sko o zadevah organizacije kmečkega stanu, kmečkih občin in novega kmečkega reda.
21.     1792. je umrl O. C. Lorenc Hirschfeld,   kralj.
Danski svetnik in profesor v Kielu, ustanovitelj  umnega vrtnarstva.
21.     1854.   Z ukazom   c. k. Avstrijske  vlade se prično
velika dela za o s u š e n j e močvirnih zemljišč v zgornji Italiji.
22.     1450.   Kralj Henrik IV.   prepove  hmelorejo   na
Angleškem.
24.     1734.   se je rodil Janez Kristijan Schubart, ubo-
gega tkalca sin v Zeitz-u v Thuringiji. On je prvi začel kmetovalcem pridigovati, naj deteljo sejejo. Leta 1784 je razglasil poziv kmetom na Nemškem, katerim kiaje primanjkuje, naj se poprimejo na vso moč deteljne setve. Za razširjenje detelje ima tedaj Schubart največe zasluge, zato je bil tudi v žlahni stan povzdignjen s priimkom Schubart pl. Kleefeld, to je po naše: Schubart pl. Detelja. (Umrl je 23. aprila 1787.)
25.     1803.  je Bavarska (Parska) vlada ukazala razde-
litev občinskih pašnikov in sploh občinskih zemljišč.
(Dalje prihodnjič.)
67
74
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po  mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt.``
(Dalje.)
Meseca februarija.
Dne    Leta
26. 1766. so na Francoskem prvikrat začeli broše (Krapp) pridelovati. Perzijan Althen je to rastlino iz Perzije prinesel v Avignon na Francosko in učil njeno obdelovanje.
26.     1808.   so na Bavarskem proti odškodovanju odpra-
vili služnost (servituto) pašnikov in gozdne atelje.
27.     1671. je kam nje deževalo v Ortenau-u na Ba-
denskem.
28.     1852.   so   bile   na   Francoskem   vpeljane   kmetij-
ske založnice (posojilnice) pod vlado Napoleona III.
29.     1796.  je dobil Lord Dundonald na Angleškem prvi
patent na gnojne soli. 29.    1856.   so na   Spanjskem    v   Villaviciosi   ustanovili prvo kraljevo gozdarsko šolo.
Meseca marcija.
1. 1753. Ukaz cesarske Avstrijske vlade opominja v povzdigo reje lanu kmetovalce, naj sejejo Rigajski (Ruski) in Memelski lan, in jih podučuje v vsem, kar je o obdelovanji in pridelovanji tega lami vedeti treba.
1.     1754. je bil  prvi   shod  družbe  za pospeh kmetij-
stva , obrtnijstva in kupčijstva v Londonu na Angleškem. Iz te družbe se je pozneje rodila kraljeva kmetijska družba.
2.     1781.   so   bili   pod   vlado   cesarja  Jožefa II.   prvi-
krat  vpeljani  cesarski žebci v Avstriji.
(Dalje prihodnjič.)
List 11.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca marcija. Dne*    Leta
4. 1830. Pomilosčenje vseh gozdnih tatov na Francoskem, zarad grozno hude zime, ki se je nenavadno zgodaj začela, dolgo trajala in pa veliko drevja po gozdih polomila.
4. 1849. je bil razglašen cesarski patent, ki ukazuje izpeljavo postave od 7. septembra 1848, po katerem ste bili v našem cesarstvu tlaka in desetina odpravljeni.
Dne*    Leta
6.     1775.  so se prve Mer i noske ovce iz cesarske
grajščine Mer kopal ske oddale po deželah Avstrijskih. Vodstvo te ovčarije je do leta 1779 imel fajmošter Josip Sostarič.
7.    1849. je bila   v Avstriji  razglašena lovska  po-
stava, katere §. 1. se glasi: „Lov na tuji zemlji je prepovedan."
8.    1830.  Prva poskušnja novega pluga,  „ruhadlo"
imenovanega, ki so ga iznajdli strici Ve-verka v Ribitevem pri Bohdancu na Češkem. 10. 1815. se je ustanovila prva občinska sirarska družba po polkovniku Effingerju v Kinzu, kantona Bernskega v Švici.
(Dalje prihodnjič.)
90
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landvv. Wochenblatt.a
(Dalje.)
Meseca marcija. Dne    Leta
11.     1857.   se je ustanovila  v Bischofswerdi   družba za
rejo lanu in umno pridelovanje predi v a na Saksonskem.
12.     1772.   se je začelo na cesarski grajščini Mercopalji
poleg Reke prvo izrejevanje ovac^žlah-nega plemena s 400 ovcami deloma Spanj -skimi (Merinoškimi), deloma pa s Padovan-skimi; in pa s 30 ovni izvirne čiste Meri-noske krvi. 12. 1844. Razglas ukaza proti razširjevanju kuge smr-kovih in črvivib konj na Pruskem.
15.     1846.   Prva poskušnja s plugom, ki ga sop&r goni,
iznajdenem po lordu Willoughby in Osborne v Grinstorpu na Angleškem.
16.     1776.   Kmet Krištof Scbneider   v Podebulsu pri    '
Zeitza je po nasvetu Schubartovem prvi sejal     ] rdečo deteljo,   ki   jo   je   iz   Stajarskega    . dobil;   in  je  s tem postal začetnik deteljne setve v srednji Nemčiji.                                       j
16.     1802.   so se začele prve poskušnje gnojenja s ko-
ščeno moko  po Frideriku Kroppu  v  So-    i lingenu na Nemškem.                                           ,
17.     1861.   se  je   odprava sužn ost i   na   Ruskem   s
prižme oklicevala.
(Dalje prihodnjič.)
96
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po  „OesteiT.   Landw. Wochenblatt/'
(Dalje.)
Meseca marcija. Dne    Leta
19. 1781. 80 prvikrat prišle Španjake Merinoske ovce po Heurtantu de Lamerville na Francosko.
19. 1849. je bil prvi kmetijski shod na Dunaji, Bkiican po ministru poljedelstva pl. Thinn-feldu. Obravnavale so se v tem kongresu sledeče reči: nauk o kmetijstvu, vodno pravo, razkosevanje in zložba zemljišč in pa gozdna postava.
21.     1782.   se je rodil J. G. Kope,   sin   revnih kmeč-
kih starišev, v Besdavi pri Lukavi v spodnjih Lužicah, eden najimenitniših nemških kmetovalcev; umrl 1. prosenca 1863.
22.     1594.   slovesni vhod   kralja Henrika  IV.   v  Pariz.
Ta imenitni kralj, rojen leta 1553, umorjen 1610, je posebno veliko skrb obračal na po-vzdigo kmetijstva; obče znane so njegove besede, s katerimi je svojo toplo skrb za kmeta razodeval, tako-le se glaseče: ,,v mojem kraljestvu mora ob nedeljah vsak kmet piščanca v loncu imeti.*' 22. 1824. se je Aleksander pl. Humboldt sošel z Justom Liebigom v akademiji znanosti Parižki; od tega shoda bilo je odvisno vse dalje vedenje Liebigovo na znanstvenem polji.
22.     1873. je vlada razpustila starodavno kmetijsko-
patriotično družbo v Pragi, in namesti nje ustanovila ,,Landeskulturrath''.
23.     1786.   Cesarski patent dopušča Avstrijskim kmeto-
valcem colnine in cestnine prosto vpe-Ijavanje Italijanskih in Spanj skih ovac v povzdigo ovčjereje Avstrijske.
24.     1762.   se je   na Bavarskem   dovolilo razkoseva-
nje zemljišč, vendar ne na manj kakor na osmi del velikega posestva. 24. 1868. Vodstvo konjerejskih zadev, ki je v Avstriji bilo dosihmal v roki c. k. vojnega ministerstva, se izroči kmetijskemu mini-sterstvu.                                       (Dal. prih.)
List 14.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
  Vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt.``
(Dalje.)
Meseca marcija.
Dn6    Leta
25. 1282. je bil zadnji mraz skozi in skozi hude zime na Ceakem, v kateri so cele vasi pod snegom zakopane ležale; ko je potem nastopilo južno vreme, so se pričele silne po-vodnje z velikim pomanjkanjem živeža za ljudi in živino.
25. 1847. je Belgiška vlada oklicala postavo, po kateri se je morala zemlja v tej deželi povsod obdelovati, sicer neobdelana občinska zemljišča v odločenem času zapadejo državi.
25. 1852. so se na Francoskem ustanovile kmetijske zbornice.
25.    1858. je  umrl Franc Ks. Trum mer,   rojen ^29.
sušca 1. 1800 v Wolf8bergu na doljnem Sta-jarskem, visi vrtnar na deželnem vrtu v Gradcu, imeniten sadje- in vinorejec, posebno zaslužen o klasifikaciji trt.
26.     1636.  se je prvikrat poskusila sej a In i ca pl. Jos.
Locatelli-a na polji v Laksenburgu poleg Dunaja.
27.    1759. je prvikrat  prišlo  detelj no seme  v AI-
zacijo.
