Jesenice — Delegati delavskega sveta jeseniške Železarne eo na seji, ki se jo je udeležil tudi Martinj vrh — Nedeljskega slavja na Pučevi domačiji v Martinj vrhu sit se udeležili mnogi borci direktor Slovenskih železarn Gregor Klančnik razpravljali o gospodarjenju in podelili nagrade škofjeloškega odreda, gorenjskega vojnega področja, drugih partizanskih enot, mladi, domači novatorjem. Več na 4. strani. — Foto: F. Perdan ni. . . (Poročilo s proslave objavljamo na 3. strani) — Foto: J, Zaplotnik Leto XXX. - Številka 70 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 13. 9. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960'trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ Danes dopoldne začenja v prostorih skupščine občine Kranj svoje tridnevno delo VIII. mednarodna konferenca kratkega filma, na kateri sodeluje 45 producentov in direktorjev mednarodnih festivalov iz petnajstih evropskih drŽav ter iz Indije, Irana, Kanade, Mehike ter seveda jugoslovanski predstavniki. Mednarodna konferenca, katere stalni sedež je sicer v Londonu, naj bi med svojim delom v Kranju nasla odgovore na pomembna vprašanja, ki se tikajo nadaljnje' poti kratkega filma od ustvarjalcev do gledalcev. Usoda vseh kratkih filmov je trenutno v vsem fil-skem svetu taksna, da le poredko najdejo pot do kinematografskih dvoran, ker se jih distributerji enostavno branijo. RADOVLJICA Včeraj, 12. septembra, se je sestal poslovni odbor sklada skupnih rezerv radovljiške občine. Razpravljal je o dodelitvi posojila za sanacijo Mladinskega doma v Bohinju in o dodelitvi posojila podjetju FILBO Bohinj za razširitev proizvodnega programa. TRŽIČ Letos praznuje postaja Gorske reševalne službe Tržič 40. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v paviljonu NOB v Tržiču pripravili razstavo, ki so jo odprli v petek, 9. septembra. Razstava bo odprta do nedelje, 18. septembra, in sicer v nedeljo ves dan, v delavnikih pa popoldne. Gorski reševalci na razstavi prikazujejo reševalno opremo in obiskovalce seznanjajo z najpomembnejšimi in najzahtevnejšimi akcijami ene najboljših in najmnožičnejših reševalnih postaj v Sloveniji. Ker je razstava izrednega vzgojnega pomena, je brez dvoma vredna ogleda. -jk »Usnjariada 77« v Žireh Ziri — V počastitev 30-letnice tovarne obutve Alpina Žiri bo v soboto, 17. septembra, v 2ireh Se ena velika prireditev — »usnjariada '77«. Zi-rovci bodo tokrat gostitelji športnikov štirinajstih delovnih organizacij s področja usnjarske industrije iz vse Slovenije. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo prek 500 tekmovalcev. Športniki se bodo pomerili med seboj v petih športnih panogah: malem nogometu, šahu, balinanju, namiznem tenisu in streljanju. Najboljši bodo prejeli diplome in plakete. Po končanih tekmovanjih bo sledilo družabno srečanje vseh udeležencev usnjariade in domačinov. -jg H Od torka naprej v kinu Center Kranj Revija filmov petih celin V tem tednu se bo v dvorani kina Center v Kranju v počastitev mednarodne konference kratkega filma vrtela tudi Revija kratkih filmov, ki so jih poslale v Kranj dežele z vseh petih celin."Od torka naprej bo v Centru vsakič ob 20.15 prikazan izbor filmov iz Avstralije, Kanade, Irana, SZ in Egipta. Torkov spored v Centru je avstralski. Na sporedu bodo tile filmi: Sporočilo iz Avstralije, Divji pašniki, Drsenje na valovih, Konjske dirke, Otok Kangaroo, Severozahodna Avstralija, V mojem vrtu so jahte, Galerija, Peta fasada, Avstralija - veliki otok. Sreda, 14. septembra: kanadski izbor kratkih filmov Lončarji pri delu, Devetkrat življenje, Sovražnik Alien, Nori Kanadčan, Invazija, Slikar - krajinar, Hvaležnost, Most, Telesa in srce V četrtek, 15. septembra, je v Centru prav tako ob 20.15 revija iranskih filmov. Na sporedu bodo: Zlomljen steber, Isfahan - mesto življenja in luči, Pogled na Iran, Religije, Telovadnica, Perzijski ples DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Poletne skupščinske »počitnice« so tudi v občinah na Gorenjskem končane. Tako se bodo v sredo, 21. septembra, ob 15. uri v Kranju na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Podobno kot v prvem polletju letos tudi tokrat pred zasedanjem vseh zborov objavljamo na 5. strani pod naslovom Dogovorimo se povzetke gradiva za zasedanje. Namen objave tega gradiva pa je, da bi se delegati in tudi občani že pred zasedanjem skupščine in delegacij v krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela seznanili s predlogi ter dali svoja mnenja nanje. Še posebej opozarjamo na oceno gospodarjenja v minulem 'etu in v prvi polovici letos, nadalje na srednjeročni program razvoja kmetijstva v občini ter na informacijo o posledicah julijskega potresa v občini. KRANJ Najnovejši modeli za jesen — zimo 77/78 že v prodaji bogata izbira otroške, ženske, moške konfekcije v Globusu in prenovljeni TINI Kranj Filip Warasch obiskal Tržič V petek, 9. septembra, je obiskal tržiško občino glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip VVarasch in se pogovarjal s predsednikom tržiške občinske skupščine Milanom Ogrisom in predsednikom občinske konference SZDL Marjanom Jakličem/ Filip Warasch je predstavnike tržiške občine seznanil s položajem naše narodnostne skupine na Koroškem. V Tržiču so se pogovarjali tudi o sodelovanju in podpori koroškim Slovencem. Menili so, da morajo biti akcije usklajene v koordinacijskem odboru za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL. -jk ClIflMfCI Radovljica nudi v industrijskih prodajalnah Linhartov trg 3 in Jalnova 2 v Radovljici ugoden nakup v času velikega sezonskega znižanja. Včeraj popoldne ob 17.30 so v avli skupščine občine Kranj odprli fotografsko razstavo Tito in film. Na razstavi je zbrano fotografsko gradivo o srečanjih predsednika Tita s filmskimi delavci in o zanimanju za te vrste kulturno ustvarjanje v zadnjih dveh desetletjih. Prikazano gradivo zgovorno kaže na velik interes predsednika Tita za razvoj kulture in ustvarjalnosti naših narodov in narodnosti, zato je — kot je v otvoritvenem govoru poudaril Franc Šali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, — Titova neposredna aktivnost v kulturi neprecenljive družbene vrednosti in sestavni del njegovega celovitega revolucionarnega boja za osvoboditev človeka in vsestranski razmah ustvarjalnosti. Razstava Tito in film je nastala v počastitev letošnjih partijskih in Titovih jubilejev ter bo v organizaciji puljskega FJF obiskala vsa večja jugoslovanska mesta. Otvoritev v Kranju pa se ujema tudi z zasedanjem VIII. mednarodne konference kratkega filma v Kranju. — L. M. — Foto: J. Zaplotnik X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 Naročnik: KRANJ Danes (13. septembra) se bo v Kranju na redni seji sestal izvršni svet bčinske skupščine. Med drugim bodo pregledali osemmesečne dohodke in alatke v občinskem proračunu za letos. Seznanili pa se bodo tudi s položajem zavodu Invalidske delavnice Konfekcija Mladi rod Kranj. V četrtek, 15. septembra, se bo na redni seji sestalo predsedstvo skupščine orenjskih občin. Razpravljali bodo o financiranju programa zdravstvenega arstva in o nekaterih letošnjih nalogah na Gorenjskem. A. Z. RADOVLJICA Na 30. redni seji se bo jutri, 14. septembra, sestal svet za ljudsko brambo, varnost in družbeno samozaščito radovljiške skupščine. Razprav-jali bodo o delu organizacij ZRVS v občini v prihodnje. Jutri se bo sestal tudi sekretariat predsedstva občinske konference ZSMS tadovljica. Pogovorili se bodo o organizaciji javne razprave o delu družbenih rganizacij in društev v radovljiški občini. Razpravljali pa bodo tudi o snutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o obliko-anju in izvajanju štipendijske politike v republiki Sloveniji. A. 2. TRŽIČ Jutri, 14. septembra, ob 17. uri bo v sejni dvorani tržiške občinske skup-čine 7. zasedanje občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije ""ržič. Na konferenci bodo ocenili preteklo delo občinske organizacije in snovnih organizacij ter obravnavali polletni in celoletni finančni program za ito 1977. Delegati bodo na jutrišnji konferenci dopolnili pravila o organizi-anju in delovanju občinske mladinske konference in izvolili novega predsed-ika in člane predsedstva občinske konference ZSMS. Kandidat za predsed-ika občinske konference ZSMS Tržič je Marko Valjavec, za ostale odgovorne olžnosti v predsedstvu pa so predlagani Vinko Golmajer, Aljaž Kolar, Aleš )šabnik, Marjan Sajovic, Ivica Perko, Boris Kuburič in Janez Gosar. -jk Radovljica — Slovesnost na Lipniški planini — Mladina jeseniške in ndovljiške občine, nekdanji borci in drugi so se udeležili spominske sveča-tosti ob 35. obletnici smrti narodnega heroja Jožeta Gre gorčic a-Gorenj ca in oborcev. — Foto: D. Sedej Spomin na Jožeta Gregorčiča in soborce Radovljica — Devetega septembra 1942. leta so na Lipniški planini na Jelovici partizani prve grupe odredov in selške čete sprejeli neenak boj z Nemci, ki so pričakali borce v zasedi. V tem težkem ognjenem spopadu, za katerega preživeli borci pravijo, da se z besedami niti približno ne da opisati,, je bil ranjen tudi komandant prve grupe odredov Jože Gregorčič-Gorenjc, ki je zaprosil tovariše, da so ga skrili v grmovje. Ko so se partizani umikali, so ga Nemci opazili, zato si je Gregorčič 3am vzel življenje. Z njim so partizani izgubili borca, partizana, revolucionarja, komunista in komandanta, ki je vse svoje življenje posvetil naprednim idejam, se zanje boril in za lepšo prihodnost žrtvoval tudi svoje Življenje. V spomin na to tragično bitko sredi prostranih gozdov Jelovice so na Lipniški planini postavili spominsko obeležje z vklesanim imenom Jožeta Gregorčiča-Gorenjca in petindvajsetih padlih soborcev. Borci obeh občin, jeseniške in radovljiške, mladina in družbenopolitične organizacije Jesenic in Radovljice aa vsako leto septembra pripravijo la Jelovici spominsko svečanost z >ogatimkulturnimprogramom. Tudi etošnja je bila ob lepem vremenu in >b številnih obiskovalcih nadvse ispešna. V soboto, 9. septembra, so >o Lipniški planini odmevali zvoki dihalnega orkestra jeseniških žele- Proslava na Lenartu Lenart nad Selško dolino — V nedeljo, 18. septembra, ob 10. uri bo na Zakrašnikovi domačiji pri Lenartu nad Lušo v Selški dolini, borci se je spominjajo kot domačije »Pod kostanji«, prvo srečanje aktivistov OF Škofjeloškega okrožja. Na domačiji bodo ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo padlim članom okrožne gospodarske komisije, aktivisti OF pa bodo na proslavi razvili tudi prapor okrožnega odbora aktivistov OF škofjeloškega okrožja.-Na svečanosti bo govoril predsednik komisije za obujanje revolucionarnih tradicij in tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV Adolf Arigler. Prireditelji pričakujejo na proslavi več sto obiskovalcev, predvsem še aktivistov OF, borcev partizanskih enot, mladine ter domačinov. -jg zarjev, pesmi mladinskega pevskega zbora Blaž Arnič z Jesenic, recita-torjev s Koroške Bele, o zgodovinskem liku Jožeta Gregorčiča-Gorenjca je spregovoril jeseniški mladinec, o sami bitki in njenem pome-nupa Stane Prežel j. Se pred slovesnostjo na Lipniški planini so se učenci osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice s kulturnim programom poklonili spominu ob grobu narodnega heroja Jožeta Gregorčiča in soborcev v Radovljici. Po proslavi na Lipniški planini pa so se udeleženci prek Jelovice podali k spomeniku v Draž-gošah, od tam pa preko Rudnega polja v Skofjo Loko, kjer so si v vojašnici, ki se imenuje po Jožetu Gregorčiču, ogledali Gregorčičev muzej. Tako so mladi in nekdanji borci kar najbolj slovesno počastili spomin ob letošnji 35. obletnici smrti narodnega heroja Jožeta Gre- forčiča in njegovih soborcev. — ).S. Delegacija Kranja pri Sergeju Kraigherju Ljubljana — Predsednik predsedstva socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher je sprejel v četrtek, 8. septembra, delegacijo kranjske občine, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič. Kranjčani so predsednika Kraigherja seznanili s položajem in razmerami v občini in mu opisali razmere in posledice zadnjega potresa ter prizadevanja za njihovo odstranitev. Od tej priložnosti sta predsednika Kolesarskega kluba Sava in Planinskega društva Kranj inž. Filip Majcen in Franci Ekar izročila Sergeju Kraigherju zlato plaketo Kolesarskega kluba, plezalni vodnik Ravenske K očne, značko in dnevnik planinske poti Kranjski vrhovi in značko tretjega častnega člana kranjskega Planinskega društva. Prva častna člana sta predsednik Tito in žena Jovanka. Planinci so Kraigherju razložili pomen izgradnje Ledin, kolesarji pa so predsednika seznanili z razvojem tega športa v občini. Sergej Kraigher je znan kot velik ljubitelj planinstva in kolesarjenja, -jk Krepitev prijateljskih stikov Sovodenj — V nedeljo, 4. septembra, je bilo na Vrhu v občini Sovodenj v Italiji, občini, ki že nekaj let vzdržuje prijateljske stike s Sovod-njem v škofjeloški občini, prijateljsko srečanje z domačim prosvetnim društvom »Danica« pobratenih društev in organizacij. Udeležili so se ga člani društva »Oton Zupančič« iz Štandreža v Italiji, krajevne organizacije ZZB NOV iz Podnanosa na Primorskem ter planinskega društva iz Sovodnja v Poljanski dolini. So-vodenjski planinci so najprej obiskali kulturni dom »A. Budal« v Štan-drežu, nato pa so se v Gonarsu poklonili žrtvam, ki so med zadnjo vojno izgubili življenje v tem taborišču. Na poznejšem slavju na Vrhu so člani prosvetnega društva »Danica« z Vrha Sovodenjčanom v spomin na nedeljsko srečanje predali plaketo z društvenim grbom. Istočasno pa so sovodenjski planinci obljubili tudi vso podporo in pomoč pri gradnji prosvetnega doma »Danica« na Vrhu. -jg 4*^ Št Koroška Bela — Gradnja vrtca — Ze leta in leta so prostori vrtca na Koroški Beli pretesni in so morali zato odkloniti več predšolskih otrok z Javornika s Koroške Bele. Letos pa so začeli graditi poleg osnovne šole nov montažni vrtec, v katerem bo prostora za 140predšolskih otrok. Vanj se bodo vselili v začetku decembra, veljal pa bo okoli 7 milijonov dinarjev. —Foto: F. Perdan Seja konference ZKS Tržič Podvojeno število osnovnih organizacij Tržiška občinska organizacija ZKS združuje 672 članov, kar predstavlja 5,1 odstotka prebivalcev občine in skoraj 11 odstotkov zaposlenih občanov — Samostojne osnovne organizacije še nimajo v enem delovnem kolektivu in v šestih krajevnih skupnostih Tržič — 12. septembra se je v Tržiču sešla občinska konferenca ZKS, katere delegati zastopajo 672 komunistov v tržiški občini, ki so organizirani v 40 osnovnih organizacijah. Pohvalno je, da je bilo leta 1973 v tržiški občini le 21 osnovnih organizacij, sedaj pa jih je skoraj enkrat več. Statistični podatki povedo, da je med komunisti 30 odstotkov žensk in 70 odstotkov moških, da je med tržiškimi komunisti 328 ali 48,8 odstotka neposrednih proizvajalcev in da 165 komunistov ali 24,5 odstotka še ni dopolnilo 27 let. S socialno sestavo občinske organizacije v Tržiču še niso zadovoljni. Pri sprejemanju bi morali biti bolj pozorni na neposredne proizvajalce in ženske, ki jih je med zaposlenimi kar 52 odstotkov, vendar se nad napredkom v zadnjih letih kljub temu ne kaže pritoževati. V tržiški občini ima partijsko knjižico dobrih 5 odstotkov prebivalcev, med zaposlenimi pa je komunistov skoraj 11 odstotkov. Pred leti zastavljeni cilj, da mora biti med zaposlenimi 10 odstotkov komunistov, je bil sicer dosežen, vendar to ne velja za vse osnovne organizacije. V kar desetih kolektivih tega cilja še niso dosegli ali so celo 1. november -rok za izvedbo konferenc ZK Kranj — Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je na zadnji razširjeni seji 6. septembra razpravljal o pripravah na volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov v občini. "Letos jeseni namreč poteče dveletni mandat vseh osnovnih organizacij ZK v kranjski občini in štiriletni mandat vsem organom občinske konference. V večini osnovnih organizacij ZK so se priprave (evidentiranje kandidatov za nova vodstva) že začele. Tam, kjer s pripravami še niso začeli, pa morajo pohiteti, so sklenili na komiteju. Volilne konference v vseh osnovnih organizacijah ZK v občini morajo biti namreč končane najkasneje do 1. novembra'. Do 10. novembra pa se morajo sestati sveti zveze komunistov, če so komunisti tako organizirani. Da bodo priprave na konference čimbolje potekale, bodo še ta mesec člani komiteja in občinske konference ZK obiskali osnovne organizacije in ugotavljali aktivnost posameznih osnovnih organizacij. Hkrati s pripravami na volilne konference osnovnih organizacij ZK so se začele tudi že priprave na občinsko volilno konferenco. Letošnje konference osnovnih organizacij ZK v občini bodo pomenile tudi del priprav na kongresa zveze komunistov. * A Z. precej daleč od njega. Konfekcija Oblačila Novost je edini delovni kolektiv v tržiški občini z več kot 50 zaposlenimi, kjer komunisti še sploh organizirani niso. Enaka ugotovitev velja za Lom. Tudi Šest krajevnih skupnosti še nima samostojne osnovne organizacije, vendar se komunisti iz le-teh povezujejo v skupnih organizcijah. V skupni organizaciji so komunisti iz Leš in Brezij in komunisti iz Križev, Sebenj in Senič-nega. V Sebenjah, Seničnem in Je-lendolu organizirajo tudi občasne aktive. Komunisti iz tržiške občine so v preteklih štirih letih največkrat razpravljali o uresničevanju ustave in zakona o združenem delu, o družbenopolitičnih problemih in kadrovs'kih vprašanjih ter o organiziranosti svoje organizacije. Posebna pozornost je veljala izobraževanju. V štirih izobraževalnih sezonah je bilo organiziranega izobraževanja na občinski ravni 565 ur z 2045 udeleženci. Prepičlo pa je bilo samoizobraževanje in izobraževanje po osnovnih organizacijah. Zveza komunistov je bila med pobudniki za podpis družbenega dogovora o družbenem izobraževanju. Zveza pa se je bolj ali manj intenzivno vključevala tudi v vse druge družbenopolitične akcije v občini od referendumov in prizadevanj za uvedbo celodnevne šole do množične podpore našim rojakom v sosednji Avstriji. Zveza komunistov je zagovarjala sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v okviru SZDL, ki pa mora postajati še trdnejše. Meseci pred partijskimi kongresi so priložnost za oceno in odstranitev ugotovljenih pomanjkljivosti. . J. Košnjek Slabo vzdrževana makadamska, vendar zelo prometna cesta med Puštalom in Soro, ki je vrsto let predstavljala velik kamen spotike v škofjeloški občini, je dobila asfaltno prevleko. Nekaj denarja so prispevali krajani KS Škofja Loka v obliki samoprispevka, drugo pa občinska komunalna skupnost. Asfalt je položilo Cestno podjetje iz Kranja. (Ib) — Foto: J. Zaplotnik Kranj — Ljubljanska banka, podružnica Kranj gradi v novem stanovanjskem naselju na Planini v Kranju novo ekspozituro. Celotna gradbena in druga dela je prevzelo Splošno gradbeno podjetje Gradbinec, končana pa naj bi bila v oktobru. Po otvoritvi bo nova ekspozitura kranjske podružnice Ljubljanske banke odprta vsak ponedeljek in torek popoldne, ob sredah vet dan in ob četrtkih in petkih dopoldne. Prebivalci Planine bodo v tej ekspozi turi lahko opravili vse bančne posle. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Prisrčno snidenje v Martinj vrhu Srečanje borcev gorenjskega vojnega področja, škofjeloškega odreda in drugih slavnih partizanskih enot — Odkritje spominske plošče na Pučevi domačiji — Množična udeležba mladine — Bogat kulturni program Martinj vrh — Na Pučevi domačiji v Martinj vrhu nad Selško dolino je bilo v nedeljo prisrčno snidenje borcev gorenjskega vojnega področja in škofjeloškega odreda. Slavju pa so se pridružili tudi mnogi borci drugih enot, člani oblastnega komiteja za Gorenjsko, pripadniki zaščitnega bataljona pri oblastnem dročja ni več med nami, da ni na današnjem slavju tudi mnogih domačinov, očetov in partizanskih mater, ki so nam v boju širokogrudno pomagali in pri osvobajanju dali velik in neprecenljiv prispevek.« Ko je slavnostni govornik spregovoril o letošnjih Titovih in partijskih jubilejih, je menil, da je Med številnimi gosti na proslavi v Martinj vrhu je bil tudi prvi komandant NOV in PO Slovenije Franc Leskošek-Luka komiteju, člani pokrajinskega odbora aktivistov OF za Gorenjsko, okrožnih odborov, kurirji, osebje partizanskih tehnik, tiskarn in bolnišnic, pripadniki JLA, teritorialne obrambe, civilne in narodne zaščite, mladina in drugi. Prisotni so v svoji sredi še posebno toplo pozdravili prvega komandanta narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Franca Leskoška-Luko, predstavnike občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin, nosilce partizanske spomenice 1941, borce domicilnih enot, aktiviste ter domačine, ki so med zadnjo vojno vihro dali velik prispevek pri osvobajanju naše zemlje izpod okupatorjevega jarma. Po intoniranju državne himne in pozdravnih besedah domačinov, krajevne organizacije ZZB NOV Martinj vrh, je zbranim spregovoril komisar škofjeloškega odreda in predsednik kranjske Občinske skupščine Tone Volčič. »Prvič po vojni smo se množično zbrali tule v Martinj vrhu, na kraju, kjer smo bili priče ustanovitvi slavnih partizanskih enot,« je dejal, »zato je prav, da je srečanje namenjeno spominom na te dogodke, da se spomnimo žrtev, pridobitev našega boja ter uspehov v povojni graditvi. V spomin na vse to bomo na Pučevi domačiji na današnji svečanosti odkrili tudi spominsko ploščo, ki naj na nekdanje slavne dni naše zgodovine spominja vse današnje in bodoče rodove. Veseli smo lahko, da smo se danes tu zbrali v tako velikem številu. Vedro razpoloženje nam žal kali le bridko spoznanje, da mnogih, ki so stali tule pred triintridesetimi leti ob ustanovitvi škofjeloškega odreda in gorenjskega vojnega po- liščine v naši borbi proti okupatorju na Gorenjskem v letu 1944. Vojna je namreč takrat prihajala v zaključno obdobje. Pospešiti in intenzivirati je bilo potrebno borbo ter istočasno misliti in se pripraviti na prevzem oblasti. Gorenjski odred v začetku leta 1944 še zdaleč ni mogel več sam nadzorovati celotnega položaja med Ljubljano in Kranjsko goro ter od Cerknega do kamniških planin. Posledica zadnje reorganizacije partizanskih enot je bila ustanovitev škofjeloškega, kokrškega in jese-niško-bohinjskega odreda ter gorenjskega vojnega področja. V boj so bili tako resnično vključeni vsi materialni in ljudski potenciali. V osmih mesecih smo, lahko rečemo, izpolnili vse naloge. Ponosni smo, da smo uspešno končali začeti boj Žagarja, Gregorčiča, Kebeta in drugih revolucionarjev in osvobodili našo zemljo. Bila pa je to težka borbena pot, polna žrtvovanj in trpljenja. Boji so tudi v naših enotah zahtevali mnoge žrtve. Med nami ni več Andreja Zvana-Borisa, Otona Vrhunca-Blaža, Milana Janežiča in še mnogih prekaljenih borcev.« Ob koncu je Tone Volčič spregovoril še o naši povojni graditvi. Menil je, da smo dosegli izredno velike uspehe, ki pa jih moramo tudi skrbno čuvati in varovati. Pri tem pa nam bodo še vedno v posebno korist izkušnje in vrline naših borcev: borbenost, pogum, požrtvovalnost, trdna volja ... Tem besedam so še s posebno pozornostjo prisluhnili mladi, ki so se na srečanju zbrali v velikem številu. Osrednja svečanost na Pučevi domačiji se je končala z nastopom godbe na pihala iz Škofje Loke, reci-tatorjev iz osnovne šole Prešernove Odkritje spominske plošče na Pučevi domačiji, na kraju, kjer je bil pred triintridesetimi leti ustanovljen škofjeloški odred Titovo delo vtkano v vso našo novejšo zgodovino. Pod njegovim vodstvom in s komunistično partijo na čelu pa smo v kratkem obdobju dosegli take uspehe kot jih nekateri drugi narodi uspejo šele v mnogo daljšem času. »Škofjeloški odred in gorenjsko vojno področje sta bila v primerjavi z drugimi enotami ustanovljena dokaj pozno,« je nadaljeval Tone Volčič. »Toda to ni pomembno. Bolj pomembno je, vprašati se, če so borci teh enot v celoti izpolnili pričakovanja in naloge? In treba je reči, da so jih. Celo nadvse častno! Ustanovitev novih enot so zahtevale oko- brigade v Železnikih ter pevcev Koroškega akademskega okteta in odkritjem spominske plošče. »Po ukazu glavnega štaba NOV in POS je bil na tem mestu dne 15. septembra 1944 ustanovljen škofjeloški odred,« piše na njej. Ploščo na Pučevi hiši je prevzela v skrb in čuvanje krajevna organizacija ZZB NOV Martini vrh. Slavje v Martinj vrhu se je v lepem vremenu seveda nadaljevalo še v pozno popoldne. Kajti spominov se je v triintridesetih letih nabralo veliko ... Besedilo: J. Govekar Slike: J. Zaplotnik Srečanje geokemikov treh celin Skofja Loka — Pred dnevi se je v Škofji Loki začel mednarodni seminar o geokemičnih metodah odkrivanja uranove rude, njene predelave in pridobivanja urana, za današnji čas vse bolj dragocene kovine. Gostitelja srečanja, ki ga vsako leto pripravlja mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) pri organizaciji združenih narodov, s sedežem na Dunaju, lani je bilo le-to v sosednji Avstriji, sta Geološki zavod iz Ljubljane in Rudnik urana Zirov-ski vrh v ustanavljanju, udeležuje pa se ga triindvajset svetovno znanih izvedencev za jedrsko energijo iz sedemnajstih dežel Azije, latinske Amerike in Evrope. Med udeleženci škofjeloškega seminarja je tudi večje število naših geokemikov in geologov, ki bodo prav gotovo lahko prispevali pomemben delež k uspehu posvetovanja. Predstavnik mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA pri združenih narodih dr. Jim Cameron, pod- sekretar republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost dr. Beno Lukman in drugi so že na otvoritveni svečanosti poudarili velik pomen, ki ga imajo vsakoletna snidenja znanstvenikov s področja jedrske energije, in spregovorili o pomenu škofjeloškega srečanja. Menili so, da bo na posvetu, ki je sploh prvi te vrste pri nas, v prvi vrsti mogoče izmenjati predvsem dosedanje izkušnje pri raziskavah pomembnih za pridobivanje uranove rude in obogatiti dosedanje znanje ob uporabi in preizkusu najnovejših geokemičnih pripomočkov. Še posebno pomembne bodo izmenjave izkušenj in dosedanjih ugotovitev pri raziskovalnem delu med strokovnjaki iz neuvrščenih dežel, ki so tokrat v Škofji Loki močno zastopani. Brez dvoma pa bo to mednarodno srečanje poleg praktične vrednosti za rudnik urana Zirovski vrh, ki naj bi začel obratovati najkasneje v začetku prihodnjega desetletja, imelo pre- cejšen pomen tudi za nadaljnji energetski razvoj naše republike. Strokovnjaki namreč predvidevajo, da poleg Zirovskega vrha, doslej odkriti uran naj bi zadostoval približno za dve polnenji jedrske elektrarne v Krškem, skrivajo uranovo rudo tudi drUga področja, ki pa jih bo z najnovejšimi metodami potrebno tudi raziskati. Uspešna izvedba seminarja pomeni pomembno vlogo in uveljavljanje Jugoslavije v svetu na področju iskanja in odkrivanja energetskih virov. Do konca septembra, seminar bo namreč trajal mesec dni, bodo udeleženci srečanja poslušali predavanja priznanih strokovnjakov mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA iz Kanade, Brazilije, Velike Britanije, Francije in drugih dežel. Istočasno pa bodo opravljali tudi praktično delo na terenu: predvsem se bodo seznanili in analizirali dosedanje raziskave v rudniku urana v Dveletno »ogrevanje« gorenjskega zdravstva Le korak do integracije Z odločitvijo o integraciji in s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v tri organizacije združenega dela in eno sestavljeno organizacijo bo gorenjsko zdravstvo napravilo šele prvi korak: uveljavljanje dohodkovnega sistema na osnovi nove samoupravne organiziranosti pa naj bi zagotovilo tudi tako zaželeni poslovni učinek zdravstva Sredi prihodnjega meseca naj bi 2300 zdravstvenih delavcev Gorenjske na referendumu končno odločalo o novi organiziranosti gorenjskega zdravstva temelječi na novi ustavi in zakonu o združenem delu: sedanjih 22 delovnih organizacij naj bi se oblikovalo v tri organizacije združenega dela, in sicer OZD zdravstveni domovi, OZD bolnice in OZD lekarne, le-te pa v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenjski zdravstveni center. Osnovni namen združitve zdravstvenih delovnih organizacij je boljša organizacija dela, večja strokovna povezanost, kar vse naj predvsem ohrani sedanji nivo zdravstvenega varstva v regiji, zdravstvu samemu pa naj bi združitev omogočila učinkovitejše poslovanje. Vse dosedanje razprave o novi organiziranosti zdravstva na Gorenjskem so pokazale, da je bilo dveletno obdobje vseeno prekratko za razjasnitev stvari, ki so bila že leta jabolko spora in so verjetno imela svoj odsev tudi na zunaj, to je pri uporabniku zdravstvenih storitev, še najbolj pa so odsevala v poslovnosti samega zdravstva. Vprašanja, ki so vznikala v razpravah v zdravstvenih delovnih organizacijah o tem, kaj bodo delavci v novi organiziranosti izgubili, kaj bodo pridobili, seveda niso mogla najti takšnih odgovorov, ki bi stoodstotno zagotavljali boljše stanje tako za zdravstvenega delavca kot za uporabnika zdravstvenih storitev. Nova samoupravna organiziranost, za katero se bodo zdravstveni delavci v kratkem odločali, prinaša samo statusno spremembo, brez te pa kasnejši sporazumi o delitvi dela ne bi mogli zaživeti. Delavci v zdravstvu torej lahko največ pričakujejo prav od sporazumov, s katerimi se bodo v regiji dogovarjali ne le o boljši strokovni povezavi, pač pa tudi usklajevali planiranje, združevali sredstva, izbirali enotno zdravstveno doktrino itd. V teh sporazumih tičijo potencialne možnosti, za boljše poslovanje s sredstvi, ki so sedaj namenjena zdravstvenemu varstvu in jih vedno primanjkuje. Z integracijo v sedaj predlagane oblike pa seveda ne bo položena cementna preklada za formiranje takih ali drugačnih TOZD: verjetno tudi TOZD v zdravstvu ne bodo vzniknili kar čez noč ali že dan po integraciji: vsekakor to delo — namreč »zorenje« v TOZD — še čaka zdravstvene delavce v prihodnjem letu in še kasneje, odvisno pač od prakse in zamisli o modelu temeljne organizacije združenega dela v zdravstvu. L. M. Zakon priganja Na Gorenjskem še ni znano število invalidnih oseb, ki se po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov lahko usposobijo za delo. Zamujanje pa ne gre le naprtiti strokovnim službam, pač pa tudi mlačnemu odnosu družbenopolitičnih organizacij do invalidske problematike Čeprav zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb velja že od 1. januarja letos, se vseeno ne moremo pohvaliti ob sedanjem tretjem četrtletju, da s kaj posebno velikimi koraki dohitevamo zamujeno. Resda vse do polletja niso bili znani zneski namenjeni za opravljanje nove dejavnosti, katere del je prevzela tudi skupnost za zaposlovanje, vendar pa še malo ne kaže iskati krivde prav v tem. Čeprav sedaj denar je, gorenjske delovne organizacije na primer so v sredstvih za zaposlovanje namenile 2,73 milijona novih din za delovno usposabljanje invalidnih oseb, ki doslej niso imele statusa invalida, in torej že zaposlene ali nezaposlene niso imele možnosti delovnega usposabljanja, pa tudi zaposlovanja. Medtem ko so v nekaterih gorenjskih občinah tako kot v kranjski že spomladi dopolnjevali sezname in- Zirovskem vrhu. Rudnik bodo seveda tudi večkrat obiskali. V preteklih dneh so se strokovnjaki za jedrsko energijo posvetili teoretičnemu razglabljanju uporabe novih sodobnih metod geokemičnih raziskav. Iz vzorcev vode in mulja iz rek so namreč ugotavljali z najmodernejšimi pripomočki in dognanji prisotnost urana, svinca, cinka, mangana in drugih kovin. V prihodnjih dneh pa bodo prav gotovo še posebno zanimiva razglabljanja o problemih pridobivanja surovin, mimogrede rečeno: geokemične raziskave tal v Zirovskem vrhu so izredno vzpodbudne in kažejo na večja ležišča uranove rude, virov energije ter o zavarovanju okolja. Prav slednje pa je tema, ki je prav gotovo še posebno zanimiva za naše strokovnjake, saj bo prav v Zirovskem vrhu potrebno temeljito poskrbeti za varstvo okolja. J. Govekar validnih oseb v krajevnih skupnostih in jih usklajali s seznami skupnosti za zaposlovanje, pa vse do sedaj z evidentiranjem invalidnih oseb v drugih občinah kasnijo. Tako skupnost za zaposlovanje Kranj, ki naj bi zbrala te podatke za vso regijo, doslej še ni uspela dobiti podatkov od ostalih občin razen kranjske, ki je že spomladi evidentirala 270 invalidnih oseb. Skupina strokovnih delavcev, med njimi bodo rehabilitacijski svetovalec, tehnolog, zdravnik medicine dela, socialni delavec, bo kasneje lahko ugotavljala, za kakšno delo bi bile primerne te invalidne osebe ter kakšna rehabilitacija jim je potrebna. Na Gorenjskem naj bi do konca letošnjega leta zaposlili prvih 50 invalidnih oseb, ki jim novi zakon daje na podlagi usposabljanja pravico do dela. Seveda pa je Še posebej od ' združenega dela odvisno, če bo tem ' invalidom tudi omogočilo zaposlitev. Zakon sicer zelo spodbuja z raznimi olajšavami za delovne organizacije zaposlovanje invalidnih oseb, vendar pa je vsaj do sedaj izražena pripravljenost delovnih organizacij za zaposlovanje invalidnih oseb več kot majhna: to pa je v sedanji in tudi srednjeročno začrtani politiki manjše rasti zaposlenosti tudi razumljivo. O tem, kje iskati izhod, je bilo že dosti rečenega, ostaja pa še vedno nedorečeno in nerazčiščeno: kje in kakšni naj bi bili rehabilitacijski centri, kako je z invalidskimi delavnicami, delavnicami pod posebnimi pogoji: pojmi o tem še niso razčiščeni, kaj šele, da bi se nakazovale že realne možnosti za njihovo ustanovitev. Nestrpna vprašanja so vsekakor opravičljiva, če vemo, da problemi teh invalidnih oseb niso od včeraj, da že nekaj let o njih govorimo, zdaj ko so dane zakonske možnosti, pa kljub trkanju invalidov na vrata njihove pravice do dela, kar ne moremo zadeve zgrabiti z obema rokama. L. M. Priznanja novatorjem železarne Poleg spodbudnih odškodnin, akontacij in rent Železarna Jesenice podeljuje vsako leto tudi priznanje inž. Lambert Pantza za življenjsko delo na metalurškem področju in nagrado najbolj uspešnemu novatorju v minulem letu Jesenice — Okoli 500 stalnih ali občasnih iznajditeljev, racionaliza-torjev in avtorjev tehničnih izboljšav deluje v 6500-članskem kolektivu jeseniške Železarne in letno ustvarijo in prihranijo okoli 23 milijonov letnega inventivnega dohodka. Za svoje delo prejemajo poleg spodbudnih odškodnin, akontacij in rent tudi nagrado Novator leta, vsako leto pa podelijo tudi inž. Lambert Pantzovo nagrado življenjsko delo na metalurškem področju. Inž. Lambert Pantz je bil prvi tehnični direktor Kranjske industrijske družbe. Do zdaj so podelili nagrado za življenjsko delo inž. Marinu Ga-brovšku in Bogomila Homovcu, nagrado Novator leta pa so prejeli vodja šamotarne Franc Potokar, Anton Kelvišar in Janez Komel. PANTZOVA NGRADA Letos je posebno nagrado za življenjsko delo na metalurškem področju prejel diplomirani metalurški inženir Ivo Arzenšek, pomočnik glavnega direktorja železarne. Ivo Arzenšek se je v železarni zaposlil leta 1947 in že tedaj pokazal izredne sposobnosti, saj se je pod njegovim IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ ion •Življenje c V NOVIH PROSTORIH Tovarna obutve Alpina iz Žirov, ki letos praznuje 30-letnico obstoja, je jubilej Broslavila tudi s pomembno pridobitvijo, 'obila je namreč nove proizvodne in skladiščne prostore. TOZD Plastika je začela z redno proizvodnjo v novih prostorih takoj po kolektivnem dopustu, v novih skladiščnih prostorih s površino 1500 kvadratnih metrov pa kljub temu, da se niso popolnoma opremljeni, zaradi velike irostorske stiske ie skladiščijo materiale a izdelke. Da so bili prostori zares potrebni, dovolj zgovorno priča dejstvo, da Je v skladišču potrebno dnevno sprejeti in odpremiti 5000 parov čevljev in 12.000 do 20.000 parov izdelkov iz plastike. tekaški čevlji Program športne obutve v tovarni Alpina iz Žirov je vezan predvsem na izvoz. Prve kolekcije tekaških čevljev so Žirovci ie poslali na tržišče. Letos bodo v Alpini izdelali prek 200.000 parov tekaških čevljev, ki so zaradi svoje kvalitete povsod zelo iskani. Prav zdaj pa Alpinini strokovnjaki pripravljajo nov model smučarskega čevlja, ki že dobiva prve izredno laskave ocene. SINDIKALNI IZLETI V tirovski Alpini so tudi letos za člane kolektiva pripravili več zanimivih sindikalnih izletov. Žirovci so tako obiskali Švico, Crikvenico, Cateške Toplice, kočev- kc ski Rog in druge znane slovenske kraje ZELEZPR 217 STROKOVNJAKOV ŽELEZARSKEGA CENTRA JESENICE - Junija je na strokovnih šolah Železarsko izobraževalnega centra zaključilo šolanje 170 dijakov, predvidevajo pa da bo letošnje šolsko leto zaključilo šolanje še 217 strokovnjakov, kar je največ doslej. Največ je strojnih tehnikov, metalurških tehnikov, metalurških delovodij, obratnih elektrikajev in hladnih valjavcev. 