\den ni —
ikracij
‘SDOCij
■ Bonifacij Ua (Sonja z Nepom-u
V Trs Narodna ir, Studijska Z;
knji-.inica via Ceppa/S^
»«■1*1. ì k I E S T E
mllJflD turne ua »v
DELO
GLASILO KOMliaCISTIČKfE PARTIJE T.O.
V Nabrežini volite
”Listo občinske enotnosti”
v Dolini, Zgoniku, Repentabru volite
”Listo demokratične enotnosti”
aneti [PVIJENA IZDAJA LETO Vlil. ŽTEV. 20 (399)
TRST - SOBOTA, 19. MAJA 1956
CENA 25 LIR
SKI DNI
Trstu pr [lasila «Ut
- I
r a
> Jugosld tmični o/
•s - 16. a kavarniški Ta Pacch poslušal® Trestač.
Cm-atijska za najmii :ljah - 15. c - 16. K a Devet! iz Sv. aorista Mozart:
•a v 2 di.
lovenci! Volite K P, njene kandidate i na podeželju liste občinske enotnosti
Kljub hujskanju “Piccola“ sta na Velikem trgu govorila tov. Terracini in tov. Gombač
i VELIKEM TRGU )o govorili slovensko
18.30 Z ||
Radijski ki duet ja/nske r
Uexandeietrtek zvečer se je vrta Velikem trgu velikan-lasba poslovanje, ki ga je privez ■ Komunistična partija iko Striti katerem sta govorila to-Paul C sen. Umberto Terracini v 3 deja/. Franc Gombač. Neka-. .italijanski nacionalistični iZd,,- «•'" * Alessijevim
police vana AtP(
lina
jranistk«"'/®» so organizirali pro-dijska 1W0 proti zborovanju, srcet M'eVsern =,h je peklo, da je nsiki pr^istična partija napovedo b:> na Velikem trgu rershvviubil tudi slovenski govor-' t915 Sn da se bo torej tudi na *SpansV?estu zaslišala slovenska riea, ki jo tako sovražijo 1‘stično in fašistično raz-lsba P° glave.
Bo pol sedmih, ko so go-iverza /ki in voditelji partije pri-'e bila na trgu velikan-i kvinte- '*ica ljudi, ki so prišli svnostl krajev, da dokažejo 1 demokratična čustva in 6šistično ter .svobodoljubno slovenskega in itali-I _ t6Sa prebivalstva našega *	® * 'h področja. Ko je tov.
K ‘ otvoril zborovanje, je
...J® Prenapolnjen do morja, “ ' Magistratu pa se je zbra-13 -kaj st0 organiziranih fan-/1V' ki je ob čitanju živ-“f poni« pisa tov Terracinija , 2 ivižgkti. kot jim je bil ) Izpod čeno od kolovodij itali-nacionalističnih in fa-NA 'nib skupin. Kljub temu ki se je izgubljalo U odobravanja desetti-TKO .' st°venskih in italijanskih • /‘kratov, je tov. Terracini e po rij skoraj poldrugo uro TFii^-il vse probleme, ki si). * -s tarejo Italijansko repu-0 in odločno napovedal, da OSTA^0 tudi italijanski komu-. tl.«n demokratje zavzemali h*' rt a^° teritorialno avtono-c e. ,s teritorialnim svetom,
-	oo«i«,aj zakonodajnega zna-p ’ za integralno prosto co-
■ h travno sožitje med tuni i*6«'na narodoma, za spošto-U**J Posebnega statuta, ki L a Pravice slovenske na-!6 tbanjšine.
L	tržaške volivce naj
"* v‘jo konec s sedanjim ^ ‘n naj s svojim gla-: fl, T, |.riPoinorejo, da bo prišlo ^ ‘j‘ in v Trstu do temelj , sPrememb na podlagi a oni /e fronte ljudskih in de-anja |il(atlčnih sil ne glede na e 'n nasprotja preteklo-je poudaril, da
-	P°z' nadaljevanje sporov -svabV zbijanj enotnosti med milJ^kjmi silami le v prid ti-
k 1 ’ ki se danes združujejo FASV Jronte morskih psov in B0PW . zavrteti nazaj kolo 't'ine in spraviti deželo v <iy e najhujših nasprot-demokracije in pravic
ilrnVKi gS ljudstva-
laiitov- Terraviniju je tov. lil y napovedal tov. Gomtaa-tiu tstem trenutku se je za-a d duša antifašističnega in se
do ih Zi
demokratičnega Trsta. Ves trg, ki je bil prepoln ljudi, je zadonel od viharnega ploskanja, kar pomeni, da delovno ljudstvo čuti kot svojo prvenstveno dolžnost obrambo slovenskih pravic, ki jih ogrožajo novi izbruhi organiziranega in podpihovanega šovinizma in politika sedanjih upraviteljev, ki nočejo uveljaviti določb Londonskega sporazuma.
Tov. Gombač je v svojem govoru dejal: «Slovenci! Volilna borba pomeni za našo narodno skupnost veliko in resno preizkušnjo naše politične zrelosti, ker bo v marsičem odvisno od izida teh volitev, če se bodo resnično spoštovale pravice, ki nam jih priznavajo mednarodne pogodbe in listine. Kot že sedaj lahko ičividno sami ugotovite,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tržaški Slovenci!
Bližnje volitve so za nas posebno važnega pomena, ker če bodo ostali na oblasti dosedanji možje in stranke, se tudi naše stanje ne bo spremenilo. Se nadalje se bo zavlačevalo vsako priznanje naših pravic in oviralo našo narodno udejstvovanje. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da izbere ljudi, ki so vedno odločno zagovarjali pravice slovenske skupnosti na Tržaškem ozemlju, ki niso nikoli pristajali na izmikanja vladnih strank ali s svojim zadržanjem omogočali zapostavljanje Slovencev.
Kot v preteklosti bo Komunistična partija nadaljevala in jačala borbo za popolno uveljavitev londonske spomenice o sporazumu in priloženega posebnega statuta ter načel italijanske republiške ustave. Borila se bo zlasti za:
1.	narodno enakopravnost Slovencev;
2.	odpravo vseh raznarodovalnih in protislovenskih fašističnih zakonov, zlasti tistih, ki prepovedujejo rabo slovenskega jezika v javnih uradih;
3.	sorazmerno zastopstvo Slovencev v vseh državnih in javnih organih in uradih ter namestitev dvojezičnih uradnikov v javnih uradih;
4.	postavitev dvojezičnih napisov na javnih zgradbah, ulicah in cestah v mešanih predelih in v krajih, kjer žive Slovenci;
5.	dodelitev javnih sredstev za razvoj slovenske narodne kulture;
6.	namestitev slovenskih predstavnikov v vseh teritorialnih gospodarskih ustanovah;
7.	prenehanje razlaščanja slovenskih kmetov in za pravilno izplačilo že razlaščenih zemljišč;
8.	proti vsakemu pojavu narodnostne mržnje, za slovensko-italijansko bratstvo, ki je edino in najboljše jamstvo za dosego naše narodne enakopravnosti in demokratičnih svoboščin vseh državljanov.
Posebno pereče je vprašanje slovenske šole, njene uzakonitve in stalne namestitve učnih moči. Zato se bo Komunistična partija borila za:
—	uzakonitev slovenske šole vseh vrst in stopenj,
—	stalno namestitev slovenskega učnega osebja;
—	zgraditev dostojnih šolskih poslopij v središču mesta in povsod, kjer se bo pokazala potreba po njih,
—	ustanovitev slovenskih oddelkov v občinskih otroških zabaviščih, kjer bo dovolj slovenske mladine.
Slovenci !
Za priznanje naših narodnih pravic, za socialno pravičnost, za mirno in bratsko sožitje med tuživečima narodoma, za izboljšanje gospodarskega stanja vsega prebivalstva,
volite Komunistično partijo in liste, ki jih Komunistična partija podpira!
Komunistična partija
Komunističnapartijarazkrinkuje neodgovornost določenih krogov
hovil 6	.
i pri'r, 5/edvsem
i poi1 do
Komunistična partija je po zborovanju na Velikem trgu izdala naslednji komunike:
Komunistična partija protestira zaradi pritiska, ki se je izvajal zato, da bi na Velikem trgu poleg sen. Terracinija ne govorili tudi v slovenščini.
Komunistična partija, zvesta svojim internacionalističnim načelom, ki postavljajo med svoje temeljne naloge na našem ozemlju obrambo pravic Slovencev, uveljavljanje bratske solidarnosti med Italijani in Slovenci, je odločno zavrnila omenjeni pritisk in ga obsoja kot izraz šovinističnega hujskaštva. Zato, da potrdi svojo zvestobo načelu obrambe narodnih pravic Slovencev, je Komunistična partija sklenila, da nameni nedeljo 20. in ponedeljek 21. maja posebnim propagandnim akcijam v zvezi z omenjeno temo, o kateri se bo govorilo na zborovanjih v mestu in na podeželju ter v posebnem letaku.
Ob tej priliki je «Piccolo» še enkrat manifestiral svojo vlogo hujskača šovinistične drhali, obnavljajoč svoje ales-sijovske fašistične in -rasistične tradicije žalostnega spomina s tem, da je spremenil svoje strani v manifest hujskaštva, čigar namen je zavirati delovanje «odbora za premirje», ki je do sedaj dobro vršil svojo nalogo v zvezi s kulturnim potekom volilne kampanje v zadovoljstvo velike večine tržaških volivcev, ki so politično zreli in se za-
vedajo pomena mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja med Slovenci in Italijani. Sleherni manever, nasproten temu omikanemu duhu, medsebojni strpnosti med Slovenci in Italijani, je treba obsoditi bodisi kot element nereda in zmede med tukajšnimi volivci, bodisi kot morebiten faktor, ki utegne odmevati na področju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kar bi bilo v nasprotju z interesi tu živečega prebivalstva.
Kljub soglasnemu priznanju «odbora za volilno premirje» o neobstoječi odgovornosti strank in političnih gibanj v zvezi z neredi, do katerih je prišlo na trgu Sv. Jakoba ob priliki v-oiilnega shoda ini. Bartolija, kljub temu, da je bilo na tem- mestu obžalovano žaljivo zadržanje govornika napram poslušalcem, je «Piccolo» poskušal -na nesramen način falsificirati dejstva ter je pri tem prezrl predlog, ki ga je postavil predstavnik naše partije v «odboru za volilno premirje», naj bi inž. Bartolju omogočili ponovitev shoda, ki naj bi bil dostoj-nejši in pod zaščito omenjenega odbora. Dnevnik Rina Alessija je tudi s tem v zvezi ponovil metode in kriterije, ki jih je uporabljal za časa fašizma in ki so danes kot včeraj odkrita podpora ka-mori in vladajoči oligarhiji.
Komunistična partija poziva vse resnično demokratično prebivalstvo, naj upošteva te nevšečne epizode sedanje vo-
lilne kampanje pri odločanju o tem, komu bo oddalo svoj glas, poziva ga, naj voli proti klerikalni kamori in njenim podpornikom, proti hujskaštvu inž. Bartolija.