28.    1819.  se je začela  družba  kmetijska Štajarska
pod predsedstvom nadvojvode Ivana. 30.    1494. je Krištof Kolumb  iz   rok nekega kmetovalca,  ki je došel v Ameriko,   prejel prvo psenično klasje,  ki je v desetih tednih dozorelo na otoku Hispaniola.
Due    Leta
31. 1546. 80 meščani v Heilbrouu cesarju Karolu V. poklonili prvi sodeč vi na, ki so ga iz Traminske trte pridelali v Stocksbergu.
31. 1849. Konec prvega shoda Avstrijskih kmetovalcev na Dunaji.
(Dalje prihodnjič.)
104
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vred jeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca aprila. Dne    Leta 1.    1782. je cesar Jožef II. odpravil sužnost kmetov v Galiciji.
1.     1867.   se je odprla 4. svetovna razstava   v Pa-
rizu, ki je bila druga v Parizu; kmetijski pridelki pa so bili ločeni od razstave v Parizu in razstavljeni v Billancourt-u.
2.       742.   se je rodil cesar Karol veliki,   ki je bil
velik podpornik kmetijstva (umrl 28. jam leta 814).
2. 1767. se je rodil slavni ovčjerejec Bernard Petri v Zweibriicken u; na svojem posestvu v Theresienfeldu v doljni Avstriji je izrejal posebno Merinoške ovce, in ovčjereji spisal mnogocenjene knjige.
2. 1819. je umrl grof Jurij Festetič, veliki posestnik na Ogerskem in ustanovitelj prve Ogerske kmetijske šole „Georgikon" imenovane na grajsčini „Kestely".
2.     1824.  je Ruski car Nikolaj razglasil ukaz, po ka-
terem je grajščakom dovoljeno bilo, podložnim kmetom zemljišča v lastnino dati, da pa s tem niso odvezani bili sužnosti.
3.     1846.   so bili kmetje na Poljskem od Ruske vlade
oproščeni sužnosti grajšČakov proti temu, da jim odrajtujejo obresti od zemljišč. 3.    1872.  se je  ustanovila  visoka  šola za poljedelstvo na Dunaji.
3.     1875.  se je   v   Avstriji   oklicala  postava zoper
trtn o uš.
4.     1093.  je kamenje deževalo na  Francoskem;   po
stari kroniki C bar le s-a so, ko je dan napočil, zvezde z neba padale na zemljo. 4.    1818.   se je   ustanovila   viša   kmetijska šola   v Ogerskem Altenburgu.
6.     1637.   se je  prva turšica (koruza) sadila v Ko-
veredi na južnem Tirolskem, kamor je bila iz Ver one prinesena.
7.     1756. je Avstrijska vlada razglasila poziv,  naj se
kmetovalci  poprimejo  reje ž lahnih ovac.
(Dalje prihodnjič.)
115
122
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca aprila. Dne    Leta
8.     1775.  je cesarica Marija  Terezija dala postavo za
čebelarstvo v našem cesarstvu in ustanovila se je v Brnu na Moravskem šola z vrtom za čebelarstvo.
9.     1788.  je   najstareja   in   dolgo  rabljena   Škotska
mlatil ni ca patent dobila; mašino to je iz našel Andrej Meikle vTvninghamu na Škotskem. 10. 1785. se je ustanovila ovčarija v Rambouilletu na Francoskem s 364 Merinoškimi ovcami, ki so bile iz Spanjskega le-sem pripeljane. Od todi se še dandanes to pleme imenuje „Rambouil let-pleme". Nad vhodom v to ovčarijo je kralj Louis XVI. dal napraviti napis: „Curat oves oviumque ministros" (oskrbovalnica za ovce in za njih oskrbnike).
10.     1838.  Pater Mathew je na Irskem ustanovil veliko
društvo treznosti.
11.     1583.   je Sir Walter Raleigh peljal prve nasel-
nike v severno Ameriko. 13. 1756. je kralj Friderik II. na Pruskem razglasil poduk, v katerem plemenitašem in grajšča-kom priporoča dobro in umno obdelovanje polja, ter jim žuga, da ne dobijo nikakoršne državne podpore, kedar bi kaka nesreča zadela njihovo posestvo, ako ne storč, kar jim oni poduk veleva. Ta poduk bi še dandanes vreden bil, da bi se veliki posestniki po njem ravnali.
13.     1832.  se je  delniška družba  (družba  na ak-
cije) za povzdigo svilarstva ustanovila v Re-gensburgu na Bavarskem.
14.     1872.   seje ustanovila kemično fiziologična posku-
se val ni ca   za   sadje-  in  vinorejo  v  Klo-sterneuburgu nad Dunajem.
(Dalje prihodnjič.)
List 17.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po    ,,Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca aprila.
Dne    Leta
16. 1421. Don Enriquez, infarit Portugaljski, je trte iz Malvazije na Grškem vin iz otoka Krete prinesel v Madeiro na Spanjskem.
16.     1844. je bil prvi   sejm za  pitano živino in pa
prva razstava klavne živine v Poissv-u pri Parizu.
17.     1434. je v Avstrijskem, na Ogerskem in na Svab-
skem p o zebla skoro vsa trta; zima tega leta je bila zato „zima velikega mraza" imenovana; najhuji mraz je bil od 24. novembra do 10. februarija.
17.     1851.  je Saksonska vlada oklicala nekatere polaj-
šave o prodaji živinske soli.
18.    1766.   so se ustanovile nemške kmetjjske na-
selbine v Sierri Moreni na Spanjskem; krajj Karol III. je naselil tam 8000 Nemcev in Švicarjev.
Dne    Leta
18.     1873. je v Monakovem umrl baron Justus Liebig
(rojen 8. maja 1803), najimenitnejši kemik sedanjega stoletja, ki je prestvaril znanstvo kmetijstva in mu pomagal na najvišo stopnjo.
19.     1850.   se  je   ustanovila   državna   učilnica   naprav-
Ijanja   kmetijskih   m a sin   in orodja v Haine St.  Pierre-u v Belgiji. 21.    1863.   se   je   napravila  kmetijska   šola   in   iz-gledn o gospodarstvo v Marbeli pri Ma-lagi ca Spanjskem.
(Dalje prihodnjič.)
130
141
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   ;)Oesterr.   Landw. Wochenblatt.a
(Dalje.)
Meseca aprila.
Dne    Leta
22. 1701. je prišel prvi krompir na Virternberško ; 200 krompirjev je pripeljal Anton Seignoret v vas Schonenberg, kjer so jih prvikrat sadili.
22. 1768. je vpeljal kralj Friderik II. na Pruskem zboljšano obdelovanje polja, senožeti in živinoreje s tem, da je odpravil sopašnike.
22.     1865. je bila prva razstava   poljskih in vrtnih
pridelkov in izdelkov na Dunaji.
23.     1588.   je   oklical  izborni   knez   Christian   na   Sak-
sonskem vinogradsko postavo in z njo poduk za povzdigo vinoreje. 23. 1787. j d umrl J. Ch. Schubart, ki je bil zarad velikih zaslug o umnem pridelovanji detelje od cesarja Jožefa II. v žlahni stan povzdig-njen z naslovom „Edler v. Kleefeld" (pl. Detelja).
25.     1588.  je prvi krompir  v  Avstriji   sadil   slavni
botanik Clusius na Dunaji.
26.     1829.   se je odprla kraljevska akademija za
poljedelstvo in gozdarstvo v Tha-randu na Saksonskem.
27.     1857.   so se vpeljale državne premije za dirjanje
konj in vsled tega za povzdigo konjereje v Avstriji po ukazu ministerstva notranjih oprav in pa višega armadnega poveljstva.
Dne    Leta
28. 1754. se je rodil F. C. Achard v Berolinu, ustanovitelj izdelovanja sladkora (cukra) iz pese (umrl 20. aprila 1821).
(Dalje prihodnjič.)
List 19.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   ;)Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca aprila.
Dn&    Leta
30. 1857. C. kr. vojna barka „Novara" nastopi pod vodstvom barona Wiill er s torf-Ur bair-a iz Trsta potovanje okoli sveta. To je prva ladija Avstrijska bila, ki je tako velikansko potovanje nastopila in srečno dovršila ter med drugim mnogo znamenitih kmetijskih reči iz raznoterih krajev sveta seboj prinesla.
Meseca maja.
1. 1633. je C. Mowell prvi patent dobil na napravo umetnega gnoj a.
1. 1844. se je ustanovila vrtnarska šola v Ho-henheimu na Virtemberškem.
1. 1864. je v Oberecku v Pruski Sleziji umrl baron Koppy (rojen leta 1784 v Krain-u); on je prvi prideloval belo sladkorno peso iz bur-gundske pese.
1. 1873. se je na Dunaji odprla svetovna razstava, ki je bila 5. vseh svetovnih razstav.
3. 1824. je šel rudeč dež v Giesen-u in okolici njegovi na Hesenskem; po kemiški preiskavi so v tem dežji našli železni okisanec (Eisen-oxid) in chromsko kislino.