40 LET PLAVŽA JESENICE - Poseben odbor že pripravlja za novembra srečanje vseh tistih delavcev, ki so delali na plavžu v jeseniški železarni. Novembra letos namreč poteka 40 let, odkar so na Jesenicah zakurili prvi plavž. V tem času so proizvedli 4 milijone 100.000 ton grodlja. Ivo Arzenšek je prejel nagrado za življenjsko delo. — Foto: F. Perdan vodstvom povečala proizvodnja, postala kvalitetna in usmerjena v več proizvodov. Ko je bil direktor valjam, se je skupna proizvodnja povečala za 35 odstotkov, blagovna pa za 55 odstotkov, v letih 1955 do 1968 pa je delal kot pomočnik tehničnega direktorja. V tem času se je skupna proizvodnja povečala za 35 odstotkov, blagovna pa za 70 odstotkov, železarna pa je precej investirala. Ko je delal v sektorju za ekonomiko, je železarna prešla od mehanske na elektronsko obdelavo podatkov, zadnja leta pa se je kot pomočnik glavnega direktorja precej prizadeval za integracijo slovenskih železarn, vedno pa je bil tudi aktivni družbenopolitični delavec. Ivo Arzenšek ima velike zasluge za uveljavljanje in uspešno poslovanje železarne Jesenice. Kaj mu pomeni to visoko priznanje? »Vsekakor mi veliko pomeni, vendar pa je obenem inž. Lambert Pantzova nagrada priznanje vsem delavcem, ki so vložili svoj trud k napredku železarne, ki so sledili skupnim ciljem. 2e več let so uspehi rezultat skupinskega dela, zato je nagrada enemu ali drugemu tudi nagrada vsem drugim.« NOVATORJA LETA Na osnovi največjih prihrankov ob inovaciji v minulem letu sta Vitomir Gričar, novator leta dobila priznanje Novator leta Vitomir Gričar in Janko G uze 1 j iz temeljne organizacije združenega dela visoke peči. S svojo izboljšavo na aglomeraciji sta železarni prihranila 2 milijona dinarjev letno, ko sta povečala količino aglomerata z novo tehnologijo. Vitomir Gričar in Janko Guzelj: »S tehnično izboljšavo v aglomeraciji se je proizvodnja povečala za 6,7 odstotka ali 13.000 ton aglomerata na leto, letni prihranek pa je 2 milijona 800.000 dinarjev. Nova aglomeracija je bila zgrajena na podlagi izkušenj gradnje tujih aglomeracij, z novo tehnologijo pa sva uspela bistveno izboljšati proizvodnjo. Priznanja sva vsekakor zelo vesela.« D. Sedej PREDDVOR PRED JESENSKO TURISTIČNO SEZONO - V hotelu Bor v Preddvoru ugodno ocenjujejo turistično sezono v letošnjem prvem polletju. Julij je bil na lanski ravni, avgust pa je bil predvsem zaradi nestanovitnega in slabega vremena slabši. Individualni gostje so zaradi dežja predčasno zapuščali Preddvor, agencije pa so nekatere skupine turistov odpovedale. Razen tega v številnih deželah propagirajo letovanje doma. Od jesenske in zimske turistične sezone pa si v Preddvoru veliko obetajo, (jk) — Foto: F. Perdan Prosti le štiri dni na leto V nedeljo, 18. septembra, bo gorenjska živinorejska osemenjevalna služba proslavila 25. obletnico delovanja — Razstava plemenske živine v Savskem logu — Izredne zasluge osemenjevalcev pri zboljšanju goveje črede na Gorenjskem Janko Guzelj, novator leta Kranj — Zivinorejskoveterinarski zavod Gorenjske in gorenjske kmetijske organizacije združenega dela bodo pripravile v nedeljo, 18. septembra, dopoldne na kranjskem sejmišču v Savskem logu svečano proslavitev 25. obletnice delovanja živinorejske osemenjevalne službe na Gorenjskem. Ob tej priložnosti bo organizirana ena največjih razstav plemenske živine lisaste in črno-bele pasme, na kateri se bodo predstavile 103 krave, telice in privesnice. Razstava živine bo javnosti predstavila uspehe rejskega dela na Gorenjskem in primere dobrega sodelovanja med rejci in strokovnjaki ter skušala spodbuditi še več rejcev za takšno delo. Program nedeljske prireditve se bo začel ob sedmih zjutraj, ko bodo rejci prignali živali na prostor Gorenjskega sejma v Kranju. Ob pol devetih se bo pričelo ocenjevanje živine, uro kasneje pa bodo odprli razstavo o gorenjski osemenjevalni službi in podelili priznanja delavcem v osemenjevalni službi. Ob pol dvanajstih pa bo revija najbolje ocenjenih živali in podelitev nagrad. Predvsem delovna disciplina Zaradi slabšega poslovnega rezultata julija bodo morali železarji v naslednjem obdobju zelo povečati svojo proizvodnjo — Sanacijski program hladne valjarne in ustreznejša družbena samozaščita Jesenice — Delegati delavskega sveta jeseniške Železarne so na svoji zadnji seji precej pozornosti posvetili poslovnemu uspehu zadnjih mesecev, ko rezultati gospodarjenja niso bili najboljši, saj so proizvedli manj kot so predvidevali. Se posebno neugodna je bila proizvodnja julija, nekoliko boljša avgusta, vendar bodo morali jeseniški železarji precej bolj povečati svojo proizvodnjo v naslednjih mesecih, če bodo hoteli leto zaključiti ugodno. Analizo gospodarjenja je pripravil odbor za gospodarstvo, delegati pa sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje stanja. Med drugim terjajo boljše gospodarjenje sedanja premajhna količinska in vrednostna proizvodnja, premalo kvalitetni asortiment, povečana izguba, premajhna tehnološka disciplina, premajhen izplen. Železarji Skupnost za zaposlovanje Kranj Zavarovanje za primer brezposelnosti PRIPRAVA ZA ZAPOSLITEV Zakon uvršča med pravice za primer brezposelnosti tudi pravice do priprave za zaposlitev. Pravice iz priprave za zaposlitev obsegajo: a) strokovno usposabljanje v obsegu, ki je potreben za predvideno zaposlitev: usposabljanje delavcev, funkcionalno usposabljanje, specializacija strokovnih delavcev, pridobitev kvalifikacije za deficitarne poklice, prekvalifikacija in šolanje v strokovni šoli za deficitarne poklice, b) kritje oz. povračilo določenih stroškov: zdravniški in psihološki pregled, razen za osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, stroške usposabljanja za teoretični in praktični pouk, zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice ie po drugih predpisih, delovna obleka,* če je obvezna, regres za prehrane med delom, če se usposabljajo v organizacijah združenega dela, skladno z določili splošnih aktov organizacij združenega dela, kjer se usposabljajo, prevoz na delo in z dela in v izjemnih primerih povračilo osebnega dohodka, c) gmotna pomoč v času strokovnega usposabljanja: kritje stroškov za prehrano in nastanitev, denarna pomoč v času usposabljanja, ki se prizna največ do višine najmanjšega osebnega dohodka v SR Sloveniji, če nima pravice do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči po zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, denarna pomoč družinskim članom med usposabljanjem osebe, ki vzdržuje družinske člane, če nimajo svojih dohodkov d) prevozne in selitvene stroške za delavca in njegove družinske člane v kraj nove zaposlitve: delavci, ki se prvič zaposlijo in delavci, ki jim lastnost'delavca v združenem delu ni prenehala po njihovi krivdi ali volji, imajo pravico do povračila prevoznih stroškov do novega delovnega mesta za sebe in za družinske člane in do povračila selitvenih stroškov, dijaki in študentje, ki se v 30 dneh po končanem šolanju prijavijo zaradi zaposlitve, imajo pravico do povračila prevoznih stroškov do kraja zaposlitve za sebe in za svoje družinske člane ter do povračila selitvenih stroškov, če v kraju stalnega prebivališča ni mogoče dobiti ustrezne zaposlitve. Delavci imajo pravico do povračila prevoznih in selitvenih stroškov pri zaposlitvi za sebe in za ožje družinske člane, če jim je zaposlitev zagotovljena s posredovanjem skupnosti teb zaposlovanje ali, če sami najdejo zaposlitev v drugem kraju in predložijo potrdilo delovne organizacije, da jih bo zaposlila, da ne bo krila stroškov preselitve. Povračilo prevoznih in selitvenih stroškov znaša 100 % prevoznih oz. selitvenih stroškov po tarifi najcenejšega prevoznega sredstva. Vid Drobnič bodo stalno spremljali tudi zaposlovanje, rast stroškov in skrbeli za boljšo delovno disciplino v vseh temeljnih organizacijah. Delavski svet hladne valjarne na Beli je pripravil sanacijski program, saj valjarna ne dosega planiranih obveznosti. Hudo breme ji je odplačilo visokih anuitet, ob tem pa je tudi več drugih problemov, ki zavirajo prizadevanja za čimprejšnje uresničevanje proizvodnega programa valjarne Bela. Hladna valjarna je sestavni del vse jeseniške Železarne, zato naj bi za oživitev proizvodnje skrbeli vsi zaposleni. Valjarna prihodnje leto namerava prodajati predvsem na domačem tržišču, ko predvideva obenem tudi za več tisoč ton večjo proizvodnjo. Ob tem pa bo potrebno rešiti več drugih težav, ki hromijo delo. Delegati delavskega sveta niso ostali neprizadeti ob nedavnih primerih malomarnega odnosa do družbene lastnine, ko se bodo neodgovorni posamezniki morali zagovarjati pred sodiščem. Škoda je ogromna, saj je bila v dveh primerih ocenjena celo na 940.000 dinarjev. Tudi zaradi zakasnitve potrebnega materiala ponekod v hladni valjarni dela zastajajo tudi do dva dni, organizacija dela pa ni takšna, da bi bili delavci kakorkoli drugače zaposleni. Prihajalo je do vinjenosti na delovnem mestu, do predčasnega odhajanja z dela, do tega, da so delavci na nočnih dninah spali. Delavci so svoje obnašanje celo odkrito priznali, zato so delegati delavskega sveta ob umestnem opozorilu okrožnega javnega tožilstva zahtevali strožjo delovno disciplino in ustreznejšo organizacijo dela. Zavzeli so se tudi za to, da se vsi delavci, ki so bili na specializaciji, zaposlijo v hladni valjarni in da se prepreči odliv delavcev iz valjarne na Beli. D. Sedej LISKA SPODRINILA CIKO Gorenjski živinorejski osemenjevalni službi gre pripisati velike zasluge pri zamenjavi pasme na Gorenjskem. Pred četrt stoletja je na Gorenjskem prevladovala cika, ki sodi med lažje tipe govedi in je sorazmerno dobra za mleko, slabša pa za meso. Vedno bolj pa je prevladovalo mnenje, da je treba v hleve gorenjskih živinorejcev smeleje privezovati živali lisaste pasme. Križanje cikaste pasme z lisasto, kar so zaupali osemenjevalcem, je bil prvi korak k temu, najčrtnejša zamenjava pasme pa se je začela leta 1964. To leto je bilo na Gorenjskem med govejo čredo še 73 odstotkov cik, 18 odstotkov križancev cike in liske, 6,5 odstotka čiste lisaste pasme in 2,5 odstotka drugih pasem. Lani je bila sestava gorenjske goveje črede povsem drugačna. Osemenjevalni službi, selekcijskim postajam in kmetijskim pospeševalcem je ob razumevanju živinorejcev uspelo, da je bilo lani med govejo živino na Gorenjskem le še 5 odstotkov cik, 47 odstotkov križancev med cikasto in lisasto pasmo, 35 odstotkov čiste lisaste pasme, 12 odstotkov govedi črno-bele ali frizijske pasme in le 1 odstotek drugih pasem. Ukrep se je obrestoval, če upoštevamo le odkup mleka. Leta 1966 so mlekarne z Gorenjske dobile 4 milijona 700.000 litrov mleka, lani pa je odkup mleka dosegel že 20,830.000 litrov mleka. Leta 1966 je bila povprečna količina oddanega mleka na kravo 674 litrov, lani pa že 1897 litrov letno! NASPROTNIKI UMETNEGA OSEMENJEVANJA POPUSTILI Leto 1952 je »rojstno« leto živinorejske osemenjevalne službe na Gorenjskem. Takrat so bile na Gorenjskem pogoste kužne bolezni živine in umetno osemenjevanje je bil način »spopada« z njimi. Kot pri vsaki novosti tudi pri umetni osemenjevalni službi ni šlo gladko. Predvsem sta dolga leta kljubovala nezaupanje in odpor bikorejcev, ki so se bali za zaslužek od skočnine in od prodaje plemenskih bikov. Zato do leta 1960 služba ni dosegla večjega razmaha. Nič čudnega ni, če je bilo leta 1952 umetno osemenjenih le 162 krav, šest let kasneje pa 2995. Leta 1960 se je osemenjevalna služba organizacijsko okrepila in se uveljavila v družbi in med živinorejci. Postala je enotna za vso Gorenjsko. Lani pa je bilo osemenjenih že 17.773 plemenic. Osemenjevalci prihajajo na domove in mora živinorejec za njihov obisk odšteti 200 dinarjev. V ceni so vračunani pregled plemenice, osemenitev in kontrola brejosti. Danes odhaja dan za dnem po osmih turah ali »progah«, kot jih imenujejo v osemenjevalnem centru, osem osemenjevalcev. Vse dni, ne oziraje se na vreme, so na poti. Le štiri dni letno imajo proste. To so 1. maj, 1. november, 29. november in 1. januar. Sicer pa za ljudi, ki so neločljivi del gorenjske živinoreje, ni počitka! J. Košnjek DOGOVORIMO SE KRANJ 37. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj sreda, 21. septembra, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine 36. SEJA zbora združenega dela skupščine občine Kranj sreda, 21. septembra 1977 ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine 32. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda, 21. septembra 1977 ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine Dnevni red 37. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu le naslednja vprašanja: — ocena realnih rezultatov gospodarjenja v letu 1976 ter poročilo o finančnih rezultatih gospodarstva v prvem polletju 1977 — srednjeročni program razvoja kmetijstva v občini Kranj za razdobje 1978 - 1980 (predlog) — poročilo o delu izvršnega sveta ■kupščine občine Kranj v prvem polletju 1977 — odlok o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na Področju otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, komunalne dejavnosti, varstva pred požarom in ljudske obrambe v občini Kranj za čas od 1/8 do 31/12-1977 — informacija o posledicah potresa v občini z dne 16/7-1977 ter o ukrepih *a njihovo odpravo; predlog za uporabo solidarnostnih sredstev zbranih v občini za odpravo posledic potresa — prenos sredstev za komunalno urejanje mestnega zemljišča in sredstev za rekonstrukcijo javnih cest na Samoupravno komunalno interesno •kupnost. 36. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 32. SEJA ZBORA RKAJEVNIH 8kupno8ti SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Dnevni red zasedanj obeh zborov je •nak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora. Le da bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obranavala še: — odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — odločbo o prenosu stanovanj v družbeni lastnini, na katerih ima pravico občina Kranj, na Samoupravno stanovanjsko skupnost Kranj — razveljavitev sklepa o razlastitvi v območju zazidalnega načrta Šenčur — podelitev velike plakete občine Kranj ladji »Kranj« Zbor združenega dela pa bo enako kot družbenopolitični zbor (brez zbora krajevnih skupnosti) obravnaval še prenos sredstev za komunalno urejanje mestnega zemljišča in sredstev za rekonstrukcijo javnih cest na Samoupravno komunalno interesno skupnost O vseh predloženih točkah dnevnega rada bodo vsi trije zbori občinske ■kupščine razpravljali na ločenih sejah. Enotnejša stanovanjska politika V Kranju je precej starejših stanovanj, ki bi jih bilo treba obnoviti, frecej pa je tudi želja, da bi občani 12 solidarnostnega sklada dobili taksna stanovanja. Zato naj bi družbenopolitični zbor in zbor združenega dela občinske skupščine na zasedanju sprejela predlog, da se okrog 1200 stanovanj iz tako imenovanega 8Plošnega stanovanjskega fonda prenese na enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri občinski samoupravni stanovanjski 8kupnosti. Drugače povedano gre za enotnejšo politiko razdeljevanja starših stanovanj in tistih, zgrajenih s Tedstvi solidarnostnega stanovanj-*kega sklada. Vendar pa bodo tovrstna stanovanja posebej evidentirali, k pravilniku o razdeljevanju teh stanovanj P« bo dajal soglasje tudi izvršni svet °bčinske skupščine. Seznam stanovanj je na ogled na oddelku za spravne zadeve občinske skupščine, na voljo pa bo tudi na seji skupščine. Ugodno, čeprav zamegljeno Letošnji polletni rezultati gospodarjenja v kranjski občini so ugodnejši od lanskih v tem času — Sliko pa delno zamegljujejo nekatere spremembe Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na eni zadnjih sej že obravnaval rezultate gospodarjenja v minulem letu in v letošnjem prvem polletju. Ugotovil je, da so letošnji polletni rezultati ugodnejši od lanskih v tem času, čeprav realno sliko precej zame-glujejo nekatere spremembe. Vsem zborom občinske skupščine bo na seji predloženo tudi poročilo. Ena od osnovnih ugotovitev je, da pri ocenjevanju doseženih rezultatov ni moč uporabljati nekaterih osnovnih republiških ocen. Zato je v poročilu tudi predlog, da bi v republiki izdelali enotno metodologijo za spremljanje in izvajanje srednjeročnega načrta. Lani sta bila uveljavljena zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o spremembi obračunskega sistema, kar je pomenilo prehod od tako imenovane fakturirane na plačano realizacijo. Tako so se pogoji gospodarjenja močno spremenili in seveda vplivali tudi na finančne rezultate. Družbeni proizvod se je na primer lani v primerjavi z letom 1975 povečal za 7 odstotkov, število zaposlenih za 2,4 odstotka, produktivnost pa za 4,5 odstotka. Osebna poraba ni odstopala od produktivnosti dela, tako da so se realni (neto) osebni dohodki v poprečju povečali za 4 odstotke. Pokazala pa se je manjša ekonomičnost poslovan- ja, kar je s povečanjem zakonskih in pogodbenih obveznosti povzročilo manjšo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Financiranje skupne porabe je potekalo na podlagi samoupravnih sporazumov. Tako so se sredstva za financiranje družbenih dejavnosti lani v primerjavi z letom prej povečala za 27 odstotkov, izdatki pa so narasli za 22 odstotkov. Ob koncu minulega leta je bila narejena tudi valorizacija oziroma uskladitev dohodkov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Letošnje polletno ugotavljanje finančnih rezultatov pa poleg že omenjenih sprememb zameglu-jejo še nekateri zakoni. V ta sklop recimo sodi tudi nov kontni plan sestavljen na osnovi določil zakona o združenem delu. Vendar pa primerjalni podatki vseeno kažejo na dokaj ugodno sliko. Industrijska proizvodnja se je povečala za 5 odstotkov, število zaposlenih je naraslo za 2,2 odstotka (kar je celo nekaj manj kot določa resolucija), produktivnost pa se je povečala za 2,7 odstotka. V primerjavi z lanskim letom se je izboljšala tudi zunanjetrgovinska bilanca. Najbolj razveseljiva (če tako rečemo) pa je ugotovitev, da je letos ob polletju gospodarstvu po dolgih letih ostalo približno za en odstotek več denarja kot lani. Podatki o polletnem gospodarjenju v kranjski občini so veliko ugodnejši od lanskih v tem času. Vendar pa nekatere zakonske in druge spremembe zamegljujejo realno sliko. Predlog odloka o ... ... stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, komunalne dejavnosti, varstva pred požarom in ljudske obrambe v občini Kranj za čas od 1/8 do 31/12-1977. Po letošnjih razpravah v združenem delu o financiranju tako imenovane skupne porabe so bili v večini primerov sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih planov, s katerimi je urejeno financiranje dejavnosti posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. V tako imenovanem postopku dogovarjanja niso bili zajeti le delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov (zasebniki) opravljajo gospodarsko in drugo družbeno dejavnost. Zato s tem odlokom občinska skupščina skupaj s skupščinami posameznih samoupravnih interesnih skupnosti predpisuje plačevanje prispevkov za fi- Poslej SIS za komunalo Izvajanje programa komunalne dejavnosti v občini je po ustanovitvi prevzela občinska komunalna interesna skupnost. Glede na naloge, ki jih ima ta samoupravna interesna skupnost, zdaj izvršni svet občinske skupščine predlaga, da se prenesejo tudi viri za financiranje dejavnosti. Tako naj bi komunalna interesna skupnost od 31. julija naprej dobila denar za komunalno urejanje mestnega zemljišča in denar za rekonstrukcijo javnih cest. nanciranje SIS za vse, ki samoupravnih sporazumov niso podpisali. Z odlokom so predpisane enake stopnje prispevkov, kot so bile dogovorjene s sporazumi. ... spremembi in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Odlok se nanaša predvsem na odpravo posledic potresa. Tako je predlagano, da prizadeti zaradi potresa pri nakupu gradbenega materiala ne bi plačali posebnega občinskega prometnega davka. (Podoben je tudi predlog za oprostitev republiškega prometnega davka.) — Razen tega bi s sprejetjem odloka ukinili oprostitev plačevanja posebnega občinskega prometnega davka od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. To nekdanjo olajšavo je ukinil tudi republiški zakon o davku na promet proizvodov. Sedanji predlog torej pomeni uskladitev z republiškim zakonom, hkrati pa pomeni med drugim tudi delno podražitev pohištva. — Predlagana pa je tudi sprememba davka pri prodaji avtomobilov. Tudi tu gre za usklajevanje med gorenjskimi občinami, čeprav je po sedanjem predlogu v kranjski občini v primerjavi z drugimi določilo še vedno nekoliko blažje. Medtem ko je stopnja davka na promet z motornimi vozili usklajena z drugimi občinami, pa v drugih občinah velja oprostitev šele po dveh letih, v kranjski občini pa naj bi bila še naprej po enem letu..— Dodatno pa odlok vključuje plačilo prometnega davka za nekatere storitve (menjava in krpanje gum, centriranje koles na motornih vozilih, pranje, čiščenje in mazanje vozil). Ob sprejemanju prvotnega odloka namreč teh dejavnosti še ni bilo. Potres je 16. julija letos v dvanajstih krajevnih skupnostih v kranjski občini povzročil precejšnjo škodo. Na sliki je hiša v Zabijah številka 1, ki jo bo treba porušiti. Posledice in ukrepi zaradi julijskega potresa Za sredino sejo je delegatom vseh treh zborov občinske skupščine predloženo tudi obširno poročilo o posledicah in ukrepih julijskega potresa, ki je prizadel krajane v dvanajstih krajevnih skupnostih v severozahodnem delu kranjske občine. Stališča izvršnega sveta občinske skupščine, štaba za odpravo posledic potresa in sprejete ukrepe smo redno objavljali tudi v Glasu. Zato tokrat le kratek povzetek. Takoj po potresu se je sestal občinski štab za civilno zaščito; člani štaba pa so odšli na ogroženo območje. V krajevnih skupnostih so organizirali dežurno službo ter pregledovali in ocenjevali poškodbe. Izvršni svet je tudi takoj imenoval strokovne komisije za pregled poškodovanih objektov. Ugotovljeno je bilo, da je potres poškodoval 289 objektov. 29 jih bo treba porušiti oziroma zgraditi nove; razen tega je 182 objektov močneje prizadetih. Stab za odpravo posledic potresa, ki ga je imenoval izvršni svet, je takoj začel delati. Na predlog štaba so bili v krajevnih skupnostih imenovani tudi gradbeni odbori, gradbeni strokovnjaki organizacije Dom-plan pa so prevzeli nadzorstvo nad obnovo. Za odpravo posledic potresa je bila predlagana opustitev republiškega in občinskega prometnega davka za gradbeni material. Sedanji finančni načrt za sanacijo pa je naslednji: od enodnevnega zaslužka zaposlenih na območju občine Kranj bi zbrali okrog 6 milijonov dinarjev. Vrednost potrošniških posojil kranjske podružnice Ljubljanske banke znaša 20 milijonov dinarjev, dolgoročna posojila Ljubljanske banke stanovanjski skupnosti pa prav tako 20 milijonov dinarjev. Razen tega naj bi od letošnjih sredstev solidarnosti zbranih v kranjski občini dobili prav tako 6 milijonov dinarjev. Tako bi zbrali v občini okrog 52 milijonov dinarjev za odpravo posledic potresa. To pa bo premalo za sanacijo, saj nazadnje ugotovljena škoda zaradi potresa znaša okrog 91 milijonov dinarjev, kar predstavlja 2,7 odstotka družbenega proizvoda kranjske občine v minulem letu. Zato bi bilo prav, da se v financiranje vključi tudi kmetijstvo in gozdno gospodarstvo skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi. Predlagano je tudi, da odbor podpisnic družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic nesreč pri republiškem sekretariatu za urbanizem odobri, da kranjska občina lahko uporabi letošnja solidarnostna sredstva v višini okrog 6 milijonov dinarjev. Omenimo še, da se lokacijska in gradbena dovoljenja izdajajo sicer po normalnem, vendar skrajšanem postopku. Tako graditelji že lahko gradijo, medtem ko so za sanacijo potrebne le priglasitve. IS obravnaval 254 vprašanj V poročilu izvršnega sveta občinske skupščine o delu v letošnjem prvem polletju je uvodoma rečeno, da je bilo letos samoupravno načrtovanje uresničeno z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem na vseh področjih družbenega življenja v občini. Tako je občinski proračun v glavnem »očiščen« tako imenovane skupne porabe. V tem obdobju se tudi niso spremenile pristojnosti izvršnega sveta. Tako ima zdaj izvršni svet 12 članov, od katerih so bili štirje zaposleni v organizacijah združenega dela. Sicer pa je izvršni svet v prvem polletju delal po sprejetem programu. Imel je 28 sej in obravnaval skupaj 254 vprašanj in sicer: s po- Umaknjen predlog za razlastitev Septembra 1972. leta je občinska skupščina na podlagi urbanističnega načrta za naselje Šenčur in zazidalnega načrta za ta del sprejela sklep o razlastitvenem postopku za območje označeno s S-5. Po lanski novelaciji urbanističnega načrta za Šenčur pa je zaradi bližine (in določil) letališča stanovanjska gradnja na tem območju ustavljena. O razlogih in tudi o težavah v zvezi s tem smo pred časom v Glasu že pisali. No, tokrat gre za to, da razlastitveni postopek za zemljišča na tem območju ni več fjotreben. Zato je takšen tudi pred-og delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na sredini seji. dročja gospodarstva 32, s področja urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev 64, s področja družbenih dejavnosti 17, s področja financ 41, s področja prispevkov in davkov 6, s področja krajevnih skupnosti 3, s področja ljudske obrambe in notranjih zadev 9, s področja geodetskih zadev 6, s področja kadrovskih zadev 25, 8 področja organizacijskih zadev 10 in s področja splošnih zadev 41. Glede na obravnavano problematiko so se redno sestajale tudi nekatere komisije, ki sicer ne delujejo v sestavu izvršnega sveta. Tako so se večkrat sestale komisije za zadeve borcev NOV in VVI, za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in komisija za kadrovanje ter zaposlovanje. Plaketa ladji Kranj 16. aprila lani je bila na Japonskem splovljena ladja pod imenom Kranj, ki je last Splošne filovbe Piran. Minuli mesec je adja priplula tudi v matično luko Splošne plovbe/Piran in takrat je bil iz občine organiziran tudi ogled ladje. Komisija za odlikovanja in priznanja zdajj>red-laga, da občinska skupščina sprejme sklep, naj se ladji Kranj podeli Velika plaketa občine Kranj. V sodelovanju z INDOK službo Kranj pripravil Andrej Žalar Pomladitev zbora »France Prešeren Do sredine drugega tedna bo v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprta slikarska razstava Vinka Hlebša iz Tržiča. —Foto: F. Perdan Vinko Hlebš v galeriji Prešernove hiše Obdobje abstraktnih in njim podobnih teženj so v našem času nasledila tudi močna, k realizmu obrnjena strujanja. Z enako intenzivnostjo se raziskovanje novega realističnega izraza obrača k figuri, h krajini, k interieru in tihožitju. V okviru krajinskega slikarstva se prebudi močno zanimanje tudi za detajl, za droben izsek iz narave, ki postane kmalu predmet razgibanega proučevanja. Tako se je po motivu in dimenzijah ozko omejen delček naravne pojavnosti začel tudi pri Vinku Hlebšu že zgodaj spreminjati /- FILM Trije neustrašni Ameriški akcijski film Trije neustrašni želi prikazati obstoj in delovanje fašističnih skupin na zahodu, posebej še v Združenih državah Amerike. Prikazana je fašistična skupina, ki želi iztrebiti vse črnce z neko novo vrsto strupa, ki deluje le nanje. Tako mislijo, da bodo svet očistili zanje manjvredne rase. Toda na sled jim pridejo trije črnci. To niso fantje iz ulice, kakršne nam ameriški filmi največkrat prikazujejo; to so fantje, ki so v svojem življenju že dosegi! neki uspeh. To so detektiv, mana ger in karateist. Združijo se in s skupnimi močmi uničijo fašistično skupino. Ti trije se postavijo po robu nekaj sto fašistom in vse pobijejo z različnimi vrstami orožja, ki ga imajo cel kombi. Seveda se v filmu uniči tudi mnogo avtomobilov, trije neustrašni pa ostanejo na koncu živi in zdravi. Ideja filma je dobra, kar pa ne moremo reči za filmsko realizacijo. V filmu je vse preveč neverjetnih scen, v katerih posameznik obračuna z nekaj deset ljudmi, naj bo to z orožjem ali z borilnimi veščinami. Tudi drugače je mnogo napak, katerim bi se avtor lahko izognil. Skoda, da avtor ni ideje drugače realiziral, mogoče bi nastal potem zelo dober film. Tako ta film izzveni kot kopica ostalih, ki jih pozabiš že po nekaj dneh ali tednih. Omembe vredna je tudi glasba Richarda Tufsa, drugače pa je to film, ki ti le za uro in pol prežene dolgočasje, če nimaš kaj početi. Glavne vloge: Jim Brown, Jim Kelly. Režija: Cardon Parka. B. Grlj v pomemben objekt njegovih slikarskih prizadevanj. Prvo stopnjo na slikarjevi razvojni poti predstavlja tihožitje, morda ne v povsem običajnem smislu, temveč v obliki prezentacije poljskega cvetja, katerega preprosta barvitost se ujema z oblikovno in barvno enako skromnim ambien-tom, v katerega je motiv postavljen. Tradicionalna posoda cvetličnega tihožitja — vaza pa se prav kmalu umakne živi rasti, izseku iz travnate ruše z vsemi njenimi slučajnimi oblikami z »nelepimi« in »nepotrebnimi« detajli, ki se jim oblikovalec tihožitja običajno izogne. Slikar pripravlja v ateljeju cele pladnje najrazličnejših rastlinskih združb z njihovo podrastjo vred in jih prenaša na platno s pravo fotografsko natančnostjo. Svetloba, ki je spočetka bolj ali manj enakomerno prekrivala slikarsko ploskev, se kasneje osredotoči na posamezne izbrane točke. Nekdaj razpršeni svetlobni vir postane naenkrat aktiven kompozicijski dejavnik in oblikovalec prostora. Tudi plastičnost upodobljenih predmetov se z uporabo svetlobnih učinkov nenehno stopnjuje. Izsekom iz narave, ki so ohranili staro enakomerno osvetlitev pa slikar dodaja bogato krajinsko prizorišče, s katerim vnaša v sliko nove kompozicijske in razpoloženjske vrednote. Zanimive rezultate dosega Vinko Hlebš tudi s pomočjo enobarvne projekcije slikanega objekta v prvi plan slike. Ta »grafični« uvod v slikarsko kompozicijo daje večkrat povsem enostavnemu motivu razgiban in slikovit značaj. Kot pravo nasprotje živemu in bohotnemu rastju se v sedanjem času začno na slikarjevih platnih pojavljati čudni stvori: po izsušenih peščenih tleh se premikajo kobilice, velike in okrutne, podobne jeklenim mehanizmom, za katerimi ne ostaja nič živega. Prevladujoča enobar-vnost daje slikarjevim oljem še bolj mračen videz, zdijo se nam kot grozljiva vizija jutrišnjega dne. Cene Avguštin RAZSTAVA V KOSOVI GRAŠČINI Jesenice — V petek, 9. septembra, so ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS in prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije ter ob 85-letnici Titovega rojstva odprli v Kosovi graščini zanimivo razstavo o štiridesetletnem delovanju Komunistične partije Slovenije in Jugoslavije. Razstavo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, na Jesenicah pa organizirali komite občinske konference ZKS Jesenice, Odbor za muzej delavskega gibanja na Gorenjskem ter Tehniški muzej jeseniške Železarne. Ob otvoritvi te po-lčne razstave, ki bo odprta do 24. septembra v prenovljenih prostorih graščine, je spregovoril predvojni revolucionar in komunist Vencelj 'erko. - D. S. KONCERT NA BLEJSKEM OTOKU Bled — V okviru letošnjega programa poletnih turističnih prireditev na Bledu je bil 2. septembra tudi koncert Komornega zbora A. T. Linhart iz Radovljice v cerkvi na blejskem otoku. Zbor je na otoku prvič nastopil. Pod vodstvom Andreja Arnila so radovljiški pevci v enournem koncertnem programu okrog 60 tujim gostom predstavili slovenske ljudske in umetne pesmi. JR VPIS ABONMAJA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Do 16. septembra vpisuje Prešernovo gledališče abonente, ki si žele »rganizirano obiskovati predstave v sezoni 77/78. Abonenti bodo videli »est novih uprizoritev domače gledališke hiše in gostujočih gledališč. ?ene abonmajskih vstopnic so 20 % nižje, študentje pa imajo pri vpisu •0 % popusta/ Kolektiv PG vabi vse ljubitelje gledališke umetnosti k vpisu ibonmaja. M. L. LIKOVNI IN FILMSKI KROŽEK V CENTRU ZA ESTETSKO VZGOJO KRANJ Center za estetsko vzgojo v Kranju tudi letos organizira likovni in Umski krožek za pionirje. Vpis je vsak dan od 8. do 12. ure v delavskem domu, vhod 6. Telefon 21-135. Vabljeni so vsi pionirji, ki jih zanima likovna ali filmska ustvaril n ost. M. J. Kranj — Pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja je bil ustanovljen pred dvaintridesetimi leti, komaj štirinajst dni po končani drugi svetovni vojni in po osvoboditvi gorenjske metropole. Na prvi redni pevski vaji, le-ta je bila že 25. maja leta 1945, je 44 pevcev pod vodstvom komponista in ravnatelja kranjske glasbene šole profesorja Petra Liparja z navdušenjem zapelo lepe slovenske narodne, borbene, partizanske in umetne pesmi. Svoj prvi samostojni koncert so imeli pevci Prešernovega zbora že slaba dva meseca po ustanovitvi v Kranju. Skupina se je iz meseca v mesec večala, vse več je bilo nastopov, vse več gostovanj po mnogih slovenskih krajih, v dvoranah pred navdušenim občinstvom, na proslavah, mitingih in manifestacijah ... Sledila so snemanja na radiu ter nastopi po drugih jugoslovanskih republikah. Kmalu pa so ljubitelji lepe pesmi povabili Kranjčane na gostovanja tudi zunaj naših meja. Člani moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora »France Prešeren« so v naslednjih letih s svojim ubranim in doživetim prepevanjem navduševali naše rojake na avstrijskem Koroškem in v sosednji Italiji, poslušalce na koncertih po mnogih krajih Avstrije, Italije, Francije, Nizozemske, ČSSR in drugod. Seveda pa bi bilo nemogoče našteti tudi vse številne nastope doma. Poleg tega, da so se pevci Prešernovega zbora večkrat na leto predstavili domačemu občinstvu, pa so Kranjčani sprejeli v goste tudi mnoge pevske skupine iz drugih krajev, celo iz tujine. S tretjo samostojno razstavo se v galeriji Mestne hiše v Kranju predstavlja akademski kipar iz Tržiča Cene Ribnikar. — Foto: F. Perdan Cene Ribnikar v galeriji