Komunistične partija
Razgovori v Moskvi
MOSKVA — V sredo so se začeli razgovori med Guy Mol-letom in Pineauom ter sovjetskimi visokimi državniki, Bulganinom, Molotovom in Hruščevom. Razgovori potekajo v prisrčnem ozračju i-skrenosti in prijateljstva.
Umrl je
pisatelj Fadejev
MOSKVA — Kot poroča «Tass» je v nedeljo umrl sovjetski pisatelj Aleksander Fadejev. Vzel si je življenje v stanju težke duševne depresije. Kot pisatelj se je uveljavil prav posebno z mladinskim romanom «Mlada garda».
Smrt Taddeja
RIM — V sredo je umrl v neki rimski kliniki znani napredni pisatelj Ezio Taddei. Strla ga je zavratna srčna bolezen. Taddei je živel več let v Ameriki. Po osvoboditvi se je vrnil v Italijo in takoj pristopil v vrste Komunistične partije. •Poznan je po svojih pripovednih delih, za katera je bogato črpal iz življenja revnejših slojev.
OB NESRAMNEM KOLOVRATENJU RAZNIH DOKTORJEV
NAŠE LJUDSTVO OGORČENO ODKLANJA izbruhe voditeljev Agneleffove skupine
Volilna zborovanja
LA
l Tisti
Danes, v soboto 19. maja
Ob 118,3-0: TRST, ul. Romagna.
18,30: TRST, trg Garibaldi — Tonel in D’Agosto.
19: TRST, Sv. M. -M. Zgornja —• Marija Cesar.
19: TRST, trg tra i Rivi (Rojan) — Vidali in Blažina. 20: TRST, ul. Belli na vogalu z Istrsko ul. — Mezgec in Deferri.
20: TRST, ul. Prato (Skoljet) -- Tondi in Juraga. 20,30: OPČINE, Nanosov trg — Stanka Hrovatin, Sema R. VVilhem.
20,30: TRST, trg pri Sv. Alojzu — Muslin in Gerlanc. 20,30: KRlž - Gombač.
Jutri, v nedeljo 29. maja Ob 10: SKEDENJ, ul. Roncheto.
11: TRST, trg Perugino — Tondi in Vidali.
18,30: TRST, na trgu Giuliani — Calabria, Tominez, Lussi.
V ponedeljek 21. maja
Ob 19: TRST, na trgu Rosmini — Tondi.
19,30: TRST, stopnišče ul. Ba’tera na vogalu t ul. Or-1 andini — Calabria.
20: BARKOVLJE, pred javnim vrtom — Vidali, prof.
Jankovič, Krečič.
20: TRST, trg Venezia.
20.30: TRST, trg Giarizzole pri Sv. Ani — Tondi. 20,30: KOLONKOVEC, pred gostilno Bako.
20.30: LONJER — Gombač.
20,30: SV. IVAN, pred cerkvijo —
Spagnul.
20,30: TRST, Reška cesta — Tonel.
Sema, C er »olj, L.
Govorniki takoxvane ttlovan. »ko tiste», oz. dr. /otip in Branko Agneletto, dr. Sfiligoj in še kakšen drugi doktor to te v teh zadnjih dneh zagnali pa vateh tržaškega podeželja in tržaške okolice, po nekaterih predmestnih okrajih in to se lotili svoje volitine kampanje.
Ti ljudje prihajajo k Sloveti, eem vsake štiri leta, dva tedna pred volitvami. Nikoli prej in nikoli potem jih ni na spregled.
Ti slavni možje, ki jim prav gotovo narod ni prva skrb, to te torej podali med ljudi, da bi ti skovali vsaj toliko kapitala, da ne bi popolnoma izginili s političnega pozarišča. S svojimi volilnimi nastopi pa to še enkrat dokazali, da so odrezani od ljudstva, da ne razumejo, česa si naše ljudstvo želi, da si niso še v svesti, da je e-notnost poglavitna želja vseh na. ših ljudi, pa naj pripadajo kakršni koli politični struji. Ker ne poznajo našega ljudstva, zmerjajo, psujejo, klevetajo, o. brekujejo, napadajo, žalijo. A proti komu nastopajo? Ali mor. da proti demokristjanski upravi, proti vladni večini, ki te ne drži podpisanih listin, proti Bartoli ju, proti krivcem prazne luke, hirajočih tovarn, brezposelnosti, pomanjkanja stanovanj, naraščanja cen, izseljevanja v tuje dežele? Ne, proti komunistom, proti naprednim ljudem, ki se borijo za izboljšanje tedanjega stanja, za preusmeritev sedanje pogubonosne politike občinskih, pokrajinskih in dr.
iavnih upraviteljev, za začetek novega obdobja obnova, preporoda našega mesta in njegovega gospodarikega ter političnega življenja.
In tako te dogaja, da ti ljudje, ki ne poznajo našega ljudstva, ki ga gledajo z viška kot nekaj nevrednega in nižjega, vodijo vso tvojo volilno kampanjo na podlagi najbolj ogabnega in odvratnega protikomunizma, ki rodi le večji odpor v našem napredno usmerjenem ljudstvu.
Naše ljudstvo «e predvsem sprašuje, t kakšno pravico hodijo ti doktorji po naših vaseh solit pamet volivcem, ko je zna. no, da niso še nikoli nič napravili za narodne pravice Slovencev, za izboljšanje življenjskih pogojev slovenskega delavca in kmeta, za preporod Trsta in njegovega področja. Kje to bili ti ljudje za časa fašizma, kje so bili za časa narodnoosvobodilne borbe, kje so bili v ljutih povojnih borbah za pravice de. lovnega človeka in za obrambo narodnega obstoja? Naše ljudstvo je krvavelo za tvoj obstoj in za osvoboditev teh krajev. Oni pa niso bili z njim. Danes pa bi hoteli, ne da bi bili kaj napravili, pobirati sadov pre. tekle težke borbe. Se več: tej borbi so celo škodovali, danes pa imajo toliko nesramnega— poguma, da bi radi spravili pod svoje okrilje naše ljudstvo,
In česa so se še spomnili ti politikanti mirnih in udobnejših časov? Pošiljajo pozive naši
partiji na javne debate z njimi, da bi te morda rešili morečega vtisa praznine, ki jih obdaja, ko hodijo po naših vaseh govorit praznim trgom, zaprtim oknom, golim zidovom. Oni bi radi, da bi jim mi preskrbeli množico, kateri bi govorili, katero bi popljuvali in te potem pred tvojimi protikomunističnimi zavezniki italijanske na. rodnosti pohvalili, da to dobro opravili svojo nalogo v korist sovražnikov enotnosti slovenskega življa, v korist narodnih sovražnikov. Naš tov. Blažino je v ponedeljek osebno sprejel tak poziv dr. B. Agneletta v Rie-manjih. Čeprav je naše vodstvo proti debatam z ljudmi, ki nimajo drugih «argumentov» kot blatenje osvobodilne borbe, slo. vanske skupnosti, komunizma in delovnih ljudi, naj tov. Blazina nastopi v debati z dr. B. Agne-lettom, naj pa nastopi v svojem imenu. Drugače pa naj rajši doktorji, ki hodijo okrog v i-menu «slovenske liste» prenehajo s svojimi izlivi sovraštva, naj dokažejo, da jim je res pri srcu dobrobit našega ljudstva (v kar že v naprej dvomimoJ, naj odgovorijo, zakaj so pred fašisti podajali takšne izjave, ki jih mi že drugič objavljamo, naj povejo, zakaj jih hvalijo italijanski nacionalistični in fašistični listi, zakaj uživajo podporo in simpatije občinske in nacionalistične večine in morda le potem bodo lahko čisti stopili pred naše ljudstvo
V sredo 23. maja ob 19 na trgu Garibaldi
govori poslanec
GIAnCARLO PAJETTA
Zborovanja KP v podporo Občinske demokratične liste v Dolini:
Danes, 19. maja: Ob 20: DOMIO —- Lovriha in Po-' stogna.
Jutri, 20 maja: Ob 18: BOLJUNEC — Vidali in Lovriha.
1 Mili
Danes, 19. maja: Ob 20: PRAPROT — Furlae m A.
Škrk.
20,30: DEVIN — dr. Jež, Oliva, Markovič.
Jutri, 20. maja: Ob II: SESLJAN — dr. Jež, Oliva. 16,30: NABREŽINA — dr. Jež, Pertot, Grbec, Radovič, Oliva.
V	ponedeljek 21. maja: Ob 20: MAVHINJB — L-egiča, Oliva .Colja,
20: CEROVLJE — Markovič. Pertot.
V	torek 22. maja: Ob 20: PREČNIK — Furlan, Markovič.
20: SLIVNO — Legiša, A. Škrk.
V	sredo 23. maja: Ob 20: SEMPOLAJ — Colja, Markovič.
19: STIVAN — Oliva, Colja.
20,30: MEDJAVAS — Colja, Oliva, dr. Jež.
V	četrtek 24. maja: Ob 1-9,45: DEVIN — dr. Jež, Oliva, Colja, Slav«.
V	petek 25. maja: Ob 20,45: NABREŽINA — L*gtia, Radovič, Furlan, Slavec, Colja, Pertot, Markovič.
i Zgnil
Danes, 19. maja: Ob 20 v SALEZU.
Jutri, 20. maja: Ob 19 na PROSEKU-POSTAJA in naslednja leteča zborovanja: Ob 17,30 v Malem Repnu, ob 18,30 v Zgoniku, ob 19,15 v Devinščini in ob 20,30 v Gabrovcu.
V	torek 22. maja: Ob 20,80 v GABROVCU.
V	sredo 23. maja: Ob 20 v MALEM REPNU.
V	četrtek 24. maja: Ob 20 v SALEZU.
V	petek 26. maja: Ob 20,45 v ZGONIKU.

Liita demokratične miniti on Hai
Jutri, 20. maja ob 16 na COLU.
Udeležba na Velikem trgu: odgovor antifašističnega Trsta na provokacije šovinistov
HU « JMOSn SBI 11
Nekateri predstavniki takozvane «slovenske liste» se te dni trudijo po slovenskih vaseh in občinah„ zmerjajo, klevetajo in obrekujejo, da bi odvrnili slovensko prebivalstvo od enotnih list in v tržaški občini od opozicijskih struj, katerim Slovenska demokratska zveza ne pripada več, prav posebno po zaslugi predsednika dr. Josipa Agneletta.