3. 1834. je bila razglašena prva lovska postava na Spanjskem.
3.     1851.  se  je  odprla  prva  svetovna razstava
v Londonu,   ona je  bila začetnica razvitka kmetijskih strojev (mašin).
4.     1863.   se je oklicala postava za povzdigo živino-
reje na Bavarskem.
5.     1714.   se je razglasila postava za vpeljanje svilo-
reje na Pruskem. To je bila prva taka postava v Nemčiji. 5. 1770. se je ustanovila javna šola za čebelarstvo na Dunaji; njen vodja je bil slavni čebelar Janža iz Gorenskega na Kranjskem doma. On je bil oče umnega čebelarstva v našem cesarstvu.
(Dalje prihodnjič.)
156
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
v red j eni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw.  Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca maja. Dne    Leta
6. 18i6. Prvi ukaz Ruskega čara Aleksandra I. za oproščenje kmetov v Estonci iz auž-nosti grajščakov.
6.     1856.   so se   ustanovile   na  Francoskem premije
za izvrstna kmetijska posestva.
7.     1859.  je   umrl   v  Berolinu   Aleksander   pi. Hu tu-
bo 1 d t, najsiavniši naravoslovec vseh časov.
8.     1794.   so   v Parizu   ob  glavo   djali   A. L.  Lavoi-
sier-a, slavnega naravoslovca, ki je iznajdel kislogaz in ustanovil znanstveno kemijo.
8.     1803.   se je   rodil v Darmstadt-u   Justus Liebig,
sin trgovca, dedič Lavoisier a,  veliki učenjak kmetijstva.
9.     1857.   se je  obhajala  501etnica Duaajske kme-
tijske družbe z veliko kmetijsko razstavo v cesarskem vrtu ,,Augarten'J. 9. 1860. je bi!a v Hundisburgu na Nemškem prva dražba plemenske živine, ki jo je tje iz Angleškega pripeljal Herman pi. Na-thusius.
10.     1600.   se je okiicala v Skociji   postava,   po kateri
so vsi konji, ki posihmal niso na pašnikih bili, zapadli vladi.
11.     1855.  je   oklical   Sicilijanski   kralj   Ferdinand   If.
obširno postavo za zboijševanje močvirnih zemljišč. 11. 1859. umrl nadvojvoda Ivan Avstrijski v Gradcu (rojen 30. januarija 1782), neutrudljivi pospeševalec kmetijstva vseh dežel, v katerih je pokrovitelj kmetijskih družeb bil, še posebno pa Štajerske dežele. Ime njegovo ostane nepozabljivo kmetovalcem v Avstriji.
(Dalje prihodnjič.)
164
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   ^Oesterr.   Landw. WochenbIatt.``
(Dalje.)
Meseca maja.
Dne    Leta
13. 1822. je bila prva velika razstava živine na Dunaji, ki jo je napravila družba kmetijska.
13.     1833. je   začel   v  Hofwylu   v   Švici  Emanuel   pl.
Felienberg prvo trimesečno šolo za poduk ljudskih učiteljev v kmetijstvu.
14.     1752.   se je rodil Albreht Thaer, sin Hanoveran-
skega dvornega zdravnika v Zellu (umrl 28. oktobra 1828); on je bil začetnik umnega poljedelstva. 14. 1796. je Angleški zdravnik Jenner prvi cepil koze od krave na otroka. Že 5 let poprej pa je učitelj Plett v Stackendorfu pri Kielu v Holsteinu   to znajdbo naredil in naznanil.
14.     1860.  je  umrl   J.   H.   T.  Schiitze,   grajščak   v
Schweti na Saksonskem (rojen 24. svečana 1778); on je bil prvi, ki je po Angleškem izgledu vpeljal izgledne kmetije na Nemškem.
15.     1855.  se je odprla  prva  svetovna   razstava v Pa-
rizu, katera je bila druga med svetovnimi razstavami.
18.     1843.  je  prišla  prva  ladija iz Chincha-otokov   na
Peruvanskem z guanom (tičjekom) v Hamburg.
19.     1872.  so našli   prvo   trtno uš (Phylloxera vasta-
trix) v poskuševališčnem vrtu Klosterneu-burške sadje- in vinorejske šole.
(Dalje prihodnjič.)
172
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vred j eni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw, Wocheablatt``
(Dalje.) Meseca maja.
Dne    Leta
20. 1756. je vlada Avtrijska prvikrat dovolila, da se v našem cesarstvu smejo napravijati razstave živine in da smejo biti sejmi za volno.
20.    1814.   Cesarski ukaz veleva, da se na vseh bogo-
slovskih šolah v našem cesarstvu uči kmetijstvo.
20. 1852. Akademija znanstev v Bruselj u v Belgiji izvoli komisijo, ki naj preiskuje, ali je cepljenje kužne pljučnice pri goveji živini v stanu odvrniti to hudo bolezen.
20. 1865. Ruski car Aleksander II. je v lastnino na državnih grajščinah Poljskih prepustil tista zemljišča kajžarjem in delavcem, ki so jih dosihmal le kot podložniki na svojo korist obdelovali.
Dnd    Leta
23.     1856.   se je odprla svetovna   kmetijska razstava v
Parizu, pri kateri so bili tudi kmetijski pridelki našega cesarstva odlično zastopani.
24.     1692.   se je rodil Adam Ulrich   v Landi na Ba-
denskem; on je bil prvi, ki je murve vpeljal na Nemškem; zarad velikih zaslug njegovih za kmetijstvo so ga imenovali ,,profesor juris et ruris*^
25.     1657.   80 prvo   kavarno   odprli   v   Londonu   na
Angleškem.
25.     1874.   se je ustanovila   šola za sadje- in vino-
rejo v Klosterneuburgu nad Dunajem.
26.     1379.  je čudno   kamenje  deževalo   pri Mindenu
na Hanoveranskem.
(Dalje prihodnjič.)
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
v red j eni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca maja. Dne    Leta
: 28.    1677.  je padlo v Ermendorfu pri Grossenhainu na t"                    saksonskem   z zraka mnogo medenega (ku-
prenega)  karanja.
28.     1764.   Razglas patenta   cesarice  Marije Terezije v
povzdigo s vil o reje v našem cesarstvu; temu patenta je bil pridjan tudi dotični poduk.
29.     1829.  je umrl Sir Humphrev Davy (beri Devi),
predsednik akademije znanosti v Londonu, slavni naravoslovec in oče kmetijske kemije. 29. 1865. se je goveja kuga po Ruskih govedih, ki so bila v luko Huli pripeljana, zatrosila po Angleškem in ondi v tem letu pomorila 253.732 goved, 52.415 pa so jih kuge sumljivih poklali.
29.     1865.  je   bila   prva   razstava   pitane   živine   v
Frankfurtu ob Mainu na Nemškem.
30.     1869.  je bila oklicana  državna vodna postava
v našem cesarstvu.
31.     1740.  je umrl Pruski kralj Friderik Viljem L, on
je bil jako iskren pospešitelj ljudskih šol, obrtnijstva in še posebno kmetijstva. 31. 1856. Grozne hude ure s točo so veliko škode naredile v Avstriji, Nemčiji in Švici; nastopile so velike povodnje na Francoskem in v Švici.
Meseca junija.
2. 1640. Veliki vojvoda Ferdinand Medici II. je ustanovil v San Rossore poleg Piše v To-skani velblodnjak, v katerem še dandanes izrejajo velblode (kamele) za menažerije m take ljudi, ki velblode po svetu kažejo; navadno imajo 800 glav te živine ondi za pleme.
2. 1868. prva svetovna razstava kosilnic v Be-rolinu.
(Dalje prihodnjič.)
180
List 24.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca junija. Dne    Leta
3.     1762. je vlada Bavarska  ukazala,  naj   se  na vso
moč pospešuje zložba zemljišč, i      3.    1860.   Prva razstava Ogerskih ovac   v Budapešti.
4.     1765.   Cesarica Marija Terezija oprosti vsakorsnega i                         davka  zasajanje  m ur bi nih  dreves v
našem cesarstvu. 6.    1737.  je   grozna  toča  po  vsem  Francoskem   po-,                         končala polje in nograde.
6.     1872. je  cesar   potrdil   statut   više   kmetijske
šole na Dunaji.
7.     1559. je   slavni   rastlinoslovec   Konrad  Gessner
iz   Curicha  prvo tulpo,   ki  je   na  Nemškem cvetela,   videl  v Hervartovem vrtu v Avgsburgu, katera je dve leti poprej tje bila prinesena iz Carigrada na Turškem. |      8.    1817.   Ta čas je bila rž najdraža na Pruskem;
veljal je korec (Scheffel) 5 tolarjev in 9 sre-bernih grošev.
9. 1591. je nenavadno debelo kamenje deževalo v Kunersdorfu na Pruskem.
9. 1858. so našli v Magdeburgu na Nemškem prvikrat tri hi ne (črvičja bolezen) pri prešičih; okoli 300 ljudi je zbolelo za to sila nevarno boleznijo , ki so tako svinjsko meso povžili,
,                                               (Dalje prihodnjič.)