Mestne hiše Na tretji samostojni razstavi se nam akademski kipar Cene RibniKar že predstavlja kot razmišljujoča osebnost, ki je svoj razvoj oblikovala skozi vrsto let in to ne v eruptivnem zagonu temveč na podlagi vztrajne in temeljite premišljenosti. Zaradi objektivnosti zapisa je nujno opozoriti na njegov že skoraj dvajsetletni kiparski staž, ki pa mu v teh dveh desetletjih ni mogel biti vedno zvest. Zato je na rešetu kvantifikacije ostalo malo razstav, toda v kvalitetnih kiparskih premikih je dozorel, kar spoznavamo šele v zadnjem času, ko občinstvu predstavlja svoje storitve na skupinskih in samostojnih razstavah. Za lažje razumevanje dajemo gledalcu nekaj opornih točk, s katerimi je mogoče dokaj zvesto opisati kiparjevo pot. Od realizma, ki ga je prinesel s seboj iz akademije in raznih študij, s katerimi je iskal svojo lastno pot, je morda še posebej mikavna reliefna upodobitev krave iz leta 1972. Težko bi danes, ko poznamo že njegove nove dosežke, trdili, da je prav to nekakšen kažipot do današnjega dne, do rezultatov, ki jih prikazuje na tej razstavi. K temu moramo dodati Ribnikarjevo izjavo, da ga je še posebej privlačil ilustra-torski opus slikarja Marija Preglja (npr. v knjigi Jacka Londona — Beli očnjak, MK 1969), kjer je dobil inspiracijo za svoje plastike. Namreč, prekinitev s tradicijo akademizma in prehod v brezpredmetno sfero ustvarjanja nikakor ni bil lahek in brez notranjih pretresov. To dokazujejo že prve plastike, ki so kompozicijsko in oblikovno izdelane nemirno in brez trdne koncepcije (npr. Skulptura II, III.). Od teh živahnih in še najbolj na ognjene zublje spominja j očih plastik gre pot do umirjene presoje, ko kipar ugotavlja in v sebi razmišlja o novih konceptih. Prej brez osrednje kompozicijske osnove, ko je bila plastika prepuščena zgolj kiparjevi trenutni zamisli in želji po živahni ustvarjalnosti, se v najnovejših plastikah že pojavlja umirjajoče premišljeno iskanje kompozicijske trdnosti v približnem središču plastike. Gre za osvajanje prostorske komponente in za odmik od zgolj reliefno ter enostransko in skoraj risarsko oblikovanih plastik, ki jih je Ribnikar delal na poseben način, kot to delajo izdelovalci maket s pomočjo izohips. Ko je prešel še te začetne težave, ki mu jih je narekovala raba v trakove nažaganega lesa, se je kiparju pokazala možnost oblikovanja v čisti likovni govorici. Tu pa smo naenkrat soočeni z moderno zasnovano plastiko, ki je v razliko od nekaterih drugih ustvarjalcev (Dušan Tršar uporablja steklo, plastiko in elektriko za svoje iluminoplastike, Tihec: železo) vendar je nekoliko skromneje učinkovita prav zaradi uporabe lesa. Bistvo pa je sorodno, sicer težje spoznavno pa zato žlahtno v svoji preprosti učinkovitosti. Na razstavi nam opazno ponuja kipar še najnovejše premike v svojem snovanju: kakor da ga je popolna brezpredmetnost utrudila, vsaj tako se nam dozdeva, se ponovno vrača v zakladnico pred-metnosti. Motiv polža, vzet iz žive narave, usmerja naš pogled in ne več samo asociativno primerjavo, na realnost, ki pa služi kiparju samo kot osnova temeljni ideji, da bi na svoj kiparski način in takorekoč samo s črto ustvaril prostor, prostor, ki bi ga obvladovala njegova plastika. Prav tu se odpira Ribnikarju niz možnosti. Navsezadnje pa je tudi škoda, da se intenzivneje posveča premišljenemu ustvarjanju šele zadnjih nekaj let. A. Pavlovec /"""It. OMDR osnovne šole Franceta Prešerna Kranj razpisuje za nedoločen čas delovno mesto učiteljice v PB na centralni šoli Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na upravo šole. Pod taktirko prof. Petra Lipa je zbor »France Prešeren«, ti moški, ženski kot mešani, iz leti leto napredoval in si kljub men vanju" članov pridobival kvaliteto ustaljenost. Tako se je zaradi svo kvalitet poleg naklonjenosti obč stva pridobival tudi naklonjen glasbenih strokovnjakov. O ti pričajo laskave ocene in priznan ki jih je zbor prejemal v vseh le svojega delovanja, predvsem pa ob srebrnem jubileju, 25-letn uspešnega dela pred sedmimi leti. j Prof. Peter Lipar je zbor vodil c« tri desetletja. Zal je zaradi bolez moral kmalu po jubilejnem koncd tu ob 30-letnici zbora, ki je bil maju pred dvema letoma, dirigen sko palico prepustiti drugim. V tei času se je začela tudi kriza v Preše novem zboru, ki je upajmo, le kra kotrajna. Število pevcev je zače1 naglo upadati, sočasno z njo pa tu< zagnanost pri delu in kajpada kval teta. Kje iskati vzroke za to? Nobenej dvoma ni, da gre za širši in dok-celovit problem. Vsakomur je v pr vrsti lahko jasno, da ob nenadne; odhodu utečene ekipe, ki je imel natančno izdelan delovni program, krmila zbora najbrž res ni biJ mogoče v kratkem času za voden, zbora dobiti dovolj novih in dovo usposobljenih kadrov. Podmladka zboru namreč že nekaj časa ni bil Pevci iz zborov kranjskih šol s odhajali v druge pevske skupin' odziva med zaposlenimi v kranjski! delovnih kolektivih pa tudi ni bil' Člani zbora »France Prešeren« pa fl trdno prepričani, da bodo nove mol morali poiskati prav tu, kajti i; kušnje kažejo, da se na šole nikakc ne gre več zanašati. Več pomoči zato pričakujejo pred vsem pri sindikalnih organizacijah delovnih kolektivih, pa tudi zvez kulturno prosvetnih organizacij i kulturna skupnost v občini bost morali ob tem prispevati svoje. Kajl potrebno bo poskrbeti za urejen štipendiranje glasbenih kadroi predvsem za področje vokalne glaf be, obenem pa med mladimi vzbudil tudi zanimanje za izobraževanje n' glasbenih šolah in akademija! Kajti v nasprotnem primeru se ka lahko zgodi, da bo Kranj že I kratkem ostal brez kvalitetni! vokalnih skupin, zborov, ki * ponesli našo pesem daleč v svet Trenutno zbor »France Prešeren' šteje 30 članov. To pa je za uspešni delo občutno premalo. Zato so s* prešernovci odločili že v letošnj1 jeseni medse pritegniti nove člane \i zbor pomladiti. Zelja vseh je, da bi j skupini, ki jo zdaj vodi pevovodj* Alojz Ajdič, že v kratkem prepeval* vsaj 50 pevcev. Zato vabijo nov< pevce, da se oglase na vajah, ki jib ima zbor »France Prešeren« vsa! torek in četrtek ob 19. uri i prostorih glasbene šole v Kranju J. Govekar Oktobra 1977 bomo organizirali tečaj cestno prometnih predpisov za vse tiste občane, ki nameravajo opraviti preizkus znanja cestno-prometnih predpisov za vožnjo koles z motorjem. Prijave sprejemamo v pisarni AMD Škof j a Loka, Jegorovo predmestje 10 ali po telefonu št. 60-453 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 15. do 18. ure. AMD Škofja Loka Radovljica — V počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita ter 35-letnice jugoslovanske vojne mornarice so Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana in Muzeji radovljiške občine v petek, 9. septembra, v Sivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo akvarelov in risb kapetana korvete Bojana Maroka. Razstava pod naslovom Kako sem doživljal mornarico bo odprta vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure do 30. septembra. -A. 2. -Foto: J. Zaplotnik Pri Slovencih ČrtomirZorec: OD Rabi Na sončni strani Velebita Značilna porabska domačija (Dolnji Senik) (15. zapis) O plebanušu in pisatelju Jožefu Košiču (1788-1867), čigar grob sem pred mesecem obiskal na Gornjem Seniku, sem v prejšnjem zapisu z obžalovanjem pripovedoval, da je bil ta sicer tako razboriti možak sprva kar grd madžarofil. No, njegovo prijateljevanje z narodnozavednima stanovskima tovarišema Cafom in Raičem (oba tudi sloveča jezikoslovca), je v Košiču napravilo preokret: iz prejšnjega, že zadrtega madžarofila, je nastal kar borbeni narodnjak! »ŽELEZO IN LEJPOLIČNE ŽENSKE ...« Zares udobrovolji človeka branje Košičeve knjige, izdane 1. 1848, »Zgodbe vo-gerskoga kralevstva«. Med drugim pripoveduje o Ogrih, ki jih je fran-kovski kralj Arnulf poklical na pomoč zoper kneza Svetopolka, da: »so zdaj cesto našli v Panonijo in se ne dajo več od etec. Panonske dobroute so pri etoj priliki ovohali, žnjih železo v lejpolične ženske poliibili, na štere so si sledkar zmi-rom zobe briisli. — Po gorivzetji nezbrojenih slovenskih rejcih med svoje, so svoj sloki jezik obogatili, šteri je lih vu psUvanji ino preklinjanji premožen bio. — Od lejpih slovenskih žensk so lepše sine i čeri zadoubili.« Vsekakor je že iz tega kratkega izseka Košičevega pisanja viden radikalen preokret: iz človeka, ki mu je bila slovenščina vandalska in revna, postane goreč narodnjak! Saj trezno pove, koliko besed si je madžarščina prilastila iz slovanske govorice (kajti madžarski jezik je bogat le z izrazi psovanja in preklinjanja!). Nič manj zanimivo tudi ni Koši-čevo zavzemanje za lepe slovenske ženske, na katere so si Ogri vselej »zobe brusili«. In še to pove, da so postali Ogri lepši zato, ker so jim »lejpe slovenske ženske lejpe sinove in hčere rodile.« »ŽELEZNI IN SALAJSKI SLOVENI« Brž je treba razložiti: to so Slovenci, ki žive v Železni in v Žalski županiji. V Košičevem času je namreč tudi ob Zali živelo precej naših rojakov — zdaj so že utonili v madžarskem morju ... Za nje je pred sto leti pisal Košič svetne in nabožne knjige (npr. »Jezus, moje poželenje«, »Križna pout« idr.). Košič velja za enega od redkih pomurskih plebanušov, ki so poleg nabožnega slovstva pisali v večjem obsegu tudi posvetne knjige (vzgojne, zgodovinske in narodopisne). Ni GOVORICA IN PISAVA a grobiščih (to besedico uporabljajo namesto našega pokopališča) in v cerkvah sem vedno znova in znova naletel na napise, ki so zaradi tujega črkopisja sprva kar težko čitljivi. Namesto s sta napisani dve črki sz, namesto ž stojita črki zs, namesto našega č je napisano cs. Tako sem bral pod nekaterimi podobami križevega pota v gornjese-niški cerkvi pod prvim, drugim, dvanajstim in trinajstim »posztoja-liscsem«. Jezusa na szmrt oszodijo, Jezusi na rame krizs denejo, Jezus na krizsi viszi Jezusa tejlo z krizsa zemejo. Navedel sem te primere zato, ker ponazarjajo porabsko slovensko govorico. Le-ta je sicer na moč podobna govorici pomurskih rojakov tostran meje, vendar pa ima tako v melodiji in tempu govora kakor tudi v glasovju, skladnji in besednem zakladu mnoge izrazite značilnosti. V govorici naših Porabcev se izraža tista starinskost, ki je še živa' dediščina slovanske starodavnosti. V svoji osamljenosti, na obrobju narodnostnega ozemlja, so v zvestobi ohranili svoj značaj. Saj nekaj podobno trdovratnega opazimo tudi med Ziljani, pri Rezijanih in med najbolj zahodnimi Beneškimi Slovenci. Le tako — oprt na stare šege, na stare besede — se da ohraniti samobitna kultura. Nekaj posebnosti iz te stare slovenske govorice ob Rabi: o prehaja v a, npr. rauka, naužič (roka, nožič); e v 6, npr. volki, cvok (velki, cvek); e v a, npr. zavac (zajec), adan (eden), sa smagemo (se smejemo), sanau (seno), zamlau (zemljo) itd. Tu (tukaj) povedo po svoje: eti ali pa etec. Zadnjič smo brali na nagrobniku, da »eti pocsivajo ...«, danes pa v Košičevi pripovedi o Ogrih, da se ne daje več odgnati »od etec« (odtod). Nekaj lepih slovenskih besed v po-rabščini: zrankoma (zarana), deževnik (dežnik), prščaj (priča), ras (izrastek), dober zranak (dobro jutro). Revno .rastlinje na primorski strani Velebita Počasi kot dva lena, od dolge ježe utrujena kravja pastirja sredi prerije, sva se dvignila na noge in krenila naprej. Po pol ure hoje sva na drugem koncu polja zagledala samotnega starca, ki je v neki ogradi kosil travo. Na srečo je bil ta človek dosti prijaznejši in zauplji-vejši kot tista ženska prej, brž nama je hitel natakat vodo iz rezervoarja. Povedal nama je, da je on med zadnjimi, ki še kosijo travo na tem polju, vsem drugim se menda ne zdi več vredno, ali pa so že preveč ostareli ali pa so že pomrli. Ampak on, da ne bo prenehal, čeprav se dobro zaveda, da s to suho in redko planinsko travo ni nobenega dobička.To dela zato, ker ni nikdar bil navajen kaj drugega in ga to polje ohranja pri življenju. Povedal je še, kako ga hčerka vedno znova vabi k sebi v Zadar, ampak on da noče tja, ker čuti, da bo tisto leto, ko bo zadnjič tod kosil travo, tudi zadnje leto njegovega življenja. Malo Rujno je bilo na pogled še bolj pusto kot Veliko Rujno. Med kamenjem je rasla le redka trava. Skalovje na pobočjih bližnjih hribov je bilo naloženo v ravnih in dolgih vrstah, ki so šle napošev preko pobočij, tako da je bilo videti kot da je vse to kamenje preorano z velikanskim plugom. Ker nama je že zmanjkovalo hrane, sva na začetku Malega Rujna splezala čez neko ogrado in s cepinom nakopala vrečko mladega krompirja. Resda je bil ta krompir sila droben, prave Šiške so bile, toda v sili vrag še muhe žre, pravi pregovor. Navsezadnje pa — če je krompir droben, se bo vsaj prej skuhal. Vsaka slaba stvar je torej za nekaj dobra. Jaz sem torej »ra-butal« krompirjeve Šiške, Bojan pa je slonel na zunanji strani ograde in stražil. — No, saj mu niti ne bi bilo treba. Do koder je segel pogled, na kilometre daleč ni bilo videti nobene hiše ali človeka in se nama zato ni bilo treba bati, da bi naju kdo zasačil. Malo Rujno je ravno kot mizna plošča, po sredi pa je prav tako izdolbena hudourniška struga, podobno kot v Velikem Rujnu. Polje obkrožajo slikovite skalnate peči- ne. Nekatere od njih sem fotografiral. Okolje je bilo povsem podobno tistemu, kar ponavadi vidimo na filmskem platnu, kadar vrtijo kakšen ameriški film z Divjega zapada. Človek bi pričakoval, da se bo na obzorju zdaj zdaj prikazal oblaček prahu, iz katerega bo zrasla hitro približujoča se poštna kočija, ki jo v drncu vleče šestero lesketajočih se črnih vrancev. Z malo več domišljije bi si lahko naslikali tudi trop z bojnimi barvami pobarvanih Indijancev, ki se z glasnim krikom spuščajo po pobočjih okoliških pečin in potem seveda pride hrabri šerif John Wayne, pobije rdečekožce in v zadnjem trenutku reši belopolto Maureen 0'Hara, ki se na zadnjem sedežu poštne kočije pelje k svojemu očetu v Denver. Nadaljnji razplet zgodbice si seveda lahko zamišlja vsak po svoje. Onstran Malega Rujna je bila v specialki označena drobna modra pikica, ki naj bi predstavljala jezerce (bolje rečeno, mlako) Lokve. Bojan si je zabil v glavo, da morava še pred mrakom na vsak način priti tja. Moja naloga je bila, da poiščem do tja najkrajšo in naj-udobnejšo pot. Napotila sva se kar čez skalovje. Zrak je dišal od borovja, žajblja in od gorskega cvetja. Ko sva prišla v vrtačo na drugi strani, kjer naj bi bilo jezero, le-tega nisva našla. Spet sva lezla po kamenju, padla sva v drugo vrtačo, padla sva v tretjo, ena je bila lepša od druge, o jezeru pa ne duha ne sluha. Zatrjeval sem Bojanu, da jezera najbrž sploh ni, da se je že izsušilo in da obstaja samo še na tej štirideset let stari specialki in v njegovi, Bojanovi glavi, seveda, on pa me je prepričeval, da jezero je, da mora biti, in da sem le jaz zgrešil pot do njega. Sonce se je že nagibalo k zatonu, ko sva končno le prišla do nekakšne steze, ki je obetala, da naju bo nekam pripeljala. In res — ko sva že vsa utrujena in žejna prisopihala na vrh grebena, se je pred nama odprl lep razgled na razmeroma veliko kraško polje pod nama. Spodaj na travniku sva ugledala dve drobni postavi koscev, zraven so bili za drevesa privezani konji, ob robu polja pa je stalo nekaj stanov. Do grla sita tega brezplodnega lažen j a po skalah (za spremembo pa sva enkrat zašla celo v neprehoden gozd, poln ovi-jalk, trnja in grmovja), sva sklenila, da bova nekje tu spodaj, na tem polju, prespala. Ko sva prišla do dol, sva seveda šla najprej k onima dvema koscema po vodo. Pri njiju sem zvedel, da se to polje imenuje Bili Sinokos in ne Zežej stan, kakor sem poprej menil jaz. Vse od Malega Rujna torej nisva več vedela, kod hodiva, izgubila sva občutek za orientacijo, padala sva iz ene vrtače v drugo, ne da bi vedela, kjer se naju drži glava. — Poglavitni delež krivde za to sem seveda nosil jaz kot navigator. Torej, rezultat po drugem dnevu pohoda je bil dva proti nič za kuharja Bojana, še posebej, ker je zvečer skuhal izvrstno krompirjevo mineštro z makaroni. Spala sva v neki ogradi na zahodnem delu polja, čeprav sta možakarja, ki sta nama dala vodo, zatrjevala, da tamkaj kar mrgoli strupenih kač. Strašila sta naju celo z medvedi in če bi ju še naprej poslušala, bi mogoče celo prišla do kakšnih dinozavrov. Kač ni bilo, medvedov še manj, toda sredi najlepšega spanja, se je na Velebit zlil dež. Najavil se je vljudno, z drobnim rosenjem in če bi bila kaj pametna, bi že takoj pospravila svoje stvari in si poiskala streho nad glavo, še preden bi naju zmočilo. Toda kaj, ko je tako težko zlesti iz tople spalne vreče in iz nežnih sanj pogledati kruti resničnosti v obraz. Menila sva, da ne bo hudega, da bo rositi vsak čas nehalo, oblake pa bo odnesel veter, tako kot prejšnjo noč v Paklenici, toda uštela sva se. Dežne kaplje so bile zmeraj večje in gostejše. Bojan je menil, da je dovolj, če povleče zadrgo in skrije glavo v vrečo, moj »žakelj« pa je bil tanjši in iz slabšega materiala kot njegov (čeprav je imel čez dan to prednost, da je bil lažji in pripravnejši za nositi), in skozenj sem že kmalu začutil vlago. Ko je nazadnje tudi Bojan že začel »plavati«, nama resnično hi več preostalo kaj drugega, da pospraviva stvari v nahrbtnik in od nese va pete pod prvo streho. Ruševine vasi Križ nad sv. Magdaleno C Kramljanje s turistično delavko Gorenjska je Nizozemcem všeč Frieda Koning iz Ryswijka na Nizozemskem skrbi, da se njeni sodeželani, ki letujejo na Gorenjskem, dobro počutijo — Pozimi v Avstrijo 3 Slovenske besede, pisane v madžarskem črkopisu Preddvor — Večina Holandcev, ki se s posredovanjem agencije Hotelplan odloča za počitnice na Gorenjskem, ima v prijazni turistični delavki Friedi Koning iz Ryswij-ka zvestega pomočnika. Nizozemka oziroma Holandka, kot pravi sama zase in za svoje rojake, že od 1. maja dalje stanuje v hotelu Transturist v Škofji Loki in obiskuje goste, ki letujejo na Gorenjskem s posredovanjem velike agencije Hotelplan, v hotelu Transturist, minihotelu Zor-ka, hotelu Bor v Preddvoru, blejskih hotelih Park, Golf in Jelovica in penzionu Zupan na Bledu. Sprašuje jih po problemih in jih skupaj z vodstvi hotelov ali penzionov rešuje, organizira izlete za svoje goste in jih pričakuje na letališču ter se od njih tod poslavlja, pomaga Holandcem, ki prihajajo na Gorenjsko z osebnimi avtomobili, itd. Njeno delo je torej razgibano, delovni dan pa se začenja zgodaj in končuje pozno zvečer ali sredi noči. Prvega oktobra se bo od Gorenjske poslovila in se »preselila« v sosednjo Avstrijo z enako nalogo: skrb za Nizozemce, ki bodo uživali na smučanju v Avstriji. »Gorenjska je za Holandce najbolj poznana dežela Jugoslavije,« je pripovedovala med obiskom hotela Bor v Preddvoru prijazna in zgovorna Frieda Koning. »Agencija Hotelplan ponuja za Jugoslavijo številne aranžmaje, bodisi za potovanja z letalom ali osebnim avtomobilom. Številnejši so interesenti za potovanje v Jugoslavijo z letali. Gorenjska je za moje sodeželane mikavna zaradi hribov, miru in sorazmerno malo okrnjene narave, Preddvor pa ima razen tega gore še bliže in prijetno jezerce ter uigrano hotelsko osebje. Prav tako je Jugo- slavija v primerjavi s sosednjimi državami, recimo z Avstrijo, še vedno cenejša in na primer enako draga kot Španija ali Grčija.