Ker se ti ljudje predstavljajo Slovencem kot edini pravoverni Slovenci, jih pozivamo, da na svojih zborovanjih povedo svojim ljudem, kako je bilo z naslednjo izjavo dr. J. Agneletta, podano 23. septembra 1940, t. j. v vojnem času, tržaški kvesturi: « Razen delovanja na gospodarskem polju odklanjam torej vsako obdolžitev, da sem kakor koli vršil iredentistično aktivnost v korist Jugoslavije. Ob tej priliki bi lahko celo rekel, neupošte-vajoč dejstva, da sem po rodu Slovenec, da NISEM NIKOLI ČUTIL NAKLONJENOSTI DO JUGOSLAVIJE ; nasprotno, vedno sem bil s svojim duhom in svojo družino prepričanja, da je naše življ.enje vezano s temi kraji in REŽIMOM, KI NAS PODPIRA. Iz teh razlogov SI NISEM NIKDAR ŽELEL DRUGE OBLASTI RAZEN ITALIJANSKE ter sem vtisnil svoje politično prepričanje tudi svojim otrokom, ki so že itak usmerjeni antikomunistično in antiiredentistično» :
In z izjavo fašističnemu notranjemu ministrstvu, podano 30. julija 1940:
«Do oblasti sem bil vedno spoštljiv in se z njimi nisem nikoli sprl, NITI ME NISO PREGANJALE. Nikdar nisem bil revolucionar ali upornik niti nisem sedaj ob svoji starosti. NI TOČNO. DA NASPROTUJEM FAŠISTIČNEMU REŽIMU. Sem discipliniran in strog do samega sebe. zaradi česar moram nujno biti pristaš reda in discipline. CELO V JAVNOSTI SEM BIL TOLMAČ FAŠISTIČNIH NAČEL, o katerih sem pisal v uvodu svoje knjige «Prva knjiga o italijanskem pravnem zakoniku», ki jo je priobčil leta 1939 Slovenski pravnik v Ljubljani».
Toda to še ni dovolj kot označba ljudi, ki se vrtijo okrog takoimenovane «slovenske liste», ker je «Katoliški glas», glasilo Slovenske katoliške skupnosti, katerih kandidati so na listi Agneletta, dne 15. marca t. I. pisal naslednje:
« Vseeno pa smatramo za manjše zlo, če voli Slovenec za neslovensko demokrščanko gibanje, kot da odda svoj glas komunistični partiji. Od krščanske politične organizacije lahko vsaj pričakujemo, da se bo držala Kristusovega nauka, v odnosih do večine kakor do manjšine ; kdor pa podpira marksistične struje, st a vi j a svoje upe na vsej prej kot trdne temelje».
In ljudje, ki podajajo takšne izjave, ljudje, ki smatrajo za\ manjše zlo oddajanje glasov Bartolijevi krščanski demokraciji, imajo še pogum, da se predstavljajo našemu ljudstvu kot «edini pravoverni » Slovenci !
Intervjuvi z nekaterimi kandidati enotnih list v podeželskih občinaP
Nekatere kandidate smo zaprosili za intervju na podlagi naslednjih vprašanj:
1. Kako gledate na doseženo sestavo enotnih list v podeželskih občinah?
2. Kaj si mislite o volilni propagandi kandidatov «slovenske liste» SDZ in SKS?
3. Kakšna naj bo politika na enotnih listah izvoljenih kandidatov po volitvah?
bivši občinski svetovalec KP v tržaški občini in kandidat KP za tržaško občino nam je takole odgovoril:
1. Ko smo slovenski svetovalci ustanovili skupni odbor slovenskih svetovalcev, smo si njegovo nalogo zamislili kot obrambo narodne skupnosti. Ta odbor je v začetku izvršil pozitivno delo, ker so se njegovi predstavniki zedinili m šli skupno na razgovor z generalnim komisarjem dr. Pa-làmaro in sestavili skupno spomenico, ki je bila odposlana ministrskemu predsedniku Se-gniju. Ze takrat se je pri nekaterih svetovalcih, prav posebno med komunističnimi, porodila misel, da bi se na o-groženih postojankah sestavila skupna trenta in da bi se celo sestavile skupne liste, na kar pa ni nikoli pristal dr. J. A-gneletto. ki je s svojim zadržanjem vedno bolj krhal ta odbor, kar je bilo prav gotovo le v interesu italijanskih vlad-nih in nacionalističnih strank ker se je hotelo pod parolo antikomunizma popolnoma razbiti odbor in vsakršno sodelovanje.
Prav zaradi tega slovenski kandidatje na listi KP v Trstu z radostjo pozdravljamo sestavo enotnih list, ker je to v interesu ohranitve tistih postojank, ki bodo imele glavno nalogo, da branijo narodnostne pravice in narodni obstoj Slovencev. Sestava enotnih list je tudi izraz volje našega ljudstva, ki je dobro razumelo, da je bilo kljub različnim gledanjem in političnim načelom potrebno doseči enotnost.
propagande takozvane slovenske liste zvenijo ista gesla in obrekovanja proti komunistom in naprednemu taboru, ki jih slišimo iz ust misinov (fašistov), republikancev, demokristjanov in drugih šovinističnih strank. Slovenska lista je dobila antikomunistične naloge. Njen antikomunizem bi bil poguben za slovensko narodno skupnost če ne bi bila sestavljena iz maloštevilnih političnih skupim, ki nič ali malo štejejo v slovenski javnosti v Trstu. Naše ljudstvo dobro ve, kaj je bil n. pr. dr. J. Agneletto za časa fašizma in NOB, zato pa ne bo nasedlo njihovemu besedičenju o «edini slovenski listi».
Dejstvo je, da ti gospodje ne morejo niti .primerjati sedanjega s položajem po prvi svetovni vojni, ko je res večina Slovencev sledila politični struji «Edinosti», ki pa je dokazala. da je bila kljub svoji
sami niso bili dovolj odločni, da bi sestavili popolnoma krajevno listo brez vpliva od vzgoraj. so se postavili v zelo neroden položaj, ker v dolinski občini Agneletto ne uživa nobenega ugleda in zaupanja.
Za kandidate «slovenske liste» v Dolini govorijo oba A-gneletta, dr. Sfiligoj in drugi. Ti doktorji blatijo, kot je njihov običaj, brez stvarne podlage komuniste in neodvisne kandidate, ki sestavljajo občinsko demokratično listo, jih imenujejo izdajalce, pogubljen-ce, k miunistične sopotnike, slan.nate glave, smrkavce itd. Kar se pa tiče programa naše liste, nimajo kaj reči. Le dr. Sfiligoj se zaganja proti občinskemu proračunu za leto 1956, ki je bil soglasno odobren, s trditvijo, da bo takšen širok proračun — ki predvideva vsote denarja za spre-menitev strokovnega tečaja v redno šolo, za ustanovitev ob-
tudi oni vedeti. Samo enotnost in sloga nam lahko zagotavljata moč in zmago.
3. Delovali bomo na podlagi volilnega programa, za socialno pravičnost, za pravice in interese delovnega človeka.
iz
ske
Ricmanj, kandidat «Občin-demokratične liste»;
1.	Mislim, da je sestava enotnih list zelo pozitivna stvar za naše ljudstvo, ki zelo dobro ocenjuje to korak, ker je bila enotnost že zdavnaj v njegovi želji.
2.	Oni so se v dolinski občini spravili predvsem na neodvisne kandidate, ki jih imenujejo smrkavce, hlapce itd. Na ta način ne bodo Agneletto m njegovi nič dosegli. Dosegli bodo samo to, da si bodo
\
zavzemati za narodne pravice, skrbeti za pravilno in razumno gospodarsko politiko, za dobrobit vseh vaščanov.
* * *
iz Nabrežine, bivši svetovalec
in kandidat:
1. Pozdravljam doseženi sporazum glede enotnih list v podeželskih občinah, ker je to korak naprej k uresničenju perspektive o enotni fronti vseh naprednih demokratičnih sil v Trstu. V naši želji je bilo, da bi se bili v našo enotno listo vključili tudi PSI in PSD1. S tem 'bi enotna lista zastopala ogromno večino občanov obeh tuživečih narodnosti in bi bile združene vse napredne demokratične sile devinsko-na-brežinske občine.
21. V tej volilni kampanji se takozvana «slovenska lista», dejansko pa Agnelettova lista
10
1.	Ta združitev bo v občini prav gotovo rodila donosne uspehe na gospt skem in političnem polju, Volil sežena enotnost je prav p^u i no velikega pomena z nj*. nega in kulturnega vidikatl na
2.	Mislim, da je «sloveru lista» škodljiva za nas SliF® za ce, v kolikor je njeno voijiredj tako usmerjeno, da skuša [{j gjj sati razdor med Slovence L . brati z demokristjani, t. _1 ' glavnimi sovražniki slačiti skega življa. «Slovenska Usti m dejansko ne nudi nobene rancije za obstoj Slove1 Vztr na Tržaškem; njena v0odars propaganda nam to dokal svojo pozornost bomo pi ..
3.	Vodili bomo politike®8*10 narodni, gospodarski, soedovat in kulturni dvig naše olistani in naših občanov. Zavze-0ge j se bomo za integralno ph° cono in za teritorialno avfuozel mijo, ki nam bo zagotaV'* dej boljšo upravno ureditev.
Bor; ^lno ilnih
tcih;
laica
čano
lošne
je.
-Pogled na prenatrpan trg Goldoni za časa nedeljske javne debate med tov. Vidalijem in prof. Lonzo, tajnikom socialdemokratske stranke.
2. Na drugo vprašanje odgovarjam takole: Iz vse volilne
POD OKRILJEM OBEH NAPREDNIH PROSVETNIH ORGANIZACIJ
Natop moškega pevskega zbora «Vesna» iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala na škerčevi proslavi v dvorani na stadionu Prvi maj pri Sv. Ivanu.
V nedeljo popoldne je bila v dvorani na stadionu «/. maj» pri Sv. Ivanu slovesna proslava stoletnice rojstva slovenskega /lesnika Antona Aškerca. Prosla. no sta organizirali Slovensko-hrvatska ljudska prosveta in Slovenska prosvetna zveza s sodelovanjem prosvetni h društev in recitatorjev.
Prireditev je otvoril tajnik Slot ensko-hrvatske ljudske prosvete s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril pomen, ki ga ima prva skupna prireditev, ki sta jo organizirali SHLP in SP'/., katera naj bo v vzpodbudo za bodoče delovanje. Nadalje je poudaril, da skupna prireditev potrjuje, da so bili v zadnjem času storjeni važni koraki za u-stvaritev enotnosti, za združitev kulturnega delovanja vseh na. prednik Slovencev. Podčrtal je tudi. da je mogoče korake na tej poti še bolj pospešiti in da mommo to storiti zato, da pride čimprej ne le do koordiniranega sodelovanja temveč do resnične enotnosti, na slovenskem kulturnem področju. In prav skupne kulturne prireditve so zalo primerna za ugladitev po-
delovanje prosvetnih društev bo gotovo rodilo žlahtnih sadov za ves narod. S skupnimi napori bomo tudi mnogo lažje premostili težave in dosegli da se bo prosvetno delovanje bohotno razcvetelo povsod, tudi tam, kjer je danes iz raznih vzrokov še slabotno, slasti pa tam, kjer je raznarodovalni pritisk silno močan in je vsestransko favoriziran od sil, ki hodijo po poti fašizma. Zato so enotni nastopi nujno potrebni tudi v borbah za obrambo narodnih pravic Slovencev. Na koncu svojega nagovora je tajnik SHLP poudaril, da pomeni skupna Aškerčeva proslava začetek nove dobe za vse napredne tržaške Slovence.