198
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw.  Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca junija.
Dne     Leta
11. 1759. se je rodil Jan. Schwerz v Kobiencu na_ Pruskem (umrl 11. grudna 1844), slavni za stopniiv praktičnega poljedelstva.
11.     1849.   se je ustanovila po prizadevanji družbe kme-
tijske Dunajske in po predlogu viteza Jos. Sehreibers-a prva kmetijska šola v Weissenhofu v dolnji Avstriji pod vodstvom viteza Clannerja.
12.     1770. je bil prvi veliki zbor Moravske kmetijske
družbe v Brni.
13.     1856.  je   umrl   dr.  ErnestAlban   v  Plavu  na
Meklenburškem (rojen   7.   svečana i. 1791). Bil je najprej  bogoslovec,   potem   zdravnik, in naposled kmetovalec;   on je prvi kmetij-*                   ske stroje (mašine)   delal   na Nemškem ,   je
iznašel sejalnico po njegovem imenu imenovano in več druzih kmetijskih  mašin.
14.     1834.   se je okiicala postava za zl o žb o z e m 1 j išc
na Saksonskem. 14.    1859.  je bila oklicana postava o kmetijskih potih,
o grabnih za  odtok   vode itd.   na Pruskem. 16.    1823.  je   na  Francoskem   Ternaux   prvi   skusil
žlahne Kašmirske koze vpeljati. 16.    1828.  je bil prvi  sej m   za  volno   v Brni na M o
ravskem.
(Dalje prihodnjič.)
206
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
Vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca junija.
Dne    Leta
17. 1816. Ustanovitev gozdarske akademije v Tharandu na Saksonskem, kateri je leta 1829. bila dodana tudi akademija za poljedelstvo.
17.    1852.   Organizacija k obi Is t v a na Francoskem.
17.     1860.   Mednarodna razstava kmeti j s ki h mašin,
kmetijskih pridelkov in plemenne živine v Parizu.
18.     1818.   Organizacija kobilstva na Bavarskem.
19.     1817.   Postavna vredba razmer med kmeti in graj-
ščaki na Pruskem.
19. 1861. Prva poskušnja s paroplugi, to je, s plugi (drevesi), ki jih sopar goni in sicer s Powlerjevim plugom na polji poleg Po ž u na na Ogerskem.
21. 1639. je bil tako hud mraz v Mompelgardu v Alzaciji, da je vse nograde pokončal; reke so zmrznile, kakor v najveći zimi.
21.     1785.  je dobil George Winlaw na Angleškem prvi
patent na zboljšani klepetec, to je mašino, ki žito čisti.
22.     1723.  je   kamenje  deževalo   v Glogovici   in Li-
bošici na Češkem.
23.     1773.  Oklic postave, po kateri je vsak vseučiliščin
dijak, ki je hotel na Hanoveranskem državno službo dobiti ,# bil zavezan učiti se kmetijstva, natoroznonstva in matematike.
(Dalje prihodnjič.)
214
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt.a
(Dalje.)
Meseca junija.
Dne    Leta
24. 993. je nehalo deževati in do 9. novembra onega leta ni ne kapljice dežja več padlo na zemljo v Evropi. Zgodovina se ne spominja tako dolzega časa (4 cele mesece) brez dežja. Nasledki take suše so bili lakota in pa kužne bolezni človeške in živinske.
24.     1811.   so   pri   nekem   kosilu   v Elberfeldu na Pru-
skem jedli kruh in pili vino, ki sta oba bila pridelana tisto leto. Na več krajih so to leto rž želi pred košnjo send.
25.     1864.  je   umrl   Viljem   L,   kralj   Wiirtemberški,
ki je bil tako vnet za povzdigo kmetijstva, da so ga imenovali „kralja kmetijstva"; on je ustauovil slavnoznano šolo kmetijstva v Hohenheimu, mnogo kobilstev itd.
26.     1522.  Prvi začetek  z  rajževo setvijo  po Tri-
vulci-u v Lombardiji, 26.,   1772. je bil najbolj vroč dan celega 18. stoletja;
v Bruselji v Belgiji je gorkomer v senci kazal 35 stopinj R.
27.     1827.   Poskušnja   s   prvo   Patrick Bello-vo ko-
silnico v Carmilli-u na Škotskem.
27. 1846. Kraljica Angleška Viktoria potrdi postavo, po kateri se odpravi žitna colnina.
30. 1174. je začelo v Evropi deževati in je deževalo do konec leta skoro neprenehoma. Po-vodinj je bilo brez konca in kraja tako, da so se bali občnega potopa.
30. 1788. je dobil Sandilands prvi patent na travo-kosilnico na Angleškem.
30. 1804. Slavni kmetijstva učenik Albrecht Thaer rodovitno posestvo Wollupsko, ki ga je dobil od Pruske vlade, zamenja z manj rodovitnim posestvom Mogli n s ki m zato, da dokaže, kaj se z umnim obdelovanjem tudi na malo rodovitni zemlji doseči da.
(Dalje prihodnjič.)
222
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   ,,Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca junija. Dne     Leta
1. 1844. so ustanovili pno šolo za predivstvo v Simenau u pri Kreuzburgu na Nemškem.
1. 1848. se je oklicala postava za odkup grajšin-skih pravic v veiikem vojvodstvu Sach-sen-Weimar.
1. 1848. se je oklicala postava za odpravo lovske pravice in vredbo varstva dreves proti oškodovanju divjaščine na Hesenskem.
1.     1855.   se je premeniia postava o poljskem var-
stvu in dopolnil poljski policijski red na Pruskem.
2.     1628.   Wallenstein, zgjdovinsko-znani vojvoda
Friedlandski, ukaže, da se v Anklamu na Pomerskem mora pivo za njega iz pšenice kuhati, kakor so ga takrat navadno kuhali v južni Nemčiji, Češ, da iz ječmena kuhanega (hmeljnega) piva, ki je bilo v severni Nemčiji navadno,  ne more piti.
2.     1750.   se   je   rodil Franc Huber   v Genfu ,    ki je
prvi temeljito preiskaval natoro čebel.
3.     1762.   je   vlada   na   Bavarskem   ukazala   z lož bo
razkosanih zemljišč.
Dne    Leta
14, 855. sta uboga učitelja David in Tomaž Fisken v Hartlepool-u na Angleškem dobila patent za prvo misel, kako bi sopar dal pluge goniti. Iz te misli izvira prvi paroplug Fowlerjew. 5. 1582. je v Bokhausenu pri Erfurtu med grozno hudo uro s potresom z neba padalo sila veliko rudninske tvarine človeškim lasem podobne.
5.     1834.  Ukazuje Ruski car Nikolaj napravo ž itn i c
kot pomočnic ob   času velike žitne dragine.
6.     1811.  je   bila   v   vsi   Avstriji   žitna žetev dokon-
čana; žita bilo je tisto leto veliko in izvrstno lepega. 6. 1827. je umrl Peter Jordan na Dunaji, eden najslavniših učiteljev umnega kmetijstva; do svojega 14. leta je bil Jordan pastir; po neutrudijivih študijah pa jo je tako daleč pripravil, da je bil za profesorja kmetijstva na Dunaji imenovan, kjer je učiteljstvo nastopil leta 1796., postal tudi vodja cesarskih grajščin v Bosendorfu in Laksenburgu, in pripomogel k ustanovitvi družbe kmetijske Dunajske.
(Dalje prihodnjič.)
223
230
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt.a
(Dalje.)
Meseca julija. Dne    Leta 9.    1849. je bil najbolj vroč dan na Francoskem;
gorkomer je kazal čez 4L stopinj po R. 9. 1860, so na Švabski planini „Alb" v Virtembergu zmrznili vsi poletni sadeži. 10. 1565. je kapitan Hawkins pripeljal iz Santa Fe a prvi krompir v Evropo; ljudje so ga iz-prva le radovedno gledali kot neznano stvar, pa ne sadili.
10.     1868. je  umrl  dr. Henrik Viljem Pabst   v Hiit-
teldorfu poleg Dunaja, bil je eden najslav-niših učiteljev in pisateljev kmetijskih.
11.     1854. je bila  v velikem vojvodstvu Baden-u okli-
cana postava, katera prep ove duj e razko-sevanje zemljišč tako, da se polja in seno-žeti ne smejo razkositi na manj kakor na četrt orala, gozdi in pašniki pa ne pod 10 oralov.
12.     1479.  so gosenice v Svajci  tako  strašno škodo
naredile, da so v Bernskem kantonu v cerkvah molili za odvrnitev te nadloge.
Dne*    Leta
13.    1788.  je   po   vaern   Francoskem    pobila   grozna
toča vse sadeže;   samo   v  1039 občinah  je
naredila škodo cenjeno na 25 miiij. frankov. 13.    1807.  je bila na j h u j a vročina na Nemškem, —
v   Stuttgartu je   gorkomer  39   stopinj   R. v
senci kazal.