« Frieda Koning se nad sodelovanjem s hoteli in penzioni, ki jih na Gorenjskem obiskuje, ne pritožuje. Z Borom in Transturistom gre najboljše, saj oba nudita gostom obilo razvedrila in ne le prenočišče ter hrano. V Preddvoru recimo prirejajo za goste piknike, nogometne tekme itd. »Med našimi turisti na Gorenjskem prevladujejo starejši, pojavljajo pa se tudi mlajši. Z vseh koncev Nizozemske so doma, saj je Hotelplanova mreža zastopstev zelo razvejana. Za goste organiziramo redno izlete na Bled, v Bohinj, Benetke, Lipico, Portorož, v gore in v Postojno. Ocenjujem, da je letos na Gorenjskem nekoliko manj gostov z Nizozemske kot lani. Letos je namreč tudi v naši domovini lepo vreme in je marsikdo ostal doma,« pravi Frieda Koning. J. Košnjek V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Rekreacijski klub Večno mladih fantov je 28. avgusta 1977 organiziral tradicionalni pohod na Stol, ki se ga je udeležilo 180 čtanov. Tudi letos ni manjkalo tradicionalne simbolike: vsi so imeli planinske klobuke, »krst« je prestalo 90 novincev, simbol je bila kuhinjska dila (površina 1 kv. m in teža 35 kg), ki so jo nosili na čelu pohoda -Foto: R.Pogačnik Lesce — žito Ljubljana gradi pri pekarni v Lescah skladišče za surovine in izdelke. Delavci SGP Gorenje so pred nedavnim začeli zemeljska dela za gradnjo. Zraven skladišč bo dobila nove prostore tudi tovarna čokolade Gorenjka. — B. B. Begunje — Pri tovarni športnega orodja in opreme Elan v Begunjah so imeli že zdaj precej velik parkirni prostor. Vendar je postal premajhen, ker na njem parkirajo vozila delavci in številni kupci, ki prihajajo v trgovino. Bliža se zimska sezona in zato so se v Elanu odločili, da parkirni prostor povečajo, in sicer na severozahodni strani tovarne. Parkirni prostor urejajo delavci SGP Gorenje Radovljica. — B. B. Kranjska gora - Oddih v počitniških domovih - Precej počitniških domov, ki so last delovnih in drugih organizacij, je zasedenih, ko vanje prihajajo na oddih delavci in njihovi svojci poleti in pozimi. Največ obiska ima počitniški dom Naša deca iz Zagreba. Tu so na počitnicah otroci različnih starosti iz Zagreba ter tudi iz Splita. Na sliki: predšolski otroci na sprehodu. — Foto: B. B. IZLET V KUMROVEC IN NA KOZARO Radovljica — Krajevna organizacija ZB NOV Radovljica bo 24. in 25. septembra organizirala za člane ZB in socialistične zveze izlet v Kumrovec in na Kozaro. Prvi dan je predviden ogled Titove rojstne hiše in Spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu ter zloglasnega ustaškega koncentracijskega* taborišča, spominskega muzeja in spomenika Kamniti cvet v Jesenov-cu. Naslednji dan pa bodo udeleženci izleta obiskali spomenik padlim na Kozari. Prijave za izlet, ki ga organizirajo v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita, sprejemajo v pisarni krajevne skupnosti Radovljica do 15. septembra. Cena za izlet je 485 dinarjev. Zanimanje za Poljče — Našo najboljšo mlečno farmo v Poljčah obiskujejo vsak dan številni posamezniki in organizirane skupine, ki spoznavajo najsodobnejši način proizvodnje mleka. Med drugim so delovišče v Poljčah obiskali tudi učenci Kmetijske šole iz Maribora (na fotografiji). — B. B. 15. septembra že v prodaji nova Slakova plošča 15. septembra bo izšel dvojni album najnovejših pesmi oziroma skladb ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna. Naslov albuma je Popotnik, na njem pa je 24 pesmi, med njimi: Popotnik, Poznam dekle, Mačice, Jaz hodim za njo, Ljubezen velika, Vasovalec in druge. Ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna je te pesmi posnel že spomladi, tudi ta album pa bo izšel pri Helidonu, tovarni gramofonskih plošč v Ljubljani. Prav gotovo bo tudi ta gramofonska plošča dosegla enak uspeh ali pa še večjega kot so ga do sedaj plošče z naslovom Titanik, Visoko nad oblaki ali pa novejše Deset veselih let oziroma Mavrica. J. Kuhar Radovljica - V Predtrgu v Radovljici je v zadnjem času zraslo precej novih hiš. Ker pa so imeli prebivalci tega dela Radovljice precej daleč do trgovine s prehrambenim oziroma živilskim blagom, se je podjetje Veletrgovina Živila Kranj odločilo, da v sodelovanju z drugimi ob Ljubljanski cesti zgradi samopostrežno trgovino. Gradbena dela izvaja Splošno gradbeno podjetje Gorenje. Trgovina naj bi bila odprta še pred zimo. —B.B. Lesce — Kanalizacija — Delavci Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice grade v Lescah kanalizacijo in dovozno cesto, ki bo speljana od novega skladišča Žita. Kanalizacijo bo uporabljalo leščansko Žito, priključila pa se bo kanalizaciji tovarne verig Lesce. Graditev ceste in kanalizacije financira Žito Ljubljana. — Foto: B. B. Gozd-Martuljek — Obiskana samopostrežna - Trgovsko podjetje Rož ca, sedanja Golica je postavila svojo samopostrežno trgovino v Martuljku in ker teče mimo Kranjske gore obvoznica, je lokacija trgovine zelo ustrezna, saj se ob njej ustavljajo številni vozniki. Pred samopostrežno trgovino je vedno polno kupcev. — Foto: B. B. Gozd Martuljek — Obisk kampa — Čeprav je bil julij deževen in sorazmerno hladen m tudi avgusta ni bilo dosti boljše vreme, je kamp ob hotelu Špik v Gozd-Mar-tuljku kar dobro zaseden. Tu se ustavlja precej prehodnih gostov, ki večinoma prenočujejo, nekaj pa je tudi takšnih, ki so navdušeni nad lepoto Gozda in Martulj-kove skupine. Med gosti je največ Nemcev, Nizozemcev in Francozov. — Foto: B. B. JIJGC3LAVIJA ff Jj A U 1 8. mednarodna konferenca kratkega filma KRANJ, 13.—16. 9. 1977 JUGOSLAVIJA FD PTT Slovenija št. 167 Filatelistično društvo PTT Slovenija je v počastitev VIII. mednarodne konference kratkega filma, ki ta teden zaseda v Kranju, za filateliste izdalo posebno filatelistično pismo s priložnostnim žigom. . Prapor in piknik Ribiška družina Kranj je v nedeljo ob 30-letnici uspešnega delovanja razvila prapor Kranj — S sobotnim jubilejnim tekmovanjem v ulovu rib s plovcem v bajerju Bobovek in nedeljskim razvitjem prapora pod pokroviteljstvom Iskre Kranj je Ribiška družina v kranjski občini sklenila praznovanje uspešnega 30-letnega upravljanja voda na svojem območju. Nedeljska svečanost je bila ob nogometnem igrišču na Kokrici, kjer so med drugim poudarili, da si bo okrog 450 članov Ribiške družine Kranj še naprej dosledno prizadevalo za ohranjanje in razplod rib v svojih vodah in za varstvo narave nasploh. Ponovno so poudarili, da so razne zastrupitve in pomori vodne favne in flore vredni najširše družbene kritike in hitrega ter odločnega ukrepanja. V počastitev 30-letnice se je sobotnega tekmovanja v ulovu rib s nlovcem v baieriu Bobovek udeležilo 10 ekip z Gorenjske in iz italijanskega mesta Rivoli, ki je pobrateno s Kranjem. Ekipe so se merile za pokal kranjske občinske skupščine, posamezniki pa za pokal Ribiške družine Kranj. Med ekipami je bila najboljša prva ekipa iz Rivolija, druga je bila prva ekipa Kranja, tretja druga ekipa Kranja, četrta tretja ekipa Kranja in peta ženska ekipa Kranja. Med posamezniki pa je bil najboljši Maneo Enzo (Rivoli), 375 ulovljenih rib, drugi Valeriano Boarolo (Rivoli), 362 in tretji Milan Rihar (Kranj), 357 rib. Pri ženskah je bila najboljša Jana Dežman (172), druga Olga Puhar (147) in tretja Vera Čer-nivc (135 rib). Svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter odličij je bila v nedeljo, ko je družina hkrati razvila svoj prapor. Ob tej priliki pa je šest zaslužnih članov RD Kranj dobilo tudi odlikovanja Ribiške zveze Slovenije. Po svečanosti je bil za člane in njihove svojce tradicionalni ribiški piknik. A. 2. Predstavnike ribiške družine Rivoli, ki so se skupaj s predsednikom Argom Garbellinijem udeležili sobotnega tekmovanja in nedeljske svečanosti ob razvitju prapora Ribiške družine Kranj, je v petek popoldne sprejel tudi predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe. Goste iz pobratenega mesta s Kranjem je v prijetnem pogovoru seznanil z značilnostmi kranjske občine. Lovska prireditev pod Krvavcem V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Cerklje — V počastitev praznikov krajevnih skupnosti Brniki, Cerklje, Poženik, Šenturska gora in Zalog je bila v nedeljo, 11. septembra, velika lovska prireditev združena z lovsko-športnim tekmovanjem na umetne golobe, v tarčo srnjaka in v tarčo bežečega merjasca ki jo je priredila Lovska družina Cerklje na Gorenjskem. V odlični organizaciji in ob lepem jesenskem sončnem vremenu je celotna prireditev potekala brezhibno, čeprav se je na prireditvenem prostoru zbralo nepričakovano veliko ljubiteljev tega športa in tistih, ki so si želeli prireditev le ogledati. Po slavnostnem delu prireditve se je pričelo tekmovanje, ki je bilo ves čas zelo borbeno in napeto. Presenetil je zlasti Tone Markič iz Lovske družine Udin boršt, saj je osvojil kar 294 točk od 300 možnih. Vrstni red tekmovanja pa je bil naslednji — ekipno v kombinaciji: ervo mesto je osvojila ekipa LD din boršt s 737 točkami od 900 možnih. S tem rezultatom je družina osvojila tudi prehodni pokal krajevne skupnosti Cerklje, ki ga je družini izročil predsednik te skupnosti Janez Ž ar ga j. Za njo pa so se uvrstile: Šmarna gora II. 706, Motnik I. 699, Cerklje 672, Višnja gora 661, Jošt 646, Gabrovka 611, Pšata pri Kamniku 608, Vodice 531, Taborska jama 524 itd. Posamezniki v kombinaciji: Tone Markič, LD Udin boršt 294 točk od 300 možnih, za njim pa so se uvrstili naslednji tekmovalci — lovci: Ivan Tkalec, LD Taborska jama 266; Ivo Zavrl, LD Jošt 252; Zvone Florjan-čič, LD Šmarna gora 248; Srečo Ivančič, LD Motnik 247; Anton Habjan, LD Višnja gora 245; Franc Barbič, LD Šmarna gora 242; Ivan Jenko, LD Cerklje 241; Janez Markelj, LD Kovor 241 (manj desetič) itd. Pri posameznih disciplinah pa so bili rezultati naslednji — umetni golobi: Tone Markič 150 točk in prav toliko možnih, Ivan Tkalec, Taborska jama 140 in Anton Habjan Višnja gora . prav toliko, toda le v drugi seriji. Tarča srnjaka: Marko Plestenjak, LD Jošt 91 in Tone Markič 95 točk od 100 možnih, Ciril Ropret, LD Motnik 90 točk. Tarča bežečega merjasca: Tone Markič 49 točk od 50 možnih, Ivo Zavrl 48 in Jenko Ivan, Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, prav tako 48 točk, le slabši po vrstnem redu zadetkov. Zelo zanimivo je bilo tudi vmesno tekmovanje na izpadanje, ki je v hudi konkurenci pripadlo Janezu Markeljnu iz LD Kovor, drugo nagrado je osvojil Ivan Vrhovnik iz LD Šmarna gora in tretjo Jože Pirnat iz Motnika. Organizatorji so tudi tokrat pripravili zanimivo tekmovanje na bežečega fazana. Ta disciplina, ki je bolj rekreacijsko — športnega značaja, je malo poznana, toda za tekmovalce toliko bolj zanimiva, kar nam potrjuje tudi podatek, da se ga je udeležilo kar 220 tekmovalcev. Prvo mesto v tej disciplini je osvojil Janez Homar iz LD Tuhinj, za njim pa so se uvrstili: Ivan Tkalec, LD Taborska jama; Franc Jerneje iz LD Šmarna gora itd. ^ Po končanem tekmovanju so v trajno last podelili kar 7 pokalov, več lepih diplom in kar 25 bogatih praktičnih nagrad. — an Štirikrat udarna Radovljica — Mladinska delovna brigada Stane Žagar, ki je avgusta sodelovala na delovni akciji Kožba-na 77, se je zelo dobro izkazala. Za delovne uspehe in vzorno družbenopolitično, kulturno in športno življenje je bila štirikrat proglašena za udarno. Prejela je tudi pismeno pohvalo štaba akcije in še posebno diplomo KS Dobrova. Radovljiški brigadirji so opravljali zahtevna zemeljska dela pri izgradnji ceste Neblo—Brdice pri Kožbani ter pri urejanju križišča Neblo—Golo brdo—Kož ban a. Norme so v poprečju presegali za 38 odstotkov, na udarni dan pa so obvezo presegli kar za 125 odstotkov. J.R. OBLETNICA Če solza bi življenje obudila, te sedaj ljubi sinko, ne bi črna zemlja krila Minilo je leto dni, odkar je za večno zaspal naš ljubi sinček Metod Rogelj Tvoje mlado in zdravo bilo je življenje v naše veliko upanje in veselje in polno tvojega smeha, toda kruta usoda je tako nepričakovano pretrgala nit tvojega kratkega življenja. Dom je postal tih in prazen. V naših srcih je ostala neizbrisna bolečina in pa svetel spomin nate, ki ne boš nikoli pozabljen. Žalujoči: atek, mamica, sestrica Monika in ostalo sorodstvo. Voglje, 13. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje Marije Retelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter članom kluba KZA Radovljica za izraze sožalja ter darovane' vence ih cvetje. Posebno se zahvaljujemo Melejevim in Krevsovim za vsestransko nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter jo spremili k poslednjemu počitku. Žalujoči: mož Matija, otroci Lojzka, Bogo, Matija in Duša z družinama, sestra Tončka, brat France in ostalo sorodstvo. Kranj, 9. septembra 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame in tete Micke Konc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje ter za vse izraze sožalja..Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč v težkih dneh, še posebno se zahvaljujemo g. župniku za njegove besede in poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi TOZD Iskra Otoče ter TOZD Verigarne Veriga Lesce. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo. Mošnje, Noše, 10. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka, brata in starega očeta Janka Vogriča-Dušana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, za darovano cvetje in vence in vsem", ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.' Dr. Udirju hvala za tolažilne besede in lajšanje bolečin ob njegovi zadnji uri. Posebno se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam iz Kranja in Tržiča, Teritorialni enoti iz Kranja ter nosilcem praporov. Iskrena hvala govornikom tov. Skumavec Francu, tov. Peraič Vla-dimirju-Planinu, tov. Vrhove Stanetu-Robinu in tov. Božovič Dobrivoju za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala sodelavcem delovnih organizacij Lesnina Kranj, IBI Kranj, Peko Tržič in KOGP Kranj. Lepa hvala pevcem DU Kranj ter godbi iz Kranja, tov. Lahajnarju,Toplaku, Brovču in Ogrisu pa za organizacijo pogreba. Še enkrat vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ste ga imeli radi — iskrena hvala. Žalujoči: žena Mari, sin Dušan, hčerka Danica z družinama, sestra Anica in ostalo sorodstvo. Kranj, 13. septembra 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, strica in svaka Jožeta Rozmana Znamenškovega očeta iz Mošenj 26 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter počastili njegov spomin.,Posebej se zahvaljujemo Pogrebnemu zavodu iz Kranja za vsestransko pomoč, sosedom, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, delovnim kolektivom Tek8tilindus Kranj, Iskra Ljubljana in TOZD Elektro Sava Kranj za darovane vence, tov. Baseju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala g. župniku za lep cerkveni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Pavla, sin Peter, hčerki Savka in Vida z družino, sinova Jože in Janez z družino ter ostalo sorodstvo. Mošnje, Voklo, Črnuče, Hraše, Vodice, Ljubljana, Škofja Loka, 12. septembra 1977 MALI OGLASI prodam Poceni prodam kuhinjske ELEMENTE, ŠTEDILNIK na plin in elektriko, HLADILNIK, TELEVIZOR. Ponudbe tel. 60-933 od 19. do 20. ure 6269 Vzidljiv ŠTEDILNIK in VRATA za peč prodam po ugodni ceni. Koseze 13, Vodice nad Ljubljano 6277 Prodam nerabljen stereo avtoka-setofon PHILLIPS z zvočniki. A. Sodja, tel. 75-961 int. 25 od 6. do 14. ure. 6367 Ugodno prodam gradbeno električno OMARICO. Butala, Gosteče 1, Škofja Loka 6383 Prodam črno-bel TELEVIZOR, otroško STAJICO in ZIBELKO. Majce, Gubčeva 6, Kranj, tel. 26-537 Prodam otroško POSTELJICO ž jogijem. Ravnikar, Kuratova 60, Ko-krica. Ogled od 16. ure dalje. 6386 Prodam termoakumulacijsko PEC 3 KW in MOPED na 4 prestave. Naslov v oglasnem oddelku 6387 Poceni prodam dobro ohranjeni TELEVIZOR. Štefelin, Podlubnik 113, Škofja Loka, tel. 61-924 6388 Ugodno prodam 10 kv. m obdelanih marmornih PLOŠČ. Informacije telefon 21-808 v soboto dopoldan Prodam prvovrstni KROMPIR igor za ozimnico. Cena 2,30 din. Naslov v oglasnem oddelku. 