Sledil je slavnostni govor, ki go je podal predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. Budal. V govoru je orisal lik in delo pesnika Aškerca. Med drugim je podčrtal :
ti. ki vodi k temu cilju. Skupne
«Aškerc zavzema eno najvidnejših mest v kulturni zgodovini Slovencev. Ob času, ko so glavni predstavniki slovenskega realizma širili meje slovenskega pripovedništva z ustvarjanjem realističnih povesti in romanov, je Aškerc uveljavil to smer tudi
v poeziji in si priboril prvenstvo na področju slovenske balade in romance, Aškerčevega naprednega duha so istočasno živo zanimala vsa velika vprašanja njegove dobe, zlasti kulturna in svetovnonazorska, do vseh je zavzemal odločno napredno sta. lišče. Zato je Aškerc glasnik no. vega gledanja na. življenje, na svet, saj je utiral pot poznejšim pokolenjem borcev za človeške in družbene pravice. Požrtvaval. na borbenost je v njegovih de• lih najvidnejša lastnost njegovih junakov. Mogočno in trdo izkle. sani spevi o borbah za svobodo v raznih oblikah in v raznih dobah slovenske zgodovine dajejo Aškerčevemu delu pečat nesmrtnosti. Zato so take njegove pesnitve vselej krepko odmevale s sloveAskih odrov, odmevajo * njih še danes in bodo odmevale, dokler se bo slovenska beseda glasila v zboru kulturnih narodov s.
oper po
ca zoper socialne slo, niževunje in izkoriščanje. Njegov borbeni značaj in njegovo napredno mišljenje imata za vse Slovence izreden pomen.
Spoznavajmo in cenimo posebno liste njegove umetnine, katerih sijaj nikdar ne obledi, katerih estetske in človeške vrednote bodo v našemu slovstvu vselej v ponos!»
Sledil je kulturni spored pri katerem so sodelovali pevski zbori; Mladinski zbor Glasbene matice in zbor «Škamperle», ki ju vodi pevovodja Ubald V rubeč, zbor «Rota» od Sv. Marije Magdalene spodnje, ki ga vodi pevovodja Celestin Vekjet ter zbor «Vesna» iz Križa, ki ga vodi. pevovodja Frančka Žerjal. Pesnikova dela pa so recitirali: Alenka Kravos, Aleksij Gerlanc, k era Košutova, Ivo Kufersin, Jaze Fišer, Majda Novak in Justo Košuta.
Po vsej pravici smemo reči, da je bila nedeljska prireditev dostojna proslava velikega slovenskega pesnika in-da je bila, kot je v svojem uvodu poudaril tajnik SHLP,- «dober začetek nove dobe v prosvetnem delova. n ju naprednih tržaških Sloven. cev».
množici nesposobna voditi pravilno politiko v obrambo narodnih pravic, ker se ni hotela družiti z naprednimi italijanskimi in slovensko-italijan-skimi strankami, kot sta bili prej socialistična in pozneje komunistična stranka. To pa je privedlo v njeno popolno izolacijo, v neuspeh kajti vse slovensko ljudstvo je razumelo, da obstajajo poleg narodnih tudi družbena vprašanja. Zato so bili tedanji voditelji zaradi neodločnosti in brezperspektivnosti zapuščeni od našega ljudstva. Današnja doba pa je, dobila naše ljudstvo pripravljeno Ker se zaveda, da le v bratski povezavi z italijanskimi demokratičnimi silami lahko brani svoje narodne, poleg tega pa tudi svoje socialne pravice.
3. Glede tretja vprašanja nimam kaj povedati, ker menim, da bodo na to odgovorili kandidati na skupnih listah.
Za «Občinsko demokratično listo» v dolinski občini so nam odgovorili:
dolinski župan enotni listi:
in kandidat na
1. Z novim tekom svetovne politike, ki nam nudi večje upanje v mir in sodelovanjem med narodi in državami, še posebej pa z vrnitvijo Italije v naše kraje je bilo pravilno in potrebno, da-smo sestavili široke demokratične liste, ki predstavljajo pretežno večino Slovencev in bodo brez dvoma koristile slovenski in demokratični skupnosti za dosego pravic na narodnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem polju.
2.
ste»
Kandidati «slovenske li-v Dolini rušo do sedaj sploh spregovorili so le otva-r.iali in zakljčiii shode, na katerih so govorili Josip in Branko Agneletto, Sfiligoj itd. Kandidati, ki sestavljajo «slovensko listo» v Dolini, so v protislovju z vodstvom SDZ, se z njim ne strinjajo, ker pa
činske čitalnice, za nakup zložljivega odra, za postavitev javnih telefonskih govorilnic v vaseh, ki jih še nimajo, ter za druge obče koristi — vrgel občino «na boben», češ da je deficitaren. Zato je dejal, da kot odvetnik poziva občane, naj ne volijo liste ZLnvrihe, ker bodo drugače krivi, da bo šla občina «na kant». Tem doktorjem se da odgovoriti le tako: občinski proračun ni akt, ki bi lahko spravil občino «na boben», marveč je to obračun, ki'se napravi ob zaključku finančnega leta. Brez dvoma bodo računski sklepi za leto 1956 prav tako soglasno sprejeti kot računi prejšnjih let, ko je glasoval za njih tudi. svetovalec skupine dr. Agneletta. Dejstvo pa je drugo. Dolinska občina nima niti ene lire dolga, medtem ko je tržaška občina zadolžena povsod, za to zadolžitev pa je glasoval tudi «umni gospodar» dr. Josip Agneletto.
Pa saj ni vredno, da se o teh doktorjih toliko govori, ker vsak lahko vidi. da na njihova zborovanja ne prihajajo niti njih kandidati.
3. Predvsem bomo imeli pred očmi naš volilni program, ki obsega bistvene koristi občanov na vseh poljih javnega življenja, kot so narodne pravice, gospodarski preporod Trsta in naše občine, kulturni in socialni razvoj občanov in razna druga koristna javna dela.
zapravili še tisto malo simpatije. ki so jo imeli med ljudmi. Naši občani dobro vedo, kdo so neodvisni kandidati, zato bodo žaljivke Agneletta na njihov račun le osredotočile še večje simpatije do teh kan-didatov na skupni občinski demokratični listi.
3. Politika, ki jo bodo vodili izvoljeni kandidatje občinske demokratične liste, bo morala biti v interesu ljudstva, še dalje v smislu enotno-sti in skupnosti. Izvajati bodo morali program, predvsem pa se zavzemati, da se skupno z drugimi občinami in drugimi svetovalci doseže spoštovanje in uveljavitev Posebnega statuta, ki zagotavlja Slovencem narodni obstoj in razvoj.
Za «Listo občinske enotnosti» v nabrežinsko-devinski občini so nam odgovorili
bivši občinski kandidat:
odbornik -in
list
iz Doline, kandidat «občinske demokratične liste»:
1. Dobro je, da se je sestavila skupna lista, v kateri so sami delovni ljudje. Prav gotovo bo ta lista znala na demokratični podlagi uresničiti želje in zahteve našega delavca in kmeta.
2. Njihova propaganda temelji na. zgrešeni podlagi, prav posebno ker napadajo skupne liste, ki so izraz ljudstva, kajti samo s skupnimi napori bomo lahko dosegli uresničenje naših pravic To pa bi morali
Zatem je govornik orisal podrobneje pesnikovo življenje in delovanje, nato pa poudaril:
V Aškercu častimo odločnega borca zoper vsakovrstne mlačne vplive, ki jih jo slovenska zgodovina tako polna, vnetega bor.
Nastop mešana»* pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom
tieerkerčevi proslavi.
Ubai da Vrabca na A-
1.	Na sestavo enotnih gledamo pozitivno, kot gleda tudi ljudstvo, ki si je enotnosti želelo. Te liste imajo vse izglede, da bodo odnesle večino,. poleg tega pa imajo možnost, da postanejo podlaga za utrditev enotnosti, ki bo plo-donosna na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju. Takoj po sestavi teh list se je opazilo večje razumevanje med vsemi ljudmi, opazila se je tudi večja razgibanost na kulturnem polju. Se vedno se pa dobijo nestrpneži, ki so proti tej enotnosti in ne razumejo ali nočejo razumeti,- da bo od enotnosti imelo korist prebivalstvo obeh narodnosti. Ti nestrpneži so na' srečo o-samljen primer med našim ljudstvom in se zbirajo okrog male peščice ljudi, ki so proti doseženi enotnosti.
2.	Volilna propaganda takozvane «slovenske liste» je tako revna, ostudna in napadal na, da nam je pravzaprav v korist, ker si ljudje, ki jo vršijo,, pišejo sami lastno spričevalo. Naše ljudstvo si je že ustvarilo sodbo yo njih. Prav gotovo propaganda takozvane «slovenske liste»' ne bi bila takšna, če bi jo vršili njeni kandidati v naši občini. Ker pa so pripeljali od zunaj ljudi, ki ne razumejo -našega prebivalstva in njegovih čustev, še prav posebej pa njegovega sodelovanja za časa NOB in njegovega, gledanja na osvobodilno gibanje, si rušijo še tisto malo ugleda, ki so ga do sedaj imeli. Takšno propagando. kot jo oni vršij-o, je bilo naše ljudstvo vajeno slišati s strani fašistov in najbolj reakcionarnih elementov, za časa fašistične strahovlade jp osvobodilne borbe.
3.	Naši kandidati se bodo morah držati programa, bodo morali voditi pošteno in lojalno politiko, ker občinski svet ni politični, marveč upravni organ. Zato bo k njegovemu delu lahko vsak prispeval svoj delež. Skupno delovanje pa bo nedvomno v korist vsega prebivalstva občine. Kandidati «/Liste občinske enotnosti» se bode morali pri nas predvsem
poslužuje ljudi ki imajo glavno besedo, čeprav niso volivci naše občine. Ti so iz vodilnih krogov SDZ, in Slovenske katoliške skupnosti in kot taki so zagrizeni nasprotniki današnjega pomirjevanja v svetu, poleg, tega pa so predvsem največji sovražniki vsakega naprednega gibanja. Njihovi glavni argumenti .so najngab-nejše klevete in laži.
Iz tega sledi, da je glavni namen njihove propagande vnašati zmedo med našimi ljudmi, kar pomeni pomagati k temu. da bi se občine polastili zagrizeni italijanski šovinisti in reakcionarji. Torej njihova volilna propaganda je dejansko razbijaškega značaja. Zato je pravo ime te liste «razbija-ška lista».
3. Volilni program «Liste občinske enotnosti» in predvsem kandidati in gibanja, katerim pripadamo, lahko jamčijo vsem občanom ne glede na politično in narodnostno pripadnost, da bo bodoča večina dosledno in borbeno branila v občinskem svetu njihove interese ter težila z vsemi svojimi silami k temu, da se uresničijo osnovne postavke programa.
* * *
Za «Listo demokratične enotnosti» v Zgoniku
tili naporom za dosego s
2. 5 “■ote. pifc(lne j
vanja Londonskega spora2iaVeti|
in Posebnega statuta, bomo politiko dviga gosp0 skega položaja občine, P boljšanje socialnega pol0*, občanov.
* * *
vl'°moč.
3.:
®kon
?? nu
kih st
'«zdra
“venta
demoK' .
v|® i0
C
Alojz Pirc
iz Saieža. bivši župan n kandidat:
kandidat na Listi čne enotnosti:
1.	To je bil edini izhod - -bo sožitja med vsemi vaš^VUdil ker v bodočnosti med nanWlzširL bo več nobene razlike.
2.	O kandidatih «slove* 5 -liste» v Zgoniku nimam j- * 4 kaj povedati. Vendar °8*as proti «leaderju». nosilcu ®*de z venske liste v Trstu, ker s*hrat0l še sedaj javno protivi J1 slaviji in se druži še dan1 italijanskimi demokristjan1 v Trstu vodijo proti Slo' cem isto politiko kot nekč| fašisti.