13.     1808.  je   bila   naj h uji vročina  na Angleškem,
gorkomer   je   v   Londonu   kazal   v   senci 33 stopinj.
14.     1750.   so   se   prikazale   silne   trume   kobilic   na
Ogerskem,   v Avstriji   in   na  južnem Nemškem, ki so strašno  poškodovale polja. 14.    1847.   so žareči kameaji   izpod   neba padali v Brunovem na Češkem.
(Dalje prihodnjič.)
238
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vre d j eni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblat``
(Dalje.)
Meseca julija. Dne     Leta
15.     1863.  je   bii   mednarodni   zbor   živinozdravni-
kov  v Hamburgu.
16.     1811.   se je   ustanovil   nadvojvodu Ivanu   na   čast
Joaneum v Gradcu.
17.     1794.   so    se   prvikrat    po   dražbi   prodajale   ovce
Rambouilletskega plemena na Francoskem.
17.     1817.   je   P.  Jordan   v   Vosendorfu   poleg   Dunaja
prvo poskušnjo žito kositi z mašino (kosilnico) naredil, ki jo je dobil iz fabrike J. Smith-ove v Deanstonu v Skociji. V 2 urah je vselej pokosila celo oralo žita.
18.     1841.   se je prvikrat prikazala v Evropi bolezen
na krompirji,   katera od tistega   časa ni
še  prenehala. 18.    1853.   so   v   Offenburgu   na   Badenskem   postavili
spominek   slavnemu   Angleškemu   mornarju
Francetu Drake-u,   kateremu   se   po  krivici
pripisuje ča9t, da je krompir iz Amerike
prvi pripeljal v Evropo. 20.    1596.  je   prvi   krompir   cvetel   na   Helfenstein-
ovem   vrtu   v Wiesensteigu  na  Würtember-
škem.
20.     1770.   žito še   kjasja   ni   delalo,   ampak   bilo   je
tako majhno, kakor spomladi, in to zarad mrzlega pole tj a.
21.     1865.   je bil   eden   najbolj   vročih dni   na   Nem-
škem; gorkomer je kazal v senci 32 stopinj pu R. Zarad silne vročine so se možgani vneli veliko delavcem na polji, ki so za sončarico (Sonnenstich) zboleli.
(Dalje prihodnjič.)
246
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredj eni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/*
(Dalje.)
Meseca julija. Dne*    Leta
22.    1420.   se je   že   končala trgatev na Francoskem po nenavadno toplem vremenu tega leta.
22.     1763.  Ruska cesarica Katarina II.  da oklicati po-
stavo, po kateri se tujim naselnikom na Ruskem dovoljujejo posebno velike dobrote. Obilo Nemcev je potem priromalo in se naselilo v južni Rusiji.
23.     1765.   se je   začela  reja  ovac žlahnega ple-
mena na Saksonskem. Prišlo je takrat 100 ovnov in 100 ovac Merinoškega plemena z dvema ovčarjema iz Spanjskega v Stolpon pri Pirni na Saksonskem, ki jih je daroval Spanjski kralj Karoi III. izbornemu knezu Saksonskemu. V imenovanem kraju se je potem ustanovila prva državna ovčjereja in ovce tega plemena so dobile ime ,,Electoral-ovce", to je, izborne ovce (kurfürstliche).
23.     1875. je umrl   Andre   Leroy  v Angersu na Fran-
coskem , eden najslavniših sadjerejcev; njegovi vrti obsegajo 200 hektarov in so največi na svetu. Spisal je tudi cenjeni slovnik o sadjereji.
24.     1727.  je Pruski kralj Friderik Viljem I. razglasil
oklic, v katerem vsem vseučiliščinim dijakom priporoča učenje kmetijstva.
25.     1862.  se je   na  tako imenovanem cesarskem stolu
v Badenu pilo prvo novo vino tega leta; le leta 1811. je bila trgatev tako zgodnja kakor to leto.
26.     1249. je strašansko deževalo kamenje na Harcu,
v Quedlinburgu, v Ballenstedtu in Blanken-burgu na Nemškem.
27.     1586. je admiral Franc Drake se pripeljal s prvo
ladijo tobaka in krompirja v PJymouth na Angleško iz zahodnje Indije in Virginije. Mornarji, ki so prvi do tistihmal se neznani tobak pušili, so s tem učinili velik natek ljudstva.
27.     1808.  je bil kmetijski stan na Pruskem osvoboden
tlake in desetine.
28.     1855.   so ustrelili^zadnj ega medveda v Krum-
lovem na Ceskem v ovsenišču, kamor se je skril. Od onega časa ni več medveda v tej deželi.
(Dalje prihodnjič.)
254
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/4
(Dalje.)
Meseca julija.
Dne*    Leta
29. 1561. Pri pojedini bogatega Jakob Fugger-a v Avgsburgu so prvikrat na Nemškem na mizo prišli purani; ker so izrejeni bili na Laškem , so jih zategadel imenovali „Laške kokoši".
29.     1590.  Strašanska vročina in suša je bila okoli
Dunaja in sicer takošna (če je res?), da je seno na vozeh se po solnčnih žarkih vne-malo; isti časvje bilo veliko požarov in tudi v gozdih na Ceskem in v Turingiji.
30.     1775.  je umrl Ch. Reichardt v Erfurtu;   on je
bil oče umnega vrtnarstva, in strokovnjak v kmetijstvu; spisal je slavnoznano nemško knjigo pod imenom: „Land- u. Gartenschatz".
30.     1832. je umrl  J. A. C nap tal   (reci Šaptal) grof
Canteloupe v Parizu, slavni kemik in iznajdenik onega načina vioo zboljševati, ki se Še dandanes „šaptaliziranje" imenuje.
31.     1860.  je   bila  mednarodna   razstava   in poskušnja
z žitnimi kosilnicami v la Touilleuse u na Francoskem.
Meseca avgusta.
1.    1866.   je  bila  mednarodna  razstava orodij in priprav za ribštvo v Bolonji na Francoskem.
1.     1870.   se  je  ustanovila  c. k. kemično-fizijologična
poskuševalnica za sadje- in vinorejo v Klosterneuburgu poleg Dunaja.
2.     1830.   so se odpravili zadnji ostanki tlake in de-
setine v veliki vojvodini Oldenburški.
2.     1863.   Ukaz cara Ruskega Aleksandra II. oklicuje
2 milijona carskim posestvom podložnih kmetov za proste posestnike.
3.     1625.  Slavni vojskovodja Wal len s tein, vojvoda
Friedlanški, zasadi prjve m ur bena svojem posestvu v Gičinu na Ceskem, ter tako vpelje svilorejo v tej deželi.
4.     1789.   Državni zbor v Parizu odveze vse kmete
na Francoskem desetine in tlake.
(Dalje prihodnjič.)
262
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt.u
(Dalje.)
Meseca julija. Dne*    Leta 5.    1773.   se je  rodil  Janez Bürger,   slavni   pisatelj kmetijskih  knjig,   v   Wolfsber^u  na   Koroškem.  (Umrl 28. januarija 1842.)
5.     1860.   Po8kušnja žitnih kosilnic različnih dežel
v Goes-u na Holandskem.
6.     1705.  je bila naj veča vročina v Parizu;   gor-
komer R. je v senci kazal 39 stopinj.
6.     1754.   se je po vladnem ukazu v zgornjih Lužicah
vpeljala murbo- in sviloreja.
7.     1495.  je  bil sklenjen   v   Wormskem   državnem
zboru večni mir, prestanek pravic močnejšega in začetek nove omike na svetu.
7.     1788.  so se Merinoške ovce  iz Portugalskega
vpeljale na Angleško; one se bile korenina Downskemu plemenu.
8.     1670.   se  je  vpeljanje   tobaka   v Avstriji prepo-
vedalo pod kaznijo konfiskacije.
9.     1848.   so se  prvikrat  AI pake   pripeljale   na An-
gleško v poskušnjo, ali se bodo privadile tukajšnjega podnebja; poskušnja je bila nesrečna, kajti od 274 glav, pripeljanih iz Chile v južni Ameriki, jih je že med potoma počepalo 270, tedaj le 4 ostale.
10.     1550. je  rastlinoslovec Clusius  na  Dunaji prve
divje kostanje iz Azije pripeljal v Evropo.
11.     1785. je   cesar Jožef II.   odpravil  telesno   suž-
nost na Ogerskem. 11.    1828.   so se prvikrat pripeljale Merinoške ovce na južno Rusko, kamor je prišlo 3000 tacib ovac na grajščine vojvoda Anhaltskega.
(Dalje prihodnjič.)
270
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
Vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca avgusta. Dne    Leta
12. 1623. je bilo veliko tako imenovanega krvavega dežja v Stra3burgu.
12.     1781.   so v severni Nemčiji prvo ogršico sejali
na polji blizo Lipskega; seme je oskrbel slavni učitelj kmetijstva Schubart pl. Kleefeld iz Flandriškega.
13.     1865.  se  je ustanovila prva delniška družba
na Angleškem za izposojanje parnih plugov in mlatilnic v Herefordshiru.