6390 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice ali za zakol. Strahinj 38, Naklo 6391 Prodam otroško POSTELJICO, STAJICO in VOZIČEK. Informacije od 15. do 18. ure vsak dan. Sajo-vic, Vrečkova 11, Kranj 6392 Prodam malo rabljeno etažno PEĆ za centralno ogrevanje, 17.000 kal. Je kot štedilnik. Bizjak Franc, Begunje 133 6393 Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 KW in 6 KW ter športni VOZIČEK. Ogled možen vsak dan popoldne 6394 Ugodno prodam rabljeno PEČ in BOJLER za centralno kurjavo. Ci-jan, Kajuhova 16, Kranj 6395 Poceni prodam PAPIGO s kletko. Telefon 21-172 6396 Zaradi selitve prodam KAVČ ANITA, raztegljiv, za 2 osebi, pomivalno mizo, 8-litrski BOJLER in plinski štedilnik SLOBODA. Gre-gorc, Jahačev prelaz 2, Kranj 6397 Prodam pleteno okroglo STAJICO, KOŠEK in PRIKOLICO za osebni avto. Vprašajte zvečer telefon 21-746 6398 Ugodno prodam avtoradio BEC-KER EVROPA, kinoprojektor in platno 100 x 100. Ul. gorenjskega odreda 14, stanovanje 10, Planina Menjam jalovo KRAVO in TELI-CO za bikce. Sebenje 37, Tržič 6400 Prodam jedilni KROMPIR igor, gnojen samo s hlevskim gnojem. Suha 33, Kranj 6401 kupim Kupim »GORILEC« za centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku. vozila Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno. Servis Labo-re, Ekar dežurni veterinarji OD 10. DO 23. SEPTEMBRA 1977: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 za občino Škofja Loka; BENULIČ Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno ŠKODO Š 100, letnik 1969 december. Bernik, Sv. Andrej 3, Škofja Loka 6402 Prodam FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 17.000 km po generalni. Kozjek, Rateče 115, Škofja Loka 6403 Prodam VW 1302 S, letnik 1972. Suha 17, Škofja Loka 6404 Poceni prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1971. Oblak Franc, Zirovski vrh nad Zalo 24, Gorenja vas 6405 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, neregistriran. Informacije po telefonu št. 064-61-938 6406 NOVO - NOVO - NOVO RASTAVA POHIŠTVA odprta ob NEDELJAH od 9. do 17. ure v LE8NINI na Primskovem Prodam FIAT 750, letnik 1973. Ogled popoldan. Agnič Ivan, Zg. Bitnje 194, Zabnica 6407 Prodam osebni avto SAAB karavan 96, dobro ohranjen. Rant, Sto-šičeva 5, Kranj 6408 Prodam avto VW KOMBIBUS. Zabnica 61 6409 Nov MZ — 250 prodam tudi na potrošniški kredit. Potočnik, Sp. Besnica 93, tel. 40-523 6410 Ugodno prodam MOTOR MZ 250 TS, registriran do 16. 6. 1978. Bulo-vec Rado. Poljče 26, Begunje 6411 Nujno prodam ZASTAVO 750, po ugodni ceni. Vovk, Ovsiše 32, Pod-nart 6412 Prodam NSU 1000, letnik 1967, neregistriran, vozen, za 8000 din. Pečnik, Gorenjskega odreda 6, Kranj izgubljeno Izgubil se je PES koker španjel črne barve. Sliši na ime ŠNUKI. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Zlato polje 4, Kranj »Kreda« Bledp.o. razpisuje javno licitacijo za prodajo: kamiona TAM 5000 prekucnika 1968 Licitacija bo 20. septembra 1977 ob 10. uri na obratu v Radovni. Ogled bo istega dne od 8. ure dalje. Zasebni sektor plača tudi prometni davek. stanovanja Iščem skromno samsko STANOVANJE od Radovljice do Mojstrane. Arhar Martin, Cesta v Vintgar 2, Bled 6414 Samski upokojenec išče osebo ali zakonski par, ki bi ga sprejel v oskrbo. V zameno nudi opremljeno enosobno STANOVANJE s kopalnico v lastni hiši z vrtom in sadovnjakom v lepem kraju na Gorenjskem. Ponudbe pod »Jesen 77« 6415 Opremljeno in ogrevano SOBO oddam študentu (študentki) ali uslužbencu. Naslov v oglasnem oddelku. 6416 Mlad zakonski par išče SOBO, po možnosti opremljeno. Ponudbe pod »Pošten« 6417 Iščem STANOVANJE v okolici Škofje Loke. Ponudbe pod »Nujno« posesti Prodam GOZDNO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. 6419 zaposlitve Takoj sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA ali VAJENKO. Zupan Alojz, Pajerjeva 2, Šenčur 6352 Iščem VARSTVO za osem mesecev staro punčko v dopoldanskem času na našem ali vašem domu. Telefon 24-987 6354 Kvalificirana KUHARICA išče stalno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 6420 Sprejmem VAJENCA v uk avto-mehanične stroke. Langus Jože, Ljubno 6421 Šiviljstvo KLAKOČAR, Sr. Bela 41, Preddvor, išče mlajšo sodelavko, ki ima veselje do šivanja, po možnosti iz okolice Preddvora. Tel. 45-016 Iščem dve ženski za VARSTVO otroka na domu, ki delata v dveh izmenah. Stanovanje in hrana brezplačno. Kondič Terezija, Gubčeva 1, stan. 16, Kranj 6423 obvestila Sodoben način čiščenja preprog, tapisoma, itisona. Čistim tudi družbenim ustanovam. Kličite tel. 22-043 6424 Isdaja CP Glu, Kranj, Ulica Moto Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski Mak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 1. — Naslov uredništva in uprava liata: Kranj, Moto PUadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51»00-801-12S94 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 33-841, uredništvo 21-886, novinarji 21-880, malo-oglaani in naročniški oddelek 23-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 Številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Reševalci so imeli deloven vikend ZARADI STRELE V PREPAD V petek, 9. septembra, sta se v jutranjih urah odpravila iz doline Vrat na Triglav Jože Podlogar (roj. 1937) iz Sp. Besnice in Stane Sušnik (roj. 1935) prav tako iz Sp. Besnice. Na vrhu Triglava je rahlo deževalo, /ato sta okoli 10. ure začela sestopiti proti Kredarici. Na poti proti Malemu Triglavu ju je ujela nevihta. Ko je udarila strela, je Podlogar omahnil in padel kakih 80 metrov globoko po skalah. Sušnik pa je bil krajši čas v nezavesti, nato pa se je zavlekel pod skalni previs, kjer je prebil več ur. Tu sta ga našla gorska reševalca Jože Kunšič z Jesenic in Boris Prvanja s Koroške Bele. Po nuđenju prve pomoči sta ga pospremila do Doma na Kredarici. Truplo pokojnega Jožeta Podlogarja pa so naslednji dan reševalci s pomočjo helikopterja RSNZ prenesli v dolino Vrat. NESREČE V OVINKU PO LEVI Preddvor — V četrtek, 8. septembra, ob 18. uri se je na cesti med Kranjem in Preddvorom pripetila prometna nezgoda.-Voznik osebnega avtomobila Jože Vidmar (roj. 1947) iz Zg. Bele je peljal od Kokrice proti Preddvoru. V desnem ovinku nepreglednem zaradi drevja, mu je iz nasprotne smeri pripeljal po levi strani ceste voznik osebnega avtomobila Drago Smole (roj. 1943) iz Ljubljane. -Voznik Vidmar se je umaknil skrajno desno, zavozil je celo v breg, kljub temu pa sta se avtomobila oplazila. Pri tem je Vidmarjev avtomobil vrglo v breg, od tu pa se je prevrnil nazaj na cesto. V nesreči sta bila ranjena voznik Vidmar in njegov sopotnik, škode na avtomobilih pa je za 23.000 din. Vozniku Smoletu so odvzeli vozniško dovoljenje, ker je kazal znake vinjenosti. NEPRIMERNA HITROST Potoki — V soboto, 10. septembra, dopoldne se je na magistralni cesti na Potokih pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Vladimir Kelhar (roj. 1952) z Jesenic je peljal proti Mostam. Pred njim je neki osebni avtomobil zaradi vprege pred seboj znatno zmanjšal hitrost; tudi Kelhar je zaviral, pri tem pa ga je zaneslo v desno, nato še v levo. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Trajko Petrevski; čeprav sta oba voznika zavirala, čelnega trčenja nista mogla preprečiti. Voznik Petrevski in sopotnik sta bila v nesreči lažje ranjena, škode na vozilih pa je za 55.000din.. SKALA PADLA NA NOGO PLANINKI V soboto dopoldne so reševalci ob pornoči helikopterja morali Še enkrat posredovati. Na pobočju Sa-vatne na poti od Aljaževega doma v Vratih proti Škrlatici si je huje poškodovala nogo Cvetka Grjal (roj. 1942) iz Ljubljane. V skupini planincev je hodila zadnja; ko se je oprijela večje skale, se je le-ta premaknila in se ji zavalila na nogo. V dolino Vrat so jo prepeljali s helikopterjem, od tu pa z rešilnim avtomobilom v jeseniško bolnišnico. REŠEVALCI TUDI NA DOLICU Bovški reševalci pa so morali pri-hiteti na pomoč poškodovanemu planincu Jožetu Trebšetu, ki se je bil poškodoval v bližini Doliča. Tudi tega planinca je v jeseniško bolnišnico prepeljal helikopter. Podrobnosti o tej gorski nesreči še niso znane. Artikel 8431 Artikel 8432 Artikel 8433 Artikel 8443 barva: Crna, bordo barva: črna, rjava, belge barva: rjava, bordo barva: črna. temno rjava, terakot. velikost: 2- do 7 velikost: 2- do 7 velikost: 2- do 7 temno modra, beige velikost: 2- do 7- Grafično podjetje GORENJSKI TISK Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. 2 delavca za zasedbo delovnega mesta — nego valeč strojev 2. 1 delavca za zasedbo delovnega mesta — ste-reotiper (vlivanje svinca) 3. 3 delavce za zasedbo delovnega mesta — strežnik v tisku 4. 1 delavko za delovno mesto — ekspeditor Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnih mest zahteva še: pod 1.: delavec naj bo vojaščine prost, delo je samo v nočnem času od 22. do 6. ure zjutraj, zahteva se dokončana osnovna šola. pod 2.: delavec naj bo vojaščine prost, delo je enoizmensko, ter dokončana o.š. pod 3.: delavci naj bodo mlajši, vojaščine prosti, delo je dvoiz- mensko ter dokončana o.š. pod 4.: delavka mora imeti dokončano osemletko, delo je dvo- izmensko. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa razpisana delovna mesta velja 3-mesečno preizkusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj 8 dni po objavi. Po kratki in težki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric Urban Potočnik Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 14. 9. 1977, ob 16. uri izpred hiše žalosti Dorfarje 5 na pokopališče v Zabnici. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Dorfarje, 12. septembra 1977 ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubljenega sinčka, vnučka in pravnučka Boštjana Šemrla iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vsem,, ki ste ga zasuli s cvetjem in solzami ter ga spremljali v tako velikem številu v njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, Naeetu Kotarju za požrtvovalnost, ravnatelju Osnovne šole Lucijan Seljak, g. kaplanu za pogrebni obred in ganljiv govor. Vsem dobrim ljudem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Neutolažljiva mamica in očka ter ožje sorodstvo. Kranj, 5. septembra 1977 TRIGLAV KONFEKCIJA Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču ŽG — Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, p.o., Prešernova 35 Komisija za delovna razmerja razglaša prosta delovna mesta: 5 KV ELEKTROMONTERJEV — za delo v elektronapajalni postaji Kranj — za delo na vzdrževanju voznega omrežja Jesenice • 2 KV KLJUČAVNIČARJEV ki bi po opravljenem tečaju opravljali delo voznika motornih progovnih vozil v Nadzornistvu za vzdrževanje voznega omrežja Jesenice. Pogoj za sprejem: končana poklicna šola elektro oz. ključavničarske smeri in uspešno opravljeno poskusno delo, ki traja 2 meseca. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema Komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi. Konec oktobra bo izšel Občanov vodnik Ljubljana — Tiskanje »občano-vega vodnika«, prepotrebne knjige za vsakega občana, krajevne skupnosti pa tudi za upravne organe tako na občinah kot na krajevnih odborih, bo po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili na Skupnosti slovenskih občin, izšel proti koncu oktobra v nakladi 20.000 izvodov. Vodnik, ki bo obenem tako priročnik kot svetovalec, kje, pri kom in na kakšen način, oz. po kakšnem postopku lahko naš občan pride do določene dokumentacije, potrdila, oprostitve davka, odgoditve vo- Gasilske novice V zadnjem potresu v Posočju je bilo poškodovanih tudi več gasilskih domov v tem predelu Slovenije. Zato so se slovenski in jugoslovanski gasilci vključili v akcijo zbiranja pomoči, ki je Sla predvsem za popravilo gasilskih domov, nekatera društva pa so se odločala tudi za prostovoljno delo v Posočju. Tudi gorenjski gasilci na poziv za pomoć Posočju niso bili gluhi. Skoraj ni društva, ki ne bi prispevalo vsaj najmanjšo vsoto za Posočje. Nekatera so prispevala po 50, 100 ali 200 dinarjev, nekatera pa so za Posočje izločila tudi po 1000 in več dinarjev. Skupna vsota zbrane »gasilske« pomoči za Posočje dosega na Gorenjskem skoraj 20.000 dinarjev. Na Gorenjskem skoraj ni vasi, kjer ne bi bilo organizirano gasilsko društvo, prav tako pa ni delovne organizacije, kjer ne bi imeli vsaj za požarno varnost usposobljenih ljudi ali poklicnih gasilcev. Tako gosti mreži gasilstva se imamo zahvaliti, da Skoda zaradi požarov ne narašča in da je bilo pred ognjem obvarovane precej družbene in zasebne imovine. Kolikšno Škodo so že preprečili gasilci s hitrim posredovanjem, je težko ugotoviti. Zanesljivo vrednost obvarovanega premoženja ni manjša od povzročene škode zaradi ognja. Zato kaže v prihodnje gasilstvo ie bolj organizirati in številčno okrepiti. Prav tako bo nujna modernejša oprema, ki omogoča hiter prihod gasilcev in uspešen boj z ognjem. Gasilci pa so razen tega nepogrešljivi pomočniki tudi v primerih drugih naravnih nesreč. I. Petrič jaške službe itd., je še v času, ko je bilo gradivo oddano v tisk, zaradi vključitve najnovejše zakonodaje, dobil nekatere dopolnitve, in je tako knjiga narastla na približno 480 strani. Kljub temu je cena v prednaročilu ostala ista: 66 din in jo je še vedno mogoče naročiti v najbližji knjigarni. Po izidu bo knjiga dražja in bo v maloprodaji veljala 90 din. Morda ni niti tako slaba misel, da bi posamezne OZD ali pa sindikalne organizacije razmislile o nakupu teh vodnikov za vse svoje člane, ker bi pri tem dosegli tudi določen popust pri ceni. Seveda pa se je v takih primerih treba obrniti direktno na Skupnost slovenskih občin ter pravočasno rezervirati število izvodov knjige. I. S. Tudi kažipoti so odraz skrbi za lepoto kraja — Foto: F. Perdan Atletika Triglav osvojil 11 odličij Gorenjska nogometna selekcija po dveh kolih tekmovanja v republiški ligi še ni zmagala. V nedeljo je klonila proti Celjanom gladko s 3:0. Za zdaj je na zadnjem mestu, saj v dveh kolih ni dosegla zadetka, prejela pa jih je sedem. V prihodnjem kolu igrajo Gorenjci z Dravo, (jk) — Foto: J. Zaplotnik Slovenska nogometna liga Celjani zlahka zmagali Ljubljana — Na stadionu za Bežigradom je bilo v soboto pionirsko prvenstvo Slovenije v atletiki, ki se ga je udeležilo okoli 200 atletov in atletinj iz 14 atletskih organizacij. V zanimivih bojih, ki so prinesli tudi nekaj dobrih rezultatov, so imeli največ uspeha mladi tekmovalci celjskega Kladivarja. Osvojili so 7 naslovov pionirskih prvakov SRS ter 3 srebrne in 1 bronasto kolajno. Prijetno pa so presenetili pionirji in pionirke kranjskega Triglava, ki po Številu osvojenih kolajn delijo prvo mesto s Kladivar-jem. Osvojili so 1 zlato, 6 srebrnih in 4 bronaste kolajne. Najbolje sta se odrezala skakalca s palico. Novi prvak Slovenije je Marko Kurat, ki je s 300 cm dosegel tudi osebni rekord. Rado Sajo-vic pa je z 290 cm osvojil srebrno kolajno. Tudi pionirke so poskrbele za dve kolajni v isti disciplini. V skoku v višino je bila Anka Pavlin druga s 150 cm, Živa Rant pa tretja s 140 cm. Najuspešnejša Kranjčanka je bila Romana Nečimer z dvema kolajnama: srebrno v suvanju krogle in bronasto v metu kopja. Srebrne kolajne bo osvojili še Boris GsJpirc v suvanju Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 300, sodnik Lipovšek (Zagorje), Gorenjska : Celje 0:3. Strelci: 0:1 Motoh (31), 0:2 Mirkac (36), 0:3 Mirkac(48). Gorenjska: Humar, Belančič, Tkalec, Spraj-car, Mlakar (Tivold), Legat, Gaber, Mrak, Kovači«, Mokič, Mažgon. Celje: Stan cer, Ramšak, Ribezi, Gmajner, Sivko, Motoh, Crnčevič, Kloflič, Mirkac, Koko-tec, Škrbine k. Po živahnem in enakovrednem začetku so po polovici igre pobudo prevzeli gostje in s hitrimi protinapadi ter po napaki vratarja Humra po-vedli. Zadetek jih ni uspaval in domača obramba je v pičlih štirih minutah morala ponovno kapitulirati. Tudi v nadaljevanju so Celjani imeli več od igre in plod le-te je bil še tretji zadetek. Gorenjci so sicer imeli nekaj lepih priložnosti, vendar v njihovi vrsti ni bilo strelca, ki bi dos^gp 1" gol. -dh Mario Andretti, zmagovalec dirke v Monzi Avto-moto Sport doma in na tujem j Zmaga Andrettija v Monzi V Monzi je bila pred več kot 100.000 gledalci štirinajsta dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. V izredno razburljivi dirki Sže četrtič v letošnji sezoni zmagal Američan ario Andretti na Lotusu, Niki Lauda pa si je * drugim meatom že zagotovil drugi naslov svetovnega prvaka. Na treningu se je najbolj izkazal lanski svetovni prvak James Hunt (mclaren), Id ai je akupaj z Reutemannom (ferrari) zagotovil start v prvi startni vrati. V drugi vrati sta bila Scheckter (wolf) in poznejši zmagovalec Andretti (lotus), v tretji pa Lauda (ferrari) in Patrese (shadovv). V gneči na startu se je najbolje znašel Scheckter, ki je po prvem krogu vodil pred Huntom, Andrettijem, Reutemannom in Lau-do. Andretti, ki je na zadnjih štirih dirkah imel veliko smole, je bil tokrat izredno razpoložen za vožnjo, pa tudi njegov lotus, ki mu je letos že Precejkrat odpovedal, je tokrat delal brezhibno. Tako je Andretti najprej prehitel Hunta, v desetem krogu pa v ovinku Parabolica še Scheck-terja in si do polovice dirke že zagotovil 20 sekund prednosti pred zasledovalci, ki jo je potem ohranil do konca. Velik boj pa se je bil za drugo mesto. Precej časa je bil drugi Scheckter, vendar mu je odpovedal motor. Nato se je na drugo mesto prebil Reutemann, ki pa je zletel s proge. S precej sreče je tako drugi pripeljal skozi cilj Lauda, tretji je bil Jones, četrti Mass, peti Regazzoni in šesti Petereon. Z novimi šestimi točkami je Lauda svojo prednost pred Scheckterjem povečal na nedo-aeljivih 27 točk, s tem pa si je tudi že zagotovil drugi naslov svetovnega prvaka. Naslednja dirka bo 2. oktobra v Kanadi na dirkališču v M os po rtu. Vratni red za svetovno prvenstvo: 1. Lauda (Avstrija, ferrari) 69 točk, 2. Scheckter (JAR, wolf) 42, 3. Andretti (ZDA, lotus) 41, 4. Reutemann (Argentina, ferrari) 36, 6. Hunt (GB) 22, 6. Mass (ZRN, oba mclaren) 21, 7. Nil-saon (Švedska, lotus) 20, 8. Laffite (Francija, lieger) 16, 9. Jones (Avstralija, shadow) 16, 10. Stuck (ZRN, brabham) 12; firme: 1. Ferrari 86, 2. Lotus 56, 3. Wolf 42, 4. Mclaren 38, 5. Brabham 27. KRANJČAN BAJC PRVI V KAVADARCIH V Kavadarcih je bila v soboto dirka za državno prvenstvo motociklistov. Slovenski dirkači so se spet izkazali, saj je Boris Baje (AMD Kranj) zmagal v razredu do 50 in 125 ccm. Med prikoličarji sta zmagala Camlek in Pogorelec, v razredu do 175 in 250 ccm pa Rečan Marjan Košić. Boris Baje je v razredu do 125 ccm zmagal precej preprečljivo, v razredu do 50 ccm pa si je zmago priboril šele v zadnjem krogu. Vse do zadnjega kroga je namreč vodil Bernetič na novi Tomosovi specialki, malo pred ciljem pa je Bajcu, ki vozi kreidlerja, le uspelo prehiteti svojega velikega tekmeca. Zanimivo je, da sta Baje in Kosič na zadnjih dveh dirkah zmagala kar osemkrat! Sedaj pa še nekaj besed o progi. Bila je speljana med hišami, ob robu so bili pločniki, ponekod so bili sredi ceste jaški za vodo, na nekaterih mestih pa je bila celo tlakovana z kockami, da o gledalcih, ki so stali čisto na cesti, sploh ne govorimo. Upravičeno se lahko vprašamo, kdo je dovolil dirke v Kavadarcih, saj je varnost tekmovalcev in gledalcev vendarle najvažnejša. V Kavadarcih pa ni bil varen nihče. -fp SE BLED CUP POSLAVLJA? - V soboto, 10. septembra, in v nedeljo, 11. septembra, je bil na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah 10. jubilejni Bled cup, ki ga je v sodelovanju z Alpskim letalskim centrom iz Lesc organiziral Aeroklub iz Kranja. Tekmovalo je 30 modelarjev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Švice, Zvezne republike Nemčije in Madžarske. Zmagal je Harald Neckar iz Zvezne republike Nemčije, sledijo pa mu Fritz Dieter (Avstrija), Angelo Fatiracci (Italija), Franci Markun (Jugoslavija) in Rene Schumacher iz Švice. Slavko Polič ar je bil sedmi, Milan Merše deveti in Branko Poličar deseti. Zapisati pa je treba, da je usoda tradicionalnega Bled cupa, ki že leta sodi med največja srednjevropska tekmovanja modelarjev, na trhlih nogah. Kaj lahko se zgodi, da prihodnje leto priljubljenega tekmovanja ne bo, saj postajajo organizatorji v boju z denarjem, potrebnim za organizacijo, nemočni. Bled cup se torej poslavlja .. .(jk) —Foto: J. Zaplotnik Aci Oblak izenačil rekord bo od mednarodne lokostrelske zveze FITA dobil značko z modrim ščitom. Rezultati: 1. Kuder S. 2488, 2. Poetružnik 2423, 3. Oblak 2411, 4. Probst (A) 2356, 5. Huvsa (A) 2296... Ekipe: 1. MB 6933, 2. Union VVien 6814,3. Ljubljana 6804 Kaže, da bo letošnje državno prvenstvo v FITA, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Varaždinu, najbolj razburljivo, saj se je krog favoritov razširil. Ekipa Ezoterma bo v Varaždin odpotovala v postavi Aci Oblak, Mihael Fock, Andrej Smolej. M Fock Košarka GORENJSKI POKAL 2IROVKAM - Košarkarski klub Sava iz Stražišča je organiziral turnir članic za pokal Gorenjske 1977. Sodelovale so le tri ekipe, ki so se prijavile na razpis medobčinske košarkarske zveze Gorenjske. V prvi tekmi sta igrali ekipi Kladivarja iz Žiro v in Jesenic. Več sreče so imele Zirovke in zmagale. V drugi tekmi je Kladivar premagal Savo, tretja tekma pa je bila v osmi minuti prekinjena, ker je zmanjkalo električnega toka. Vendar ta tekma ni vplivala na vrstni red. Pokal za leto 1977 je osvojila ekipa Kladivarja. Druge so bile Jeseničanke, tretje pa igralke Save. Vse tekme sta uspešno vodila sodnika Ambrožič in Stopar iz Kranja. čm BREST PREMAGAL JESENIČANKE -Košarkarice Jesenic so v soboto odigrale prvenstveno tekmo slovensko košarkarske lige. Srečale so se z ekipo Bresta iz Ljubljane. Večji del srečanja so bile enakovredne nasprotnice gostjam iz Ljubljane. Zadnji priložnost za zmago so zamudile tri minute pred koncem tekme, ko so izenačile, vendar so zatem spet popustile. V jeseniškem moštvu sta se še posebej odlikovali Zorica Malacko in Vanda Vrdoljak. bef Maribor - Veliki mednarodni FITA star turnir je v Maribor privabil 90 lokostrelcev iz Avstrije, Francije in Jugoslavije. Že prvi dan je bil izredno razburljiv. Član kranjskega Ezoterma Oblak Aci je kljub smoli (zgrešena puščica) izenačil državni rekord na 90 m z 286 krogi. V drugi FITI pa se je razvil boj za rekorde. Ljubljančan Kuder Samo je popravil štiri rekorde Mariborčana Postružnika. Tudi Oblak ni zaostal in prvič ustrelil prek 1200 krogov, za kar II. ZRL — sever, moški in ženske in SRL JELOVICA : RUDAR 27:15 (14:9) - Loča-ni, ki so tokrat že drugič zaigrali na domačem igrišču, so prikazali kvaliteten in dinamičen rokomet. Taka igra se jim je obrestovala in so brez težav premagali goste iz Labina. Tako so v dveh kolih knjižili vse točke. KOKA : ALPLES 21:16 (10:9) - Čeprav je pomlajena ekipa Elplesa iz Železnikov tokrat v Varaždinu zaigrala izredno dobro, pa je kljub temu morala položiti orožje. Z več sreče bi lahko iztržila ugodnejši izid kot so ga. TRŽIČ : PRULE 29:24 (13:12) - V izredno pomembnem srečanju 2. kola v slovenski moški rokometni ligi so Tržičani tudi tokrat uspeli. V derbiju z moštvom Prul so bili boljši nasprotnik in ga zasluženo premagali. KOČEVJE : GORENJSKA 12:20 (6:12) -Igralke Gorenjske so že v začetku najavile, da so prišle po obe točki. To jim je tudi uspelo, saj so bile v obeh delih igre boljši nasprotnik od domačink. -dh VssUjul KRANJ posebna P moške srajce 70,80 din 119,94 din 114,00 din 126,00 din ženske bluze onudba ?2 Q0 d|n 78,00 din 94,80 din ostanki odej 1 kg 69,00 din v teh dneh v omejenih količinah v prodajalni GORENJC, Kranj — Prešernova 11 V TRŽIČU TRIM LIGA V KOŠARKI -TVD Partizan Tržič — košarkarska sekcija je poslala vsem osnovnih sindikalnim organizacijam, krajevnim skupnostim in športnim društvom razpis za sodelovanje v občinski košarkarski trun ligi. Pričela se bo 23. septembra na igrišču pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Prijavnina za tekmovanje znaša 200 dinarjev. Prijave je treba oddati v pisarni tržiške telesnokulturne skupnosti do četrtka, 15. septembra, ali v poštni predal 52. J. Kikel TRIGLAV : PULJANKA 83:73 ( 52:36), telovadnica OS Franceta Prešerna, prijateljsko košarkarsko srečanje, sodnika Poljšak, Cadež (oba Kranj). Triglav: Košir 20, Fartek 4, Zupan 29, Omahen 6, Skubic 4, Lipovac 6, Hribernik 5, Štrekelj 7, Strniša 2. Puljanka: Gobo 10, Macura 17, Živkovič 7, Dimitrijevič 10, Ikič 4, Sudarevič 13, Cečur 8, Jankovič 4. V zanimivem srečanju so košarkarji Triglava, ki se pripravljajo za tretjo tekmo, ki bo odločala o novem drugoligašu, pokazali vse odlike dobre košarke. Gostje, ki so tokrat nastopili z igralcem prvoligaša Bosne Cečur-jem, so morali priznati premoč boljšim domačinom, -dh Vaterpolisti kranjskega Triglava, novi člani prve zvezne vaterpolske lige, so z uspešne turneje po Nizozemski poslali pozdrave uredništvu in bralcem Glasa. Zanje se najlepše zahvaljujemo in želimo vaterpolistom tudi v prvi zvezni ligi uspešno tekmovanje! (jk) krogle, Renata Kuri v teku na 100m in Karin Premrou v skoku v daljavo, bronaste pa Jože Markič v skoku v daljavo ter Uroš Bedene v skoku v višino. Lani so na republiškem prvenstvu nastopili le 4 tekmovalci Triglava, ki so osvojili »samo« dve zlati kolajni. 25 udeležencev letošnjega prvenstva in U osvojenih kolajn je vsekakor spodbuden dosežek, ki obeta kranjski atletiki boljše REZULTATI: Pionirji - 80 m ovire: 1. Fijavž (VE) HA 100 m: 1. Kožar (KI) 11,4, ... Majer (TR) 13,3; 800 m: 1. Kožar (KI) 37,1, 5. Majer (TR) 40,8; 1000 m: 1. Juteršek (KI) 2:45,0, 9. Frelih 2:59,3, 11. Jurančič 3:01,6, 14. Štros 3:02,6, 16. Eržen (vsi TR) 3:08,0; daljava: 1. Rus (NM) 594, 3. Markič 570, 5. Božič 541, 8. Grašič (vsi TR) 467; višina: 1. Zoran (NM) 186, 3. Bedene (TR) 166; krogla: 1. Ban delj (GO) 13,42, 2. Gašpirc 13,34, 4. Hudobivnik (oba TR) 11,83; kopje: 1. Jug (VE) 64,31, 6. Leben 36,84, 8. Hudobivnik 35,28, 12. Gašpirc (vsi TR} 30,08; palica: 1. Kurat 300, 2. Sajovic 290, Nezirevič (vsi TR) 230; 4x 100 m: 1. AD Kladivar 47,8. Pionirke - 80 m ovire: 1. Jug (VE) 12,9; 100 m: 1. Cetina (Kl) 12,9, 2. Kuri (TR) 13,0, ... Bauer (TR) 14,8; 300 m: 1. Krapež (KP) 45,4; 600 m: l.Uršič(POS) 1:41,9.11. Brtoncelj (TR) 2:14,5; daljava: 1. Regner (KI) 506, 2. Premrou 473, 6. Rihtaršič (obe TR) 433; višina: 1. Suštaršič (NM) 153, 2. Pavlin 150, 3. Rant 140, 5. Sušnik (vse TR) 135; krogla: 1. Slapničar (NM) 11,17, 2. Nečimer 10,68, 4. Skubic (obe TR) 9,48; kopje: 1. Majer (MB) 32,53, 3. Nečimer 26,42, 5. Skubic (obe TR) 20,52; 4x 100 m: l.AD Kladivar 63,4. I. Kavčič Nov svetovni rekord na plastiki Frenitat — Največja skakalna prireditev v letošnji sezoni tekmovanj na plastičnih skakalnicah se je končala v zmagoslavju domačih češkoslovaških skakalcev. Veliko nagrado (Grand prftc 77) je dobil Ceh František Novak, ki je imel na tekmi tudi najdaljši skok 90,5 m. Odlično tretje mesto je osvojil član ekipe CSSR — planiški znanec Ladislav J iraško. Na sobotnem uradnem treningu je skočil 91,5 m, kar ie nov svetovni rekord na plastičnih skakalnicah. Letošnja prireditev je bila doslej najkvalitetnejša. Nastopilo je kar 94 skakalcev iz 13 držav. Na startu je bila vsa svetovna elita. To je bil lep pregled stanja kvalitete najboljših skakalcev sveta. Nedeljska prireditev ie pokazala, da je trenutno najmočnejša ekipa CSSR. Odlično so se predstavili tudi Norvežani, ki so imeli v deseterici kar tri skakalce. Nekoliko slabši so bili letos tekmovalci NDR, ki so pred letom triumfirali na prireditvi v Frenštatu. Naši so razočarali. Najboljši je bil Zupan, ki je zasedel 34. mesto in skočil 78 in 76 m. Norčiču ni šlo. Pozna se mu, da je precej zamudil zaradi operacije in mu manjka skokov na večjih skakalnicah. Osvojil je 45. mesto s skokoma 78 in 73,5 m. Ostali štirje Jugoslovani Kajzer, Anžel, Bogataj in Bantan so se uvrstili v drugo polovico. V petek in soboto je bil v tem češkem športnem centru tudi simpozij o prihodnosti smučarskih skokov. Zborovali so skoraj vsi priznani strokovnjaki za smučarske skoke s predsednikom F IS g. Hodlerjem na čelu. Dokončno so se dogovorili, da skakalci ne smejo več uporabljati plastificiranih kombinezonov. Predlagali so tudi, da bi v prihodnje sestavili tudi mednarodni koledar prireditev na plastiki, ki naj bi bile od avgusta do 15. oktobra. J. Javornik Polom Jeseničanov v Ortiseju O rti sel — Hokejisti Jesenic so v soboto, 10. septembra, gostovali v Ortiseju v Italiji in v tekmovanju za evropski pokal hokejistov odigrali prvo tekmo z Bolzanom ter jo izgubili s 6:2 (0:2, 03, 1:2)! V izredno slabi igri so naši državni hokejski prvaki doživeli visok poraz. Nihče od igralcev ni blestel. V zadnji tretjini so bili napadalci nekoliko boljši, vendar niso znali izkoristiti zrelih priložnosti za zadetek. V italijanski ekipi sta se še posebej odlikovala brata Hiti, ki sta bila organizatorja igre Bolzana in sta dosegla tudi odločilne zadetke. 17. septembra bo na Jesenicah povratna tekma. Ce nočejo Jeseničani uspeti, bodo morali igrati veliko boljše in borbeneje. V tekmovanju za karavanški pokal pa bo v četrtek, 15. septembra, ob 18,30 na Jesenicah tekma z ljubljansko O limpijo. bef Balinarji Borca zmagovalci Kranj — Športno društvo Borec iz Kranja je organiziralo v nedeljo, 11. septembra, balinarski turnir »Jesen 1977«, na katerem so sodelovale ekipe Borca, LIV iz Postojne, Svobode iz Ljubljane, Huj, Žabe iz Ljubljane, Trate iz Škofje Loke in Litostroja. Organizatorji so uspešno prestali preizkušnjo, razen tega pa je njihova prva ekipa v izredno močni konkurenci tudi precej nepričakovano zmagala. Nedeljski turnir je bil že drugi letošnji turnir, ki je od prizadevnega kolektiva terjal obilo prizadevanj in organizacijskega znanja. Zmagala je prva ekipa Borca iz Kranja. Drugo je bilo moštvo LIV iz Postojne, tretja pa ie bila Svoboda iz Ljubljane. Sledijo jim Huje, Žaba Ljubljana, Trata iz Škofje Loke, druga ekipa Borca in Litostroj iz Ljubljane. •A -J > »VI i 8 o o 8 ^0 o q l a s o ■Uoi *k>i> bfce- ~rv*k>£j£ Dobra volja - napovedovalec Janez Ziherl in fotoreporter Sodniki: Vehar, Božnar, Grošelj Franc Perdan hej jo, kak' mimo gre! V tekmi leta so na nogometnem igrišču v Puštalu v Škofji Loki med reprezentanco gorenjskih novinarjev in izbranci ljubljanskega Stopa zmagali sicer tisti iz Ljubljane, a Gorenjci so bili izdatno boljši Vratar Vari kot da sprejema ponudbo za Real, glavni Slavec in tehnični Učakar, ko ocenjuje umetniški vtis ~ Tof: »Kva pa še hočte, vohrnija Gorenjska! Se celih šest igralcev, ki sem jih prpelov iz Ljubljane, je za vs več kot preveč!« Škofja Loka — Ljubljančani so prišli okrnjeni, zato je šlo veliko Gorenjcev v njihov dres; zdaj so bili hudo okrnjeni Gorenjci, a se niso dali. Spuščali so dušo iz telesa — kondicije niso mogli — naskakovali, se valjali, klecali, vpili, javkali, se držali za poškodovane glave in noge. Vratar Vari je branil kot obseden, saj se je žoga, komaj jo je brcnil vstran, že vračala nazaj ... Tekma je bila bolj korektna kot ne: drzni starti so bila redka izjema, mnogi so se žogi celo vztrajno izmikali. Će pa je že morala prileteti na glavo, je značilno počilo, saj se je odbila od nedvomno trde podlage. Poškodovanih je bilo iz minute v minuto več, mnogo se jih je že po pet-minutnem začetnem ogrevanju bolestno krivilo, a so bili kljub temu neugnani. Pristranskemu poročevaf-cu sicer ni bilo dano slišati, da bi se psovali med seboj tako intenzivno, kot so se nerodno brcali v noge, sem in tja pa je bilo le ujeti kakšen športno borbeni »bumbar, marš stran« ali izzivalno vljudni »ta je moja, pust jo.« Gorenjci so nekajkrat spektakularno streljali v premajhen gol, bili deležni podpore navijačev, ki so športno priporočali: »spotakni Tofa, brcni Ropreta, udri ga!« Žoga je šla mimo gola in nekajkrat celo preko plotu igrišča nekam proti Škofji Loki, kar dokazuje, kako strahoviti so bili nekaterih močni brci. Gorenjci so izgubljali potrpljenje, ko so se med Ljubljančani izkazali za boljše prav Gorenjci. Zbrati se niso mogli niti v zadnjih dveh minutah, ko jih je tehnični vodja Učakar pozval, naj brž zabijejo štiri gole in vsaj izenačijo. Blesteča profesionalna brca našega Ajdovca, ki kaj veš zakaj še vztraja v neblesteče plačani Glasovi službi, je v enajstmetrovki rešila čast reprezentanci, ki se je vlekla z igrišča kot s Kosovega polja. V obeh moštvih so bili boljši in slabši, vsi pa srčno borbeni. Će ni šlo po dveh, je šlo pa po štirih, če ni šlo z nogo, je šlo pa z roko — nekako se je že premetavala ta uboga žoga gor in dol, žoga, ki večkrat ni vedela, ali je rokometna, košarkarska ali odbojkarska. In če je šla večkrat v nasprotnikov gol, je pač pravi »krompir«, z dejansko prikazano igro in šansami to nima nobene zveze, pravim jaz, ki svojega pristranskega poročanja ne zavijam v celofan kot mnogi naši športni poročevalci, temveč kar »nagliho« trobim, da so bili znatno najboljši Gorenjci, pa če mi verjamete ali ne. Vsi tisti Gorenjci, ki so prevladovali v obeh moštvih te super tekme v Puštalu. D. S. Tekmeca Prijateljsko prepriče va nje Maser Rakovič pri poškodovanem Dragojeviču... Akcija pred praznimi vrati... Strokovni opazovalec Nikola Mitel-stet Franc Košir s fajfo za umetniški vtis... Poza, vredna čopiča in palete.. Doping kontrole pa nikjer »Le dol se usedi, kaj boš stal!« ELEKTRIČNI ODKLOP Kranj — Znano in veljavno je, da vam elektriko, za katero ne boste plačali, kaj brž odklopijo. Delavci Elektro Kranj so jo ob neplačanem računu odklopili tudi družini na Staneta Rozmana 5, vendar po mnenju stanovalcev — neupravičeno! Družina se je komajda vselila, ko je že prejela račun za porabo minulih mesecev, ko so bili v stanovanju še prejšnji stanovalci. So rekli, da drugim računov res ne bodo plačevali, na Elektro Kranj so se oglasili, pa nič! Tam so vztrajali pri svojem, stanovalci tudi in nazadnje so elektriko enostavno odklopili. Ha, jaz osebno tudi ne bi plačeval za drugimi, imam že s svojimi računi dovolj zadrege ... RAZSVETLJAVE NI Jesenice — Krasna je nova cesta skozi Jesenice in še lepše je nameščena nova javna razsvetljava ob glavni cesti. Lepo, lično, okusno — če bi bile tudi žarnice in bi vsa ta lepota imela tudi kakšen koristnejši namen. Tako pa tam na Javorniku in proti Senožetim kraljuje trda in najbolj temna tema, da prav- zaprav niti ni čudno, da prihaja tudi do hudih prometnih nesreč. Ko smo že pri pregoretih žarnicah: svetlobni napisi v samem mestu so zares izjemoma čitljivi, saj vedno manjkajo prve, zadnje ali srednje črke besed. Žal se nič bolje ne godi priložnostnim napisom na hladni va-Ijarni na Beli — navadno ob praznikih — ko v pozdravih prazniku »crknejo« posamezne črke in verjemite, prihaja do kaj čudnih in skrajno neprimernih napisov. Sam pravim, da bčlje nič kot takšna malomarnost... SPET SMETI Bled — Potolažil naj bi bralca, ki se pritožuje nad odvozom smeti iz obrobnih krajev turističnega Bleda, kajti prebivalci si morajo pač smetnjake sami prinesti do glavne ceste, več sto metrov daleč. J a, kaj naj pa rečem? Kako naj tolažim, ko pa je meni osebno že dolgo znano, da je komunala komunala, ki se na morebitne težave prebivalstva že dolgo samo požvižga in niti za milimeter ne odstopa od svojih načel? Da bi hodila po stranskih ulicah, ni govora, je noben člen ne zavezuje in tudi sicer ima že z imenitnejšimi glavnimi cestami dovolj opraviti. Zato, ljudstvo blejsko, kar smetnjake na ramo in do ceste! Konec koncev boste postali tako otovorjeni še imenitna dodatna zabava turistom in zna biti, da vas porinejo tudi v kakšen prospekt kot dokaz, kako redoljubno in obenem hecno je prebivalstvo Bleda ...