3.	Politika kandidatov liste je v tem, da pri'
vse naše ljudi do take en0';
Jv
sti v kateri ne bo v bližnji)
dočnosti več med nami nih razdorov, nobenih temveč skupna borba za ščito interesov slovenskega lovnega človeka in krneč* prebivalstva.
Citajte, širit», podpira
«DELO»
Volilne potegavščine Bartoli]
Q-
Prepričan
... In Slovencem pravim, doslej: njihovi
d* bodo uživali vse pravice-" d predstavniki bodo v občinskem svetu
tovorili... italijansko.
čini. Kmetovalce bo treba tudi podpreti pri moderniiaeiji hlevov in vseh ostalih kmetijskih stavb.
Kamnoseška industrija
1.	Občina mora podpreti koristne pobude domačinov za otvoritev novih kamnolomov in da te kamnolome tudi podpre in upravlja v lastni režiji.
2.	Občinska uprava se bo borila zato, da prepreči izvoz neobdelanega kamenja posebno iz velikih obratov in bo morala zahtevati, da se opremijo e potrebnimi žagami in kleearekimi delavnicami.
Turizem
Občinska uprava bo storila vse, da se naša občina čim bolj uveljavi kot turistična cona, ki je zlasti v zadnjih desetih letih postala za Tržačane izredno priljubljen kraj za vsakodnevne, zlasti pa nedeljske izlete.
Zato bo dala čim več pobude za razvoj turizma, zlasti pa bo poskrbela za izboljšanje prometnih zvez s Trstom.
Posvetila bo vso skrb olepševalnim delom, predvsem pa uredila poljske, vozne poti in steze ter izpopolnila mrežo javne razsvetljave.
Davki
Treba bo izvesti progresivno obdavčevanje na osnovi donosnosti in dohodkov. Zemljišča bo treba nujno reklasifi-cirati, ker je to pogoj za pravično davčno obremenitev.
Stanovanjsko vprašanje
V zvezi z obstoječo stanovanjsko potrebo je nujno, da se bodoča občinska uprava zavzame za zgraditev novih stanovanjskih hiš.
Kultura in prosveta
Občinska uprava bo dolžna upoštevati vsestranske potrebe kulturno prosvetnega izživljanja svojih občanov in poskrbeti tudi se to potrebna materialna sredstva.
za občino Zgonik
stav. Skrbeli bomo, da se oh cestah in na vaških trgih posadijo drevesa in tudi na drugi način olepša področje občine.
6.	Zahtevali bomo gradnjo ljudskih stanovanj za družine, ki so brez stanovanja ali živijo v nezdravih stanovanjih.
7.	Trudili se bomo, da bodo finančna bremena za vzdrževanje občinske uprave pravično razdeljena na podlagi dohodkov davkoplačevalcev. Zahtevali bomo reklasifikacijo zemljišč, kar je nujen pogoj za pravično davčno obremenitev posameznega kmetovalca.
8.	Trudili se bomo, da se zemljiška knjiga prenese v Trst.
9.	Dali bomo pobudo, da se za dvig kmetijstva ustanovi za to ozemlje kmetijski center s trsnico, drevesnico in semenarno z dokazovalnim oddelkom za mehanizacijo in kar je potrebno za intenzivnejše obdelovanje.
Intervenirali bomo, da se razpoložljiva sredstva za melioracijo in za podpore zasebnikom razdelijo čimbolj smotrno in da se omogoči s primernimi posojili, da se teh ugodnosti lahko poslužujejo tudi kmetovalci, ki ne razpolagajo s potrebnim začetnim kapitalom.
Borili se bomo za razbremenitev davkov ob elementarnih nezgodah, za omejitev neomejene in nekontrolirane oblasti tržaških organov glede izvajanja higijenskih predpisov pri prodaji mleka in za poenostavljanje predpisov za dvolastnike.
Skrbeli homo, da se ustanovijo primerne živi-nozdravniške postaje in da se razširi vodovodno mrežo za kmetijske in vrtnarske potrebe.
10.	Dali homo pobude, da se tudi v naši občini obnovi in razvije kamnoseška industrija, da tako omejimo brezposelnost.
11.	Skrbeli bomo, da se javna dela, ki so v teku ali v načrtu, kot n. pr. šola in javno kopališče v Zgoniku, javne telefonske govorilnice v Velikem Repnu in Briščikih ter drugo, čimprej dovršijo. Trudili se bomo, da se zgradijo avtobusne čakalnice in da se razširi telefonsko o-mrežje.
12.	Skrbeli bomo aaije, da se avtobusne zveze s Trstom pomnožijo in razširijo.
13.	Trudili se bomo, da uredimo kanalizacijo po vseh vaseh.
14.	Zanimali se bomo, da občina nabavi mrliški voz.
15.	Zahtevali bomo, da se v Zgoniku ustanovi pododsek urada za nameščenje delavcev (ufficio collocamento) in da zdravniki Bolniške blagajne pregledujejo zavarovance v ambulatorjih v naši občini.
občino Zgonik
PURIČ MILAN RAVBAR VIKTOR ŠKAMPERLE JOŽE ŠKABAR ALFONZ ŠKABAR SILVESTER
Volivci v občinah Zgonik in Repentabor :
to je vaš volilni znak!
ŠKABAR FRANC
ŠKABAR IVAN
Volilni program za občino Repentabor
Volilna borba za občinske in pokrajinske volitve postavlja v ospredje politične smotre, kot so nujnost popuščanja napetosti na mednarodnem področju, začetek dobe miru in blagostanja za vse narode, bratsko združene za dosego mirne bodočnosti, kakor tudi nujnost, da se vedno bolj okrepijo demokratične sile. To uveljavljenje demokratičnih sil se mora izraziti v občinskih in pokrajinskih svetih v demokratični večini, ki bo jamstvo za uresničenje ljudskih zahtev v javnih upravnih telesih in enakopravnosti med tu živečim ljudstvom.
Občinske uprave morajo vztrajati pri zahtevi, da se načnejo in rešijo osnovna gospodarska vprašanja našega ozemlja, kot na primer popolna prosta cona, delovanje rotacijskega sklada, dodelitev potrebnih ladij, obnovitev pomorskih prog, prometa na suhem, okrepitev industrijske dejavnosti. Na vsem tem je zainteresirana tudi naša občina, ki se je večkrat izrekla za obnovo tržaškega gospodarstva.
Boriti se moramo za širšo občinsko avtonomijo z ustanovitvijo takšnih teritorialnih organov, ki bodo zagotovili nadzorstvo nad delovanjem občinskih uprav v resnični avtonomni ureditvi.
Ravno tako se bomo borili za razveljavitev raznarodovalnih zakonov, ki jih je izdala fašistična oblast proti Slovencem in za popolno in dosledno izvajanje načel splošne deklaracije o pravicah človeka in določb ustave ter posebnega statuta.
Kar se tiče bodoče dejavnosti naše občinske uprave bomo nadaljevali na demokratični osnovi borbo za zaščito pravic interesov občanov, pri čemer bomo uvrstili v svoj delovni program naslednje cilje:
Kmetijstvo
Za splošni dvig kmetijstva bo morala občinska uprava skrbeti in zahtevati sredstva za upešnejši razvoj živinoreje, v zvezi s tem brezplačno živinozdravniško službo. Sredstva za izpopolnitev obstoječih in ureditev novih vinogradov za ureditev trsnice in drevesnice. Vsestransko podporo onim C kmetovalcem, ki bi se hoteli baviti z vrtnarstvom zaradi bližine tržaškega trga. Posebno skrb bo morala občinska uprava posvetiti izboljšanju gozdnih nasadov, nad katerimi naj sedanjo čuvajsko službo prevzamejo predvsem doma-
Milni program
bo v rodila a .gospt
1 P°lju Volilna borba za izvolitev občinskih in poni z ^i*nskih svetov soupada s popuščanjem nape-vidika1*1 na mednarodnem področju in začetkom dobe «slov«111 ln blagostanja za vse narode, bratsko zdru-nas isi<he za dosego mirne in boljše bodočnosti. V ?no vo<{>redje stopa nujnost po krepitvi demokrati-skuša ik sjj^ kj mora priti do izraza v demokratični an!*0! nini v občinskem in pokrajinskem svetu in za-ki skočiti uresničenje ljudskih zahtev in enakoprav-
snska 1'sti med pripadniki obeh tu živečih narodnosti.
nobene
Slove Vztrajali bomo pri zahtevi, da se rešijo go-onddoka°^ars^a vPra^anJa našega ozemlja, kot je usta-)mo plitev popolne proste cone in bomo podprli politik<**ško prebivalstvo v zahtevi, da začne čimprej ci, soedovati rotacijski sklad, da se dodeli tržaškemu iase »fristanišču potrebne ladje, obnovijo pomorske jinoVZČ'°®C k°t predpogoj za oživitev pomorskega in Ino av|k°zemskega prometa in da se okrepi industrij-agotav* dejavnost in turizem, iditvv.
Borili se bomo za najširšo občinsko in terito-
_____Mn o samoupravo, za razveljavitev raznarodo-
llnih zakonov in za popolno in dosledno izva-gf^je načel Splošne deklaracije o pravicah člo-ka in določb ustave ter posebnega statuta.
®|t Kar se tiče bodoče dejavnosti občinske uprave bomo na demokratični osnovi borili za zaščito r«vic in koristi občanov.
L Borili se bomo, da postane slovenska šola rakopravna z italijansko, da se v Zgoniku ustali kmetijska nadaljevalna šola, da se v Gajiču dogradi učilnica za obstoječo osnovno f^°> da se v Briščikih ustanovi osnovno šolo in ge zgradi primerno šolsko poslopje. Trudili bomo, da se izpopolnijo šolske knjižnice in r®1 pripomočki na osnovnih šolah in otroških ; da se ustanovi občinska knjižnica in či-in zgradi dvorana za kulturne potrebe c«nov. Pospeševali bomo razne strokovne, r °sne kulturne, kmetijske in gospodinjske te-"je.
Kandidati za občino Repentabor
■■
BIZJAK JOŽE
GUŠTIN VELJKO
GUŠTIN ALFONZ
GUŠTIN LUDVIK
LAZAR JOŽE
PIRC ALOJZ
QPUDEN JOSIP
fr 1
VLADIMIR
MILIČ STANISLAV
BOGATEČ SILVAN
GRILANC KARLO
MILIČ ANTON
PEGAN JUST
HROVATIN ALBIN
RUSTJA IVAN
FURLAN IVAN
MILIČ MARTO
j Stalno bomo skrbeli za ubožne občane in ate- Povišali jim bomo stalne mesečne in iz-go sp* podpore in jim po potrebi nudili primerna ,poraz Bvetišča	brezplačno zdravniško in bolniško
ta- :h-noč.
gosp®
ne, z*:	«	■	.
pjld, Zahtevali bomo, da se čimprej raztegne a°U o bolniški blagajni za kmete. Občanom bo-?? nudili razne olajšave pri plačevanju bolni-*b stroškov. Ustanovili bomo zdravniške in zo-Jzdravniške ambulante na šolah in izpopolnili entar obstoječih ambulatorjev.