14.     1565.  je Konrad Ge3sner,  slavni rastlinoznanec v
Ziirichu v Švajci, dobil od dr. Ad. Oeco ta, mestnega zdravnika v Avgsburgu, prvo tobakovo perje v preiskavo; skusil ga je kaditi, pa kmalo na to ga je napadla omotica.
15.     1840.   se je  odprla  kmetijska  akademija   v
v Gorigorcu v guberniji Mohilevski na Ruskem.
15. 1849. je bil oklican cesarski patent za odvezo zemljišč v Galiciji.
17. 1755. je na Francoskem bila prva kmetijska družba osnovana v Voiandry-u po baronu de Turbilly u.
17. 1786. je umrl Pruski kralj Friderik II., krepki podpornik kmetijstva.
(Dalje prihodnjič.)
278
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Woehenblatt.a
(Dalje.)
Meseca avgusta.
Dne    Leta
19. 1769. je cesar Jožef II. oral na polji kmeta J. Novotni-ja pri Raušnic-Višavi na Moravskem. Plug, s katerim je cesar oral, se nahaja se zdaj v muzeji c. kr. kmetijske družbe v Brni.
19. 1780. je pod cesarjem Jožefom II. bila oklicana postava za rejo konj.
19. 1822. se je začela trgatev na Francoskem, ki je bila ena najzgodnejih tega stoletja.
19. 1850. se je ustanovila prvja kmetijska šola v Rabin-Libijecu na Češkem.
21. 1791. je prva dalija, navadno zdaj georgina imenovana, cvetela v botaniškem vrtu v Madridu, kamor je bila iz Mehike prinesena.
25. 1835. se je odprla kmetijska šola v Lichten-hofu pri Norimberku; ona se je začela iz neke šole za uboge in se pod Weidenkel-lerjem sama brez podpore vzdržala.
25. 1864. je bil nenavaden mraz, ki je v več deželah trto pokončal; pri Hiršeku (?) na Sta-jarskem je zmrznil kmet z dvema sinovoma.
(Dalje prihodnjič.)
286
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/*
(Dalje.)
Meseca avgusta. Dne    Leta
26.     1819. je bil rojen   princ Albert  Saksonsko-Co-
burški, soprug kraljice Angleške Viktorije, za povzdigo kmetijstva mnogozasluženi mož, osnovalec svetnih  razstav   (umrl leta 1862).
27.     1860.  je strasna toča pobila polje okoli Lipskega,
ki je za poldrugi milijon škode naredila.
28.     1719.   se je začela trgatev v Burgundu na Fran-
coskem; to leto bilo je eoo najbolj suhih poletij, ki jih svet pomni; žito v tem letu ni dozorelo, ampak le zvenelo v klaaji.
29.     1811.   se  je   ustanovila   družba  kmetijska   v
Brni na Moravskem. 31.    1699.  je Holandiški   governer  van der Stell  svoji hčeri Konstanciji na čast, zasadil prvi vinograd v Kaplandiji v Afriki.
Meseca septembra.
1.    1860,  je   bila   prva   razstava   kmetijskih   pridelkov v Petrogradu na Ruskem.
1.    1867. je bila   prva   razstava   mlekarstva in sirarstva v Bernu v Švici. (Dalje prihodnjič.)
294
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca septembra.
Dne    Leta 3.    1808. je veliko   kamenja deževalo   v   Lisi poleg Mladega Boleslava na Ceskem.
3.     1863.  je    bila    izgledna   čebelna   razstava   v
Karlsruhi na Badenskem.
4.     1559.   se je začela trgatev v Burgundu na Fran-
coskem tri tedne pred navadno tr^atvo, prav isti dan se je začela trgatev tudi ieta 1632., 1684. in 1690.
4.     1785.  je prišlo prvih 500   ovac  izvirnega Meri-
noškega plemena iz Spanjskega na graj-ščino Holič na Moravskem.
5.     1819. je   deževalo   prst  do  grahove   debelosti   v
Studah na Moravskem. 5.    1852.   Pri Essendorfu,   Winterstetenu   in Uimu na Virtemberškem so se prikazale tolike trume potujočih gosenic, da so na železnicah ovirale vozovlake.
5.     1861.  je umrl slavni  sadjerejec dr. Jurij Liege i
v Braunau-u na Gornje-Avstrijskem ; on je ob svojem času slovel kot prvi znavec ko-šičjega sadja.
6.     1865. je bila prva razstava koristnih in škod-
ljivih žužkov v Parizu.
7.     1818.   seje prvikrat skušal Zugmajerjev plug
na polji Vosendorfskem poleg Dunaja pod vodstvom profesorja Jordana z vrlo dobrim vspehom.
7.     1848. je bila  oklicana   postava,   po   kateri   se   je
odpravila tlaka in desetina sploh z vsemi zemljiškimi bremeni v Avstriji.
8.     1849.   se   je    prva   kmetijska   šola   odprla    v
Weissenhofu na Dolnje-Avstrijskem.
(Dalje prihodnjič.)
302
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/4
(Dalje.)
Meseca septembra. Dne    Leta
v"
9. 1828. se je na polji poleg Powric a v Skociji prvikrat poskusila kosilnica vpričo obilnega ljudstva.
9. 1831. je kamenje deževalo v okolici Veseliški na Moravskem.
Dne    Leta
10. 1816. je bila še le končana žetev v srednji Nemčiji. To leto je bila naj slabe j a letina tega stoletja zavoljo neprenehanega deže-vanja; nasledek njen je bila velika dragina žita po vsej Evropi in po mnozib deželah lakota.
13. 1493. je pater Martyr iz Hispanijole v Ameriki prvo poročilo o krompirji poslal velikemu škofu v Granadi na Spanjskem.
13. 1779. je Pruski kralj Friderik II. oklicati dal opomin zarad neizmernega vživanja kave. V tem razglasu so se brale med drugim sledeče besede: „Presvitli kralj sam je v mladosti izrejen bil s pivno juho (Biersuppe); ona je bolj zdrava kakor kava, tedaj se ljudje tudi zdaj lahko izrejajo s pivno juho."
13. 1866. je bila prva velika konjska razstava v Moskvi na Ruskem.
15. 1852. je umrl Janez Ludovik Metzger, vrtnarski ravnatelj v Heidelbergu na Badenskem. Ta mož si je neumrljive zasluge pridobil za omiko prostega ljudstva in povzdigo sadje-in vinoreje; bil je tudi izvrsten ljudski pisatelj.
15. 1858. se je oklical cesarski patent, ki je desetino odpravil in namesti   nje odškodovanje
vpeljal grajščakom na Erdeljskem. (Dalje prihodnjič.)
-    310
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/4
(Dalje.)
.  Meseca septembra.
Dne    Leta
18. 1794. Edini dan, ko se je v 18. stoletji začela trgatev na Virtemberškem, katera je do-sihmal zmirom le bila oktobra meseca.
18.     1845.   Se  je   povsod   pokazala   bolezen   krom-
pirja;   vsled  nje je bila na Pruskem prepovedana izvoŽDja njegova.
19.     1783.   Še je odpravila sužnost na Badenskem.
19. 1846. So se o priliki 10. zbora kmetovalcev ustanovile na Joaneumu v Gradcu štipendije za kme tiske mladenče v spomin nadvojvode Ivana.
19. 1870. Je obhajala družba kmetijska Staj ar s k a öOletnico svojega obstanka, in poio-ložil se je prvi kamen spominku nadvojvode Ivana.
19. 1873. Je bil prvi mednarodni kongres (shod) kmetovalcev in gozdarjev ob priliki svetovne razstave na Dunaji.
Dne    Leta
20.     1826.  Se   je   ustanovila   prva  tvornica   šumečih
v i n (Sampancev) v Eslingenu na Virtem-berškem po Kessler-u in Georgi-u.
21.     1828.  Je zapustil   na   občno  veliko   žalost   slavni
učitelj kmetijstva J. N. pl. S eh wer z kmetijsko akademijo v Hohenheimu.
22.     18", 0.  Je umrl dr. J. Henrik   pl. Thünen,   graj-
šćak v Telovcu na Meklenburškem, mož neumrlega spomina, posebno po svoji knjigi, v kateri je preiskaval vpliv žitne cene, zemljiške vrednosti in pa davkov na kmetijstvo; imenovali so ga zato ,,modrijana kmetijstva",
(Dalje prihodnjič.)
311
318
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/'
(Dalje.)
Meseca septembra. Dne    Leta
23. 1728. Je umrl Christian Thomasius, slavni učenjak v Halle-u; on je bil prvi, ki je na vseučilišču kmetijstvo učil v nemškem jeziku.
25. 1818. Se je ustanovila slavnoznana viša kmetijska šola v Hohenheimu poleg Stuttgarta po kralju Vilelmu in njegovi soprogi Katarini Virtemberški pod vodstvom J. N. Schwerza.
27. 1752. Je bila zadnja velika gonja na ture (divje bike) v Bialoviškem gozdu pod Poljskim kraljem Avgustom III.
27.     1875.  Je    bil   prvi   shod   Avstrijskih   logarjev
(gozdarjev) na Dunaji pod predsedstvom kneza J. Colloredo-Mannsfelda.
28.     1850.  Se je slovesno postavil  spominek Albrechtu
Thaer-u v Lipsku; napis mu je: „Učitelju svojemu Albrechtu Thaer-u nemški kmetovalci."
29.     1682.   P i s tori u s   iz  Frankobroda  na   Majnu je
pripeljal prve nemške naselnike v severno Ameriko (Penäilvanijo). (Dalje prihodnjič.)
326
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
«
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/*
(Dalje.)
Meseca oktobra. Dne* Leta 1. 763. Je nastopila ena najhujših zim, kar jih svet pomni, trajala je po sporočilu starih kronik neprenehoma do meseca svečana; vsa sadna drevesa so pozebla, tako tudi poljska ozimina; sem ter tje je bilo snega za 30 čevljev na debelo; huda lakota je bila nasledek te mrzle zime.
Dne*    Leta
1. 1795. Je umri Robert Bakewell v Dishley-u na Angleškem; on je bil eden najbolj učenih živinorejcev in stvarnik nove živinorejske dobe.
1. 1812. Cesarski ukaz omeji zopet odkup tlake v našem cesarstvu, katero je cesar Jožef II. za večne Čase odpravil.
1. 1814. Je bila oklicana mlinarska postava v našem cesarstvu.
1. 1858. Je bila prva razstava zelenjave v Erfurtu na Nemškem.
1. 1860. Je bil oklican cesarski ukaz o ustanovljenji čebelarskih   društev   v našem   cesarstvu.
3. 1848. Je bila oklicana postava o snovanji kmetijskih šol na Francoskem, katerih je takrat bilo 25 nižih, dvoje pa viših.
3.     1848.  Je bil izdan ukaz, kako se sme rabiti stelja
v grajščinskih in občinskih pašnikih vojvodstva Hessenskega.
4.     1825.  Je bila v doljni Avstriji prva razstava go-
veje živine v Allentsteigu.
5.    1699.  Ukaz kneza Frankenskega  določuje dnino
pri trgatvi, po katerem je v tej deželi najviša dnina (Ion za delavce) smela biti za moške po 15, za ženske pa po 10 kraje.
(Dalje prihodnjič.)
334
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   ;)Oesterr.   Landw. Wochenblatt.1*
(Dalje.)
Meseca oktobra. Dne*    Leta
7. 1763. Patent cesarice Marije Terezije ukazuje v našem cesarstvu nasadbo murb poleg cest.
7. 1770. Je kmet Adam Schneckloth v Probstei-u v Schleswigu prvi navozil laporja na njiva svojo. Poleg njega je imel kmet Parm Drewä v Süderditmarschen u največ zaslug za napeljevanje laporja na polje. Obema se je poleg Schleswig-a postavil spominek zato*
Dne    Leta 9.    1807.  Razglas   ministra  pl.  Steina   vpeljuje   svobodno gospodarstvo  z  zemljiškim  posestvom na Pruskem. 9.    1852.   Cesar   Franc Jožef  I.   določi 1000   cekinov za premijo takim,   ki puščave na visokih planinah zopet z lesom zasadijo. 10.    1866.   Je bila v Dijonu na Francoskem   prva razstava hmelja in piva. 10.    1867.  Je bila  svetovna  razstava  hmelja,   piva in  pivarskega  orodja  v  Hagenau-u  v Alzaciji.
10.    1869.  Se je  baronu Lambertu Bab o-tu  postavil
v Weinheimu spominek za zasluge njegove, da   je tukaj   na   visoko   stopinjo  povzdignil vino- in sadjerejo.
11.    1697.  V brambo vinoreje je odbor svobodnega dr-
žavnega  mesta Reutlingen-a na  Virtember-skem prepovedal kuhati pivo, češ, da je to brozgarija.
12.    1806. je prišla   v Evropo groba ovčja volna iz
Avstralije kot prvi ondašnji pridelek; ostrigu so jo od ovac iz vzhodne Indije, ki so bile za živež ondašnji armadi namenjene. 12.    1862.  Je bila prva razstava krompirja v Bockwi na Saksonskem.
(Dalje prihodnjič.)
335
344
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/'
(Dalje.)
Meseca oktobra.
Dne    Leta
14. 1875. Je bila svetovna razstava krompirja v Altenburgu na Saksonskem.
16. 1844. se je v Gradcu slovesno obhajala 25letni ca obstanka Stajarske kmetijske družbe, pri kateri se je predsedniku njenemu, nadvojvodi Ivanu, poklonila sreberna vaza 9 podobo Zugmajerjevega pluga in pa zlata svetinja s sliko njegove grajščine Brand-hof na Stajarskem.
18.     1852.  Se  je   ustanovila  kurja  družba   v  Zgo-
relcu na Lužiškem za požlahnenje kuretine.
19.     1797.  Je Watt  dobil  prvi  patent   za   drenažno
mašino na Angleškem.
19.     1858.  Je bila  prva   razstava  kokoši  in   druge
perutnine napravljena po Sleskem društvu za zboljšanje domače perutnine v Vra-tislavi.
20.     1073.  Je škof Beno iz Mišnje prinesel prve trte
na Saksonsko, in je s tem ustanovil vino-rejstvo na Labi in Šali.
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/4
(Dalje.)
Meseca oktobra.
Dne    Leta
21. 1525. Je kardinal Poole prvi žlahni kostanj pripeljal na Angleško; še dandanes se nahajajo ta drevesa v Canterbury u.
23.     1807.  Je bil  prvi   veliki   zbor   kmetijske  družbe
na Dunaji.
24.     1765.   Knez Venceslav Liechtenstein   je   na   svojih
grajščinah na Moravskom in Ceskem vpeljal Angorske koze, po katerih se je to žlahno pleme zaplodilo po vsi Evropi.
24. 1781. Hanoveranski izborni knez Jurij III. je v svoji deželi na kmetih prepovedal kupčijo s kavo.
26. 1828. Je Albreht T h a er, oče umnega kmetijstva na Nemškem, umrl v Möglinu na Pruskem.
26. 1790. Se je baron Lambert Babo, slavni pisatelj kmetijski, rodil v Manheimu.
26. 1874. Je bil veliki zbor vinorejski v Montpellier u na Francoskem,
(Dalje prihodnjič.)
351
358
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca oktobra.
Dne*     Leta
28. 1443. Seje začela eaa najhujših zim, katera je na Nemškem trajala do 25. maja prihodnjega leta.
28. 1846. Pruaka vlada okliče postavo za aenožeti za deželo Siegen.
28. 1855. Da se v okom pride pokončavanju gozda, prepove Spanjska vlada sploh prodaj gozdov.
Dne*    Leta
31. 1765. Ruska cesarica Katarina potrdi ustanovitev družbe kmetijske pod imenom „freie Ökonomische Gesellschaft" v Petrogradu.
Meseca novembra.
1. 1781. Cesar Jožef II. odpravi životno sužnost v našem cesarstvu, zmanjša tlako kmetom, in zalega dei ustanovi posebne uradnije pod imenom fiskalnih prokuratur, katere naj varujejo kmete stiska grajsčinskega.
1.     1847.   Pruska   vlada   oklice   postavo   za   poljski
red.
2.     1859.   Je   bila   prva   razstava   kmetijskih   pri-
delkov v Atenah na Grškem.
3.     1850.   Osnuje   Fraas  umetno riborejo  na  Ba-
varskem, za katero se je prvo mesto izbralo na vrtu živinozdravniške šole v Monakovem.
(Dalje prihodnjič.)
359
366
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/4
(Dalje.)
Meseca novembra. Dne    Leta
4.     1864.  Je umrl Leopold   Grabner,  eden najslav-
niših gozdarjev Avstrijskih, kateremu so Avstrijski gozdarji stavili spominek v Maria-brunn u, kjer je učenik gozdarstva bil.
5.     1768.   So se   za   odvrnitev živinskih   kug prepove-
dali sopašn[ki (gmajne) na Moravskem in v Avstrijski Sleziji; v 3 letih so se morali razdeliti in predelati v senožeti in v de-teljsČa. Le pašniki za ovce so bili od te prepovedi izvzeti.
7. 1492. Je pri Easisheimu v Alzaciji izpod neba padel 270 funtov težak ognjen kamen.
7. 1747. Je umrl nemški kemik Marggraf, ki je iznašel sladkor (cuker) delati iz sladkorne pese.
7.     1866.  Šo  gozdarsko   učilišče   v   Mariabrunn-u
prenaredili v gozdarsko akademijo.
8.     1810.  Je na Pruskem oklicana   bila  postava za
posle.
Dne    Leta
9.    1868.   Je bil prvi shod   kmetovalcev   na Dunaji. 10.    1861.   Je bila na Bavarskem prvikrat oklicana postava za z lož bo zemljišč.
(Dalje prihodnjič.)
374
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt/*
(Dalje.)
Meseca novembra. Dne    Leta
11. 1408, 500 let ni bilo tako hude zime, kakor je bila to leto; pozeble so celö korenine dreves in trt.
11.     1866.  Ukaz cara Ruskega  zapoveduje odpravo
zemljiških služnosti na Poljskem, in pa osvobodbo druzih  stanov  od grajščakov.
12.     1742.   Razglas Pruskega kralja Friderika II. spod-
buja kmetovalce, naj sadijo murbe.
12.     1850.   Se   je   odprla   k^metijska šola   v   Tečen-
Liebwerdu na Ceskem.
13.     1510.   Je Pedro Ksimenes prviv vpeljal   trto Ries-
ling iz Rheingau-a na Spanjsko.
13.     1835.   Ognjeni kamen, ki je padel izpod neba,
je v Lanzieres-u na Francoskem celo pristavo z vso opravo in živino v malo minutah vpepelil.
14.    1468.  So po kroniki Filipa pl. Comines-a v Fran-
chementu pri Littich-u vino za ljudi vojvoda Burgundskega s sekiro delili in v klobukih odnesli. 14. 1636. Se je tulpin kor6n fSemper Augustus) v Haarlemu na Holandskem za 13.000 gold. prodal.
14.    1860.   Seje ustanovila   kmetijska   šola  v Pe-
trovskojem pri Moskvi na Ruskem.
15.     1755.  Je  deževalo  rdeč   dež   iz  popolnem   rde-
čega neba v okolici Ulma.
16.    1811.  So se ustanovila učulišča za kmetijstvo
na preparandijah Ceakih.
17.     1796.  Je   umrla   Ruska   cesarica   Katarina   II.,
iskrena pospešiteljica kmetijstva in kmetijskih naselbin.
(Dalje prihodnjič.)
383
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landnw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca novembra.
Dne*    Leta
19.     1694.  Je prišla prva kava, kakor je v zrnih, v
Lip3ko; pred tem se je le žgana in zmleta kava dobivala iz Holandskega.
20.     1810.  Je bila oklicana postava za zboljšanje moč-
virnih zemljišč na Laškem.
20.     1818.  So v Hohenheimu na Virtemberškem odprli
slavnoznano višo kmetijsko šolo.
21.     1768.  Je  bil   oklican  ukaz   cesarice  Marije Tere-
zije, po katerem se imajo odpraviti so pašni k i (gmajne) z ozirom nato, da se ubrani razširjanje živinskih kug. 23.    1855.   se  je   ustanovil   ribški  klub   v   Zgornji Frankoniji za vpeljavo umetnega ribštva.
23.     1870.  Je   cesar  Franc  Jožef  potrdil   program   za
uravnavo kmetijskega in gozdarskega poskuševalstva v našem cesarstvu.
24.       555.  Sta dva kristjanska  mniha  vpeljala  svilo-
rejo v Evropi; ona sta pod cesarjem Ju-stinijanom v svojih izvotljenih romarskih palicah skrivaj prinesla jajčica svilnih črvičev v Carigrad iz Serbenda na Kitajskem.
(Dalje prihodnjič.)
390
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt.a
(Dalje.)
Meseca novembra. Dne    Leta
26. 181 i. Je nadvojvoda Avstrijski Jo vari deželnim stanovom Štajerskim izročil Joaneum, katerega je on  v  Gradcu ustanovil.
26. 1833. Je kjainenje deževalo pri Bianskem na Mo-ravskem.
26.     1849.   So se postavno osnovala kmetijska dru-
štva v Belgiji.
27.     1292.   Je   županstvo   svobodnega mesta Avgsburga
oklicalo postavo o hudobnem poškodovanji satanih dreves, ki se je tako-le glasila:   ,;Ce   kdo   drugemu   vkljub   poseka
Dne    Leta
zdravo in rodovitno drevo in se pri temhu- ^ dodelstvu   zasači,   temu   naj   vojd   reko   da odbiti."                                                                  /
27.     1870.   Se  je   na   Dunaji   ustanovilo   kmetijsko-
kemično poskuševalisče, ki je bila prva taka državna naprava v Avstriji.
28.     1863.   Je   slavni   Liebig   v   akademiji   znanstva   v
Monako vem govoril o vzrokih rastlinskih bolezin, katere je pripisal temu, da se zemlja preveč  izmolzuje.
28.     1865.   Se  je   zopet   prikazala po vžitem svinjskem
mesu strašna bolezin, kateri, je ime trihi-nosa; v Herdersleben-u pri Quediinburgi na Harcu je zbolelo po povžitih trihinah 360 ljudi, od katerih jih je umrlo 80.
29.     1780.   Je umria cesarica Marija Terexjja, pod
katero se je začel napredek kmetijstva in živinoreje v našem cesarstvu.
Meseca decembra.
1. 1825. Je umrl car Ruski Aleksander I.; on si je prizadeval sužnost kmetov na Ruskem odpraviti, in je prvi ustanovil šole za kmetijstvo in za uboge.
1. 1863. So v Braunsehweigu vpeljali ogledovanje mesa z drobnogledom (mikroskopom).
(Dalje prihodnjič.)
398
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca decembra.
Dne    Leta 2.    1660.   Angleški kralj  Karol II.  sprejme iz Sirije ia   Tunisa   poslanih   kćnj   Berberiskega plemena,   iz   katerih   se  je   ustanovil   čistokrvni Angleški konjski rod.
2.     1857.   Je prvikrat  v Litavskih deželah Rusije   car
Aleksander II. odpravil sužnost.
3.     1852.  Je bila oklicana gozdna postava, veljavna
za vse dežele Avstrijske , po kateri so ob veljavo prišle vse poprejšnje gozdne postave, ki so jih imele posamezne dežele.
4.     1875.  Je bila mednarodna  razstava mlekarstva
v Frankobrodu na Menu. 6.    1782.  Je bil zadnji volk na Ceaken\ v Frauen-bergu   ustreljen.     Pregnani   iz   Češkega   so bili volkovi že leta 1720.
6.     1859.   Je bila oklicana postava proti kužnim ži-
vinskim boleznim v Avstriji.
7.     1865.  So policijsko  vpeljali   v Berolinu  preiskavo
zaklanih svinj z drobnogledom. To se je zgodilo po nasvetu prof. Virhova zavoljo človeškemu zdravju zelo nevarnih trihin in pa iker.
8.     1863.  Se je odprl nov kmetijski muzej v Pe-
trogradu.
(Dalje prihodnjič.)
406
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca decembra. Dne*    Leta
10.    1784.   Razglas,   po   katerem   se   je   odpravila   telesna sužnost na Pruskem.
12.     1873.   Je bila   prva   razstava   mlekarstva   na
Dunaji, najvažnejša vseh enacih razstav do onega časa.
13.     1793.   Se   je   ustanovila   prva podkovska in ži-
vinozdravilska šola v Wurzburgu.
14.     1865.  Je bila svetovna  razstava  sirarstva   v
Parizu.
15.     1765.   Wurtemberška vlada priporoča pridelovanje
brošca in na svitlo da praktičen navod za obdelovanje  te rastline. (Dalje prihodnjič.)
415
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po   „Oesterr.   Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca decembra.
Dne*    Leta
16. 1788. Je bila ena najhujših zim na Nemškem; mraza je bilo ta dan v Bremenu 35 stopinj, v Draždanih 32 in v Berolinu in Weimaru 28 stopinj.
16.    1844.  Je kmetijska družba v Sigmaringenu napra-
vila veliko pojedino konjskega mesa, da se s tem odstrani vraža, kakor da bi konjsko meso ne bilo dobro za vžitek.
17.     1813.  Je umrl v Parizu Anton Avguštin Par me n-
tier, ki se je po izvrstni svoji učenosti od revnega apotekarskega fanta povzdignil na stopnjo velikega nadzornika zdravništva na Francoskem; njemu se imajo Francozje zahvaliti za vpeljanje krompirja in pa na* pravljanje močeca (štirke).
18.     1719.  So na južnem Francoskem obirali češnje
in tresli zrela jabelka v drugič to leto, ker so drevesa oktobra meseca vdru-gič cvetela. Bila je to najgorkeja zima, ki jo svet pomni.
19.     1787.   Ukaz cesarja Jožefa II. zapoveduje grajščin-
skim uradnikom pristop h kmetijskim družbam zato, da morejo po skušnjah na grajščinskih zemljiščih potrditi to, kar znanost kmetijska uči, in kar so skušnje potrdile, v različnih deželah potem razširiti.
20.     1740.  Je   strašen   vihar   na   Avstrijskem,   Če-
škem, Moravskem, Sleskem in sploh po vsej Evropi nepopisljivo škodo naredil s tem, da je podrl strehe, hiše, gradove, posebno pa cele gozde, pa tudi grozno škodo učinil na morji. 22. 1839. Se je po priporočilu vladnega svetovalca Kriza v zboru družbe kmetijske Dunajske vpeljala Seidl-nova m lati In i ca v doljni Avstriji.