, ,L Skrbeli bomo, da se občinske ceste asfalti-hod 'k J° in uredijo primemo sedanjim potrebam. va^| 1 se bomo, da se poljske in hribovske poti 8 *8lrijo in popravijo.
mam ) **• Zahtevali bomo, da se vse področje občine iar : ®8‘asi za turistično področje, dajali bomo po-icer'slb 6 Za razvoi turizma, za zboljšanje gostinskih ,ji rat°v in organizacijo raznih prireditev in razdan^
Stjan';
I smi
Kandidati za
IM DEfflOMIATIGflE EH01MIII MIKU IH REFEKTABRU
at
KMIDI1ATI LISTE “FIAISII * II HUJSKI KICIK
PACCO Giordano uradnik
MICOR Pietro učitelj
POSTOGNA Giovanni
delavec
COK (Zocchi) Božidar NORBEDO Luigi (
delavec
CHINCHIO Romilda hišna gospodinja
PRODAN Carlo uradnik
S ANTALESA Ricciotti delavec
LOREDAN Luciano delavec
MARTINELLI Nereo strokovni vodja
RUMEN Giuseppe strokovni mojster
KOCJANČIČ (C,	4
ZI ANI) Ani,.n J
delavec
PANCERA Pietro (PSI) delavec
FONTANOT Gino delavec
NICOLINI Paolo delavec
MANIAGO Bruno delavec
POSTOGNA por. ZILLI Natalia šivilja
MARASSI Libero delavec
DEPANGHER Mario prodajalec rib
FONTANOT Guido strokovni mojster
ROBBA Dario|
delavec
APOSTOLI Giuseppe obrtnik
CUNJA ( ZUGNA) Božidar bolničar
DRIOLI Nicolò delavec
FERLUGA Kiljan učitelj
DEMARCHI Francesco (PSI) delavec
ZACCARIA Spartaco APOLLONIO Guerrino delavec	delavec
Za preusmeritev na levo, za izboljšanje
položaja na Tržaškem, za napredovanje
judskih sil volimo komunistične kandidate !
Miljska demokratična občinska uprava je nila svoj volilni program in se predstavlja volivk zavestjo,, da je izpolnila njih pričakovanja. Na poljih se je miljska občinska uprava zavzemal® ' bi dosegla izboljšanje razmer v občini. Pravilni;] rešila vprašanje plačevanja družinskega davka, '1! sanje podpore potrebnim občanom, zdravstven1 ščite. Zavzela se je za razvoj turizma in bila niča večjega števila iniciativ, ki so postale tra1 nalnega značaja za občino.
V zadnjih štirih letih poslovanja demokn uprave je bilo opravljenih veliko javnih del, * s tistimi, opravljenimi od 1949 do 1952, popol« spremenila zunanje lice občine.
Občinska uprava je uvedla popolnoma novo, J* kratično obliko sodelovanja in zadržanja do obe* | opozicije, kar se prav gotovo ne dogaja v td občini, kjer vedrijo demokristjani. Vsi sklepi «• so bili sprejeti na podlagi najširše diskusije in ■ števanja predlogov opozicije.	MU
Dosedanja miljska uprava je z dejanji dok« da je v službi vsega prebivalstva in ne samo ve1 ki jo je izvolila.	mšk
Zato ji bodo občani prav gotovo izrekli pf' nji teden svoje priznanje in volili ljudi, ki sedaj dobro in uspešno vodili občinske posle.
Nova šola pri Sv. Barbari
V štirih letih je bilo v miljski občini opravljenih del za milijardo 600 milijonov lir.
Zgradili so :
šolsko poslopje pri Sv. Barbari in v Žavljali ; razširili so miljsko občinsko šolo ;
zgradili so ali otvorili otroške vrtce v Čamporah, pri Sv. Bar-
Novi otroški vrtec v čamporah
bari in pred delitvijo STO tudi na Škofijah ;
končujejo kanalizacijo v Miljah in v Žavljah ;
cesto ;
pokrili so hudournik Funjan v Miljah in uredili nad njim novo
v kratkem se bo začela kanalizacija pri Sv. Barbari in Sv. Roku ;
zgradili so novo javno kopališče ;
uredili se novo pokrito tržnico in ribarnico ;
zgradili so novo mestno klavnico, javne pralnice, novo avto in filobusno postajo, čakalnice v večjem številu vasi itd. itd.
Tudi v sedanjem volilnem programu je veliko točk, ki se tičejo novih javnih del. Miljski občani so prepričani, da bo tudi ta volilni program izveden tako kot zadnji. Zalo bodo oddali svoje glasove listi «Frausin», ki predstavlja združitev vseh levičarskih sil v miljski občini.
V Miljah volite kandidate liste “FRAUSIN4*
Vittorio
2. ROGASSI Giuseppe
TONEL Claudio
11. CALABRIA Arturo
20. TROIANI Giovanni
2S. PESCATORI 29. PAGANI por. COS-Davide	SUTTA Ester
ipol*1'
’^Uzie (BIAGI) 38. SLAVEC Mario o, df Rudolf
3. GOMBAČ (GOM- 4. RADICE Ernesto BACCI) Frane
5. WEISS Laura 6. SAJOVITZ Umberto 7. HROVATIN Ivana
( Stanka )
12. RUSSO por. DE- 13. KODRIČ Dušan 14. LUCHESI Alceo 15. BRAUN Atto 16. ZUIZ Marcello FERRI Jolanda
21 SARTORI Lionardo 22 ZOBEC por VALEN- 23. BONIVENTO Sante 24. CERGOL Doro 25. SPADARO Ruggero
T1NIS Armida
30. MALALAN Henrik ( Riko )
32. BERTOCCHI por. 33. KOŠUTA Justo COSETTI Anna
34. GATTONAR Antonio
39. WILHEM (GUGLIELMI Rudolf
40. APOSTOLI por. TOMASELLI Pina
4 L PUGLIESE Mario
42. RONCELJ (RONČELU) Lucijan
43. GHERSINI Marcello
17. COLONI Sabino 18. GERLANC (GHER-
LANI) Anton
26. PRATOLONGO 27. KODRIČ (CODRI) Guido	por. SIRK Leda
35. KREČIČ Venček 36. CERMELI Giordano
44. MEZGEC Dario
45. MANZUFFA Ottilia
PAt>OVAN Lucijan
47. BRAVIN Sergio
56. KODRIČ por. MLAČ Helena
^IDAR Ferdinand
48. VECCHIET Giusto 49. CARGNALI •	Francesco
50.LEGO VICE vd. UR-	51. BERTOCCHI
ŠIČ (URSINI) Nerina	Vittorio


57. MEULA Santina 58. ČOK Karel 59. G1ACOMIN Mario 60. HUSU Vojko
52. TRIBUSSON Libero 53.
PERNARČIČE por. 54. LUSSI Quirina
D'AGOSTO Artemio
Volite listo KP

iz
Naš vaščan Emil Culc, ki se je kred nedavnim preselil v Sovjetsko zvezo, kjer prebivata ie več kot eno leto tudi njegova žena in sinček je prejšnji teden pisal prijatelju L. K. v Trebče pismo, iz katerega povzemamo nekatere odlomke, ki bodo prav gotovo zanimali naše bralce. (Te odlomke bi si lahko postavil za klobuk dr. Agneletto, ki prav te dni s tako vnemo kriči po naših vaseh in sika najogabnejši strup proti komunistom in proti Sovjetski zvezi. Op. urea.).
«Sedaj k a imam stanovanje in sem se doibro sistemiral, ti bom opisal, kakšno je življenje v Sovjetski zvezi.
Na stanovanje ni brio treba dolgo čakati. Z njim smo v resnici zelo zadovoljni. V Trstu bi morali plačevati za tako udobno stanovanje najmanj 20 tisoč lir na mesec.
Tukajšnje oblasti so se zelo zanimale za nas. 11. aprila sem šel prvič na delo. Sedaj se ne bojim, da bom brezposeln in kaj bo jutri z mojo družino.
Ce bi prišlo do tega, da bi se zopet moral vrniti v Trst, ne bi šel nikoli več za staln ). Koliko časa si mora človek v Trstu prizadevati, da se sistemica, tukaj pa je vse drugače: Delaš in živiš brez skrbi. Ni se treba bati, da bi kdaj ostal ■ «a cesti.
Jaz sem prepričan, da sovjetsko ljudstvo dela za mir in niti od daleč ne misli na vojno, kakor pišejo razni reakcionarni časopisi v Italiji. Tukaj spoštujejo vse narodnosti in se ne pbzna sovraštva.
Jaz vršim svoj poklic in ta mesec sem dobro zaslužil, da-siravno sem pričel delati šele na enajsti dan meseca.
Stanujemo nekoliko izven mesta. Na delo grem 10 minut pred osmo, ker delam blizu doma. Tukaj -se mnogo gradi. Ko bo dovršen petletni načrt, bo tu stalo že veliko mesto.
Sedaj se je vse pripravljalo za I. maj. Vse hiše so okrašene in delavci imamo tri dni praznika. Jutri bo mnogo parad v našem mestu in mislim, da bo to zame najlepši praznik v življenju.
V bodoče ti bom podrobneje opisal kako živimo v SZ. Pisal bom tudi drugim prijateljem in tovarišem, katere prisrčno pozdravljam. Obenem pošiljam tem potom prisrčne pozdrave vsem Trebencem». Dne 30. aprila 1956.
EMIL CUK Krasni Sulin Teatralinaja 17 Kamenskaja oblast, Ukrajinska SSR.
KAKO SE ODVIJA VOLILNA KAMPANJA V TRSTU IN PODEŽELSKIH OBČINAH
Voditelji indipendentistov pozivajo
pristaše naj volijo Komunistično partijo
Naša tiskana propaganda predmet splošne pozornosti - Povsod dobro obiskana zborovanja KP - Zakaj so Šentjakobčani izžvižgali Bartolija - Izjava odbora za premirje - Živahna kampanja na podeželju
Sii mo še teden dni nas loči od dneva volitev. Da se volitve naglo bližajo, kaže že popolnoma razgibano volilno o-zračje, ki se sicer še ne more primerjati ozračju iz prve oziroma druge volilne kampanje. Oglasne deske za volitve se iz dneva v dan polnijo s tiskanim propagandnim materialom raznih strank. Lahko rečemo, da so v izobilju vsega tega materiala najbolj posrečeni pestri lepaki naše partije ki vzbujajo povsod pozornost mimoidočih, in to ne toliko zaradi pestrosil, marveč predvsem zaradi resnosti, s katero se obravnavajo v tem materialu konkretna vprašanja.
Se večjo pozornost pa vzbu-
jajo naša vsakodnevna zborovanja na trgih, ulicah in v raznih mestnih predelih, kjetf se tudi na letečem zborovanju prav kmalu zbere po nekaj sto poslušalcev. Tudi taki, ki se običajno ne zanimajo za nobeno zborovanje, se nehote ustavijo m pazljivo poslušajo do konca našega govornika ali govornico, ker jim pač govorijo izključno o takih problemih, ki danes najbolj zanimajo Tržačane.
Predmet velike pozornosti in zanimanja so kratki govori, ki so jih že imeli na več naših zborovanjih nekateri voditelji indipendentistov, kateri javno pozivajo svoje volivce naj volijo Komunistično Partijo. Ta,
ko je v soboto spregovoril na našem zborovanju pri Sv. Jakobu prof. Paolo Jankovič, v imenu Mladinske zveze STO. Tudi v nedeljo je na trgu Garibaldi spregovoril na našem zborovanju indipendentist, pozivaj oč pristaše naj volijo našo partijo. Sličen poziv je bil s strani indipendentista nasl> vi j en tudi na našem zborovanju na trgu Giuliani.
Do torka je volilna kampanja potekala disciplinirano in v mirnem ozračju, brez motenj. V torek zvečer pa je imel pri Sv. Jakobu zborovanje tržaški župan Bartoli, ki je dejansko s svojim provokator-skirn in žaljivim nastopom skalil vzdušje strpnosti, katero
Dva milijona lir nabranih do sedaj za volilni sklad
Obisk
koncentracijskih
taborišč
ANPI sporoča, da bo 2. junija mednarodni obisk nacističnih koncentracijskih taborišč v Buchenwaldu in Mau-ihausenu. Bivši deportiranci, ki se želijo udeležiti svečanosti naj se obrnejo za informacije na sedež ANPI v ul. Ca-»ova 25/11. od 10. do 12.30.
Sekcija Stare mitnice presegla cilj pred določenim rokom V Miljah nad 300.000 lir - Celica na Kolenkov«* dosegla 200*/,
Sekcija Stare mitnice je častno izpolnila nalogo, ki .si jo je zadala v kampanji nabiranja prispevkov za volilni sklad KP. Se pred rokom, ki je bil določen za 15. maja, je prva dosegla svoj cilj. Sledi celica v ladjedelnici Sv. Marka, ki se je med tovarniškimi celicami odlikovala s prvim mestom.
Zahvaljujoč se prizadevanju in široki mobilizaciji marljivih tovarišev ter čutu požrtvovalnosti naših podpornikov, smo do sedaj nabrali za volilni sklad dva milijona lir. Tako smo že na pol poti. Končni cilj, ki si ga je za to kampanjo zadala vsa partija je 4 milijone lir.
Da bomo častno izpolnili tudi to nalogo, je treba da vsi tovariši v tednu, ki nas še loči od dneva volitev, zastavijo vsp svoje sile. Ce bodo znale sek: cije in celice pravilno in po načrtu mobilizirati vse tovariše te- dobro razdeliti delo v zadnjem tednu, uspeh ne more izostati. Dosedanje izkušnje nam to potrjujejo. Dejstvo je, da naša partija stalno pridobiva na ugledu in spoštovanju med množicami, tudi izven širokega kroga naših simpatize-
okoliščino pravilno izkoristiti in nadaljevati akcije v še večjo širino.
Samo še teden dni manjka do volitev! Izkoristimo ga pravilno, da bomo s skupnim zaletom in prizadevanji dosegli končni cilj!
Naj nam bodo pri tem za vzgled tovariši in delavci montažnega oddelka v Tovarni strojev, ki so. se obvezali za 20.000 lir in so že položili 15 tisoč lir. Posnemanja vredni so tudi tovariši v celici Marsič-Maver s Kolonkovca, ki so presegli cilj za 200%.
Dostavljeni so bili naslednji zneski:
Sekcija Sv. Vid: Spada 1900. Paoli 1450, Rita 600, Mauri 500, Pastrovicchio 650, D'Agosto 1750, Apostoli 1600, Duše 1400, Giaoomin 2000, Boniven-to 1000, Deierri 1000, iz raznih pobud 4600. Sekcija Sv. Ivan: Piacer 2250'. Jurčič 1100. Sekcija Sv. Ana; tovariši in delavci Esso Standard prvi polog 11.200, Libero in Giuseppe Marši 3800', trgovci okraja 26 tisoč 680, ženska cel. Rumič 2600. Sekcija Kolonkovec: cel. Marsič-Maver 10.800, cel. Trije junaki 2. polog 6800, 3. polog 4550. Sekcija Barkovlje: B. R.
rjev. Zato je treba to ugodno 550, Ostrouška 1000. Franček
TAKO BOMO VOLILI V TRŽAŠKI OBČINI
4444 +.i. + + + + J..{.+ 4444	44444444'
Uit
mt
tf
un
m tuututmtuutut
%Tit št++++++1r?t+tttt+t++f4
iti
iti
ÌU
j mu
ìmmmmmurnt
^^^itUUUUUUUt tiii
'4444444444444444t4445*44‘
ilillliill
4444 4-+++-*+.*.*+++4*44444444-4444 *444444444444444444444 4444 4444444444444444444444
4444 444444444444444444444- 444/ 4444 4444444444444444444.44- 444 . 4444 44444.4444444444444444- 4444 4444 444444444444444444444- 4444 4444 44*444444444444444444-1 4444
m
m
m
m
illi
iiii
tm
S
44*r r:
m
iii?
iiii
m
iiii
500, Pangerc Olga 200, razno 2050. Podsekcija Acegat: potujoče osebje 8150, v delavnici ul. Broletto 14.850, urad ul. Genova 7200, remiza ul. Margherita H750. Cel. lad. Sv. Marka 50.750, cel. Arzenala 11.820, sekcija VOM 5400, sekcija Prosek 6850 in 5970, sekc. Pisoni 4350, sekc. Skoljet 3010 in 4780.
V Miljah so nabrali do sedaj nad 300.00 lir. Med večje nabrane zneske spadajo: Aquila 11.400, cel. obč. nameščencev 18.750. trgovci v Zavljah 3500, razni trgovci iz Milj 49.750, PD Frausin 20.000, PO v Griži 16.000, PD pri Sv. Barbari 25 tisoč ter drugi, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vseh našteti.
Razni: družina Zini 10.000, Podmenik 5.000, Petronio 6.000, Semolič 1.000, Pedroni 5.000, Polvere Rossa 10.000, Culiat 5 tisoč, Marija Bernetič 460.
Klasifikacija sekciji je naslednja: 1. Stara Mitnica, 2. Sv. Marko, 3. Sv. Ana, 4. Sv. Jakob, 5. Acegat, 6. Kolonkovec, 7. Pončana, 8. VOM, 9. Magdalena, 10. Sv. Ivan, 11. Prosek, 12. Skoljet, 13. Curici, 14. Sv. Alojz, 15. Sv. Vid in Rojan. 16. Tovarna strojev. 17. Tomažič, 18. Greta, 19. Lonjer, 20. Barkovlje, 21. Pečar, 22. Pisoni, 23. Arzenal. 24. Skedenj, 25. Podlonjer.
44444444444444444444-! *444 44444444444444444444-: *444 44444444444444444444- *444 - -.....4+ •*•*•■ ■	*'
BiBH88i»8iE!!8
SiEEiiEìffl
4444444444- *444 444-'. 444444- *444
mt
mmtmuum
4444
*444
:: Uit
ttmmmmm:
mt
mmm: mt
muuuumu
tmuumu
IH! HIHII umilimi!!; IH!
IE EmmmmmB m!
im ImBmiHmmHm
ì mmm
tUiiUUitiUUit
tutzutu
4* 444-
St
ìtììììììt+tJ+ì+ìti; ♦$$$
rttttttttttttttttt' tttt
armmmsmsis
mmmmmsm: ms
m:
istmmmmmss: sm
? ¥
EiEEsEmsEE
mmssmmsmmtm: m.
ssss ssmst
IsmmmmmBmt
ttnutt
S-Sitlt-SSt-iššilistSSSsItSštr:
™i!!igE!!!!ì!!!!!: t
mmms
ms
SSSS:
EmssssmsimsEEs
muuuuutuu

mtmmmmm

EmtmEsmmt
r : E H
ÌSSSSSSSSSSSSSSSSSS:
SS:
$
EifiBIHlliitliljtiSiti: ■ "'t
SSSS
.... . . . . . ..... . .... . .... .. 44'. .
44444+44444444444444- 4444 44444444444444444444- 4444 44444444444444444444- *444
S+- 4-4-4-
SS1
ss
•SS-
S
sss
1
un
4444
4*44
SSSS
un

i)

Opčine
Te dni se je vrnil domov iz zapora domačin tov. Just Možina, ki ga je civilna policija spravila, na zatoženo klop pod dokaj čudno obtožbo vinjenosti. Sploh je vsa zadeva dokaj čudna in Openci vidijo v tem prikrit politični manever, ker je pač tov. Možina poznan kot star antifašist in partizanski borec.
«Čerini» so ga ustavili na Opčinah 26. aprila in ga peljali v kasarno, češ da je pijan, vendar pa mu niso hoteli dati zdravniškega pregleda, ki ga je odločno zahteval. Drugo jutro so ga peljali na centralo v Trst, kjer se je začelo pravcato politično zasliševanje. Hoteli so vedeti vse podrobnosti o njegovi politični preteklosti, kakšno je njegovo mnenje o Sovjetski zvezi, če je bil v partizanih in kakšno je njegovo politično mišljenje. Od tu so ga peljali v Coroneo. Proces se je vršil pa šele 8. maja. Obsojen je bil na 2 meseca, kljub temu, da je bilo pričevanje policista precej negotovo. Poleg tega je sodnik odbil zaslišanje dveh razbremenilnih prič.
Ce bi šlo v resnici samo za vinjenost, ni bilo treba takega policijskega zasliševanja in stvar bi se končala največ s 15 dnevi zapora, ali pa celo z oprostitvijo. Zgleda pa, da je openska policija, ki pozna tovariša Možino kot doslednega antifašista in partizana, vso stvar precej napihnila. Drugače si človek ne more razlagati takega postopanja.
Dijaška prireditev
Dijaki s Proseka-Kontovela in Barkovelj so v nedeljo popoldne priredili v dvorani na Kontovelu zelo uspelo kulturno prireditev. Na sporedu je bilo kar pet veselih enodejank: Nahod, Kako sem mu rešil življenje, Pred sodnikom, Dva lopova in Kako je nekdo iskal sobo.
Lepo bi bilo, da bi tudi dijaki iz drugih krajev, zlasti iz večjih vasi, kjer jih je več po številu, naštudirali podobne programe. Razveseljivo bi bilo, da bi v tem pogledu se .ojunačili predvsem Nabrežinm.
je vladalo do tega trenutka. Že s prvimi besedami je začel Bartoli izzivalno žaliti in zasmehovati Sentjakobčane, ki so ga zato tudi izžvižgali. Spri-čo žaljivih očitkov, da se potepajo po beznicah z ženskami, da zapravljajo in se jim godi še predobro, je morala pač logično miniti potrpežljivost vsakega še tako mirnega človeka. Zato je Bartoli prejel od Seni-jakobčan-ov odgovor, ki si ga je sam iskal s svojimi grobimi žaljivkami Dejstvo je, da so se nad njegovim govorom zgražali celo pristaši DC.
Zato je poskus, da bi od govornost za izžvižganje Bartolija naprtili komunistom ali kaki drugi stranki, ko-t je to skušal «Piccolo», le klavrn manever. Vsakdo, ki je prisostvoval zborovanju, se je lahko prepričal, da je bilo splošno o-gorčenje spontano, zraslo je iz ljudstva v trenutku, ko se je povsem upravičeno čutilo globoko užaljeno. To je priznal sicer tudi odbor za volilno premirje, ki se je naslednji- dan sestal na izredni seji, na zahtevo DC ter v tem smislu izdal tudi izjavo.
Kot v mestu tako je volilna kampanja zelo razgibana tudi na podeželju. Vsekakor pa prednjači devinsko - nabrežin-ska občina, kjer se skor j vsak večer vrstijo zborovanja v posameznih vaseh in se bodo pri-hodnj; teden še pomnožila.
Dobro uspelo zborovanje Liste občinske enotnosti je bilo v nedeljo dopoldne v Mavhi-njah, kjer sta govorila dr. Janko Jež in Drago Legiša. Dr. Jež je obravnaval razna občinska vprašanja ter do podrobnosti onrazložil volilni program navedene liste. V zaključku je dr. Jež polemično učinkovito odgovoril na napade, ki jih je proti njegovi osebi sprožila «Demokracija». Dvirugi govornik Drago Legiša pa je obrazložil vaščanom, kako so potekala pogajanja za sestavo) enotne1 »iste tudi z SDZ ter prikazal krivdo vodstva te stranke, da je prišlo do razbitja pogajanj.
V soboto je biio prav tako dobro obiskano zborovanje o-menjene liste tudi v Vižov-Ijah, kjer so govorili Adriano Oliva. Srečko Colja in dr.
Janko Jež. V tem tednu so imeli kandidati Liste občinske enotnosti še druga zborovanja v vaseh občine.
Lista Demokratične en linoni za dolinsko občino je imela zborovanje v . torek zvečer v Ricmanjih, kjer je bila udeležba nadvse dobra. Govorili so dosedanji župan Dušan Lo-vriha, neodvisni kandidat za pokrajinski svet Marij Grbec in Franc Gombač, ki je spregovoril v podporo omenjeni listi.
V nedeljo popoldne je bilo zborovanje v Zgoniku, ki ga je organizirala Lista demokratične enotnosti za to občino. Govorili so Karel Siškovič, Marij Grbec in Bogo Samsa.
Prosvetni društvi
inf in J
v Nabrežini
vabita na
PEVSKI KONCERT
ki bo v kinodvorani v Nabrežini
v nedeljo 20. maja ob 16. uri
Sodeluj ej o * pevski zbori :
„lgo Grude** iz Nabrežine, "Vesna11 in »Albert Sirk* iz Križa, »Rdeča zvezda* iz Saleia in “Zarja v svobodi* iz Šempelaja
VOLITVE ZA NOVI TOVARNIŠKI ODBOR
V ILVA večina glasov za listo FIOM-CGIL
V torek so se v livarni ILVA zaključile volitve za novi tovarniški odbor. Kljub grobim, diskriminacijam in vsakovrstnemu pritisku s strani ravnateljstva ter številnim odpustom, ki so se vrstili v razdobju od zadnjih volitev, je FIOM-GCIL prejela zaupnico s strani večine delavcev. Pridobila je obenem nekaj glasov med uradniki.
SOŽALJE
Sekcija KP v Skednju sočustvuje s tov. Ivanom Sergas zaradi smrti ljubljene žene.
Pridružuje se naše uredništvo. Ta delovna kategorija je bila
FIOM-CGIL je prejela 3824 glasov to je 571%, CISL pa 2900 glasov, kar odgovarja 43 odst. vseh oddanih glasov.
Včeraj so bile volitve za novi tovarniški odbor v Tržaškem arzenalu. Ker je šel medtem naš list že v tisk, bomo o izidu poročali prihodnjič.
Dmes opoldne se sestanejo v prostorih tovarniške menze vsi nameščenci tovarne testenin. Sindikalni predstavniki bodo poročali o poteku pogajanj na Uradu za delo. Omenjena tovarna je že več časa zaprta in delavci prejemajo le delno plačo iz dopolnilne blagajne.
Pričakovati je, da se bo to pereče vprašanje ugodno rešilo, da se vsaj tokrat prepreči povečanje števila brezposelnih.
Prejšnji petek in v torek so stavkali po vsej Italiji tiskarski delavci, ki so zaposleni pri tiskanju dnevnikov. Stavka je zajela tudi naše področje-
prisiljena poostriti borbo, ker se delodajalci nočejo pogajati o zahtevi delavcev.
Komunistična partija razpisuje tekmovanje
Naša partija je napovedale nagradno tekmovanje med sekcijami in tovariši, ki se bodo najbolje odlikovali v teku volilne bitke. Nagrajeni bodo:
1.	) Sekcije, ki bodo najbolje
skrbele za urejevanje razglasnih volilnih desk.
2.	) Sekcije, ki bodo med prvi-
mi presegle zadatek prispevkov v volilni sklad.
3.	) Sekcije, ki bodo najbolje
širile glasili «Delo* in «Lavoratore*.
4.	) Sekcije, ki bodo prekorači-
le zadatek rekrutacije novih članov za partijo.
5.	) Tovariši, ki bodo največ
delali v teku volilne kampanje na splošno, za širjenje tiska, za nabiranje prispevkov v volilni sklad, za rekrutacijo novih članov partije.
Tovarišice in tovariši!
Pristopite k tekmovanju, prekoračite zada tke za uspeh volilne kampanje za uveljavitev naše partije!
SOŽALJE — Sekcija KP iz Podlonjerja izraža iskreno sožalje tov. Alojziju Canciani in sorodnikom ob težki izgubi o-četa, Pridružuje se «Delo».
Navodila za volitve v pokrajinski svet
Volitve bodo Istočasne za občinski in pokrajinski svet
Volitve v pokrajinski svet se bodo vršile na istih volilnih sedežih, kjer bodo volitve v občinski svet. Predsednik volišča izroči volivcu DVE GLASOVNICI : eno za pokrajinski svet, drugo pa za občinski svet.
Na glasovnici za pokrajinski svet bodo volilni znaki poedinih kandidatov, poleg znaka pa pri. imek in ime kandidata.
Kandidat se voli s tem, da se prekriža volilni znak izbranega kandidata ali pa da se prekriža kandidatovo ime. Treba pa je paziti, da se ne gre čez črte, ki označujejo pravokotnik, v katerem je znak in ime kandidata.
V volilnijb okrožjih I., II., III. in IV. se odda glas poedi-nemu kandidatu v vsakem o-krožju s lem, da se prekriža ta znak :
V	1. volilnem okrožju kandidira LIBERIO Antonio (PSI).
V	II. volilnem okrožju kandidira BALDAS Silvio (PSI).
V	III. volilnem okrožju kandidira BENINI Giacomo (PSI).
V	IV. volilnem okrožju kandidira SFERZA Angelo (PSI).
V	volilnih okrožjih od V. do /IV. se odda glas poedinemu
kandidatu i vsakem okrožju s tMtt, da se prekriči M zank:
V tem volilnem okrožju kan. didira GRBEC Danilo Marij
neodvisen).
V.	volilno okr.: APOSTOLI 'por. TOMASELLI Pina.
VI.	volilno okr.: JURAGA Antonio.
VIL volilno okr.: D’AGOSTO Artemio.
Vili, volilno okr.: PESCATORI (Ribarič) Davide.
IX.	volilno okr.: TOMINEZ Bonomo.
X.	volilno okr.: SARTORI dr. Lionardo.
XI.	volilno okr.: LUCHESI Alceo.
XII.	volilno okr.: GERLANC (Gherlani) Anton.
XIII.	volilno okr.: ŠIŠKOVIČ Karel.
XIV.	volilno okr.: WEISS dr. Ernesto.
V volilnem okrožju Devin.Na-brežina se odda glas kandidatu s tem, da se prekriža ta znak :
V volilnem okrožju Milje «e odda glas kandidatu s tem, da se prekriža ta znak :
V tem volilnem okrožju kandidira POSTOGNA Giovanni.
V občini Dolina in v Bazovici se odda glas kandidatu s tem, da se prekriža ta znak:
V tem volilnem okrožju kandidira KOŠUTA Justo (n«od. via«*).
Zborovanje na Velikem trgu
(Nadaljevanje s l. strani)
nam naši nasprotniki obljubljajo zatiranje in zanikanje pravice, da bi govorili v svoji materinščini. Danes, tu na Velikem trgu, jutri v predmestju in pojutrišnjem po naši slovenski okolici.
Mi se moramo zavedati, da je glas, ki bi ga oddal naš človek tem strankam, pogubono-sen. Glas pa, ki ga bomo prejeli, bo glas slovenskih in italijanskih množic, ki bodo skupno branile naše narodnostne pravice in pravico do dela, zaslužka, kruha in domovanja tu, na našem ozemlju.
Komunistična partija je tista. ki že dolgo, let v bratski povezavi z italijanskim naprednim ljudstvom brani in se bori za vse te ljudske zahteve in, če jih nismo mogli do: seči s svojo borbo v občinski upravi, je bila ravno krivda v tem, da so imele vladne stranke po goljufivih volitvah Jeta 1952 absolutno večino v občinskem svetu.
27. in 28. maja je dana ljudstvu možnost, da končno spremeni stanje v občinski in pokrajinski upravi. C as je, da ljudstvo obračuna z branilci velekapitala in da pošlje čim-večje število ljudskih zastopnikov v mestni svet. Le tako bo naše mesto začelo živeti na nov način, ker bomo do skrajnosti zahtevali, da se Tržaškemu ozemlju dodeli teritorialna avtonomia, da se ustanovi integralna prosta cona, da se našemu mestu vrnejo ladje, da se okrepi naša ladjedelniška industrija, da se na splošno vrnejo možnosti dela za vse brezposelne in tudi za one, ki so se izselili in ki naj se povrnejo v svoj rodni kraj. Borili Se bomo — do končne uresničitve — za uveljavitev Posebnega statuta, da bodo Slovenci enakopravni člen tržaške družine.
Slovenski volivci, ne nasedajte ekonomskim kandidatnim listam in tistim, ki pravijo, da so edini zastopniki slovenskega ljudstva, medtem ko so se že na odkrit način izkazali kot pristaši vladnih strank.
Slovenski volivci! 27. in 28. maja glasujte za naše kandidate, za Komunistično partijo».
V zaključku je tov. Vidali razkrinkal organizatorje «zoološkega vrt„a», kričečih opic in dejal, da so komunisti omogočili, da je slovenski govornih spregovoril na Velikem trgu. Z vzkliki komunizmu, slovansko-italijanskemu bratstvu in proletarskemu interna-cionalizmu se je zborovanje zaključilo.
Po zaključku se je morje ljudi povleklo s trga po vseh mestnih, ulicah in trgih tako, da so italijanski nacionalisti videli, koliko je ljudi v Trstu, ki hočejo napraviti konec z neodgo-vorneži in netilci sovraštva, ki so bili do sedaj na upravi občine in pokrajine.
Javni ples na Colu
Jutri, v nedeljo 20. t. m. od 17. ure dalje na Colu (Repen-labor) javni ples.
Za
teden dni — v I
— Peter, Celesti ] — Bernard 21. — Feliks
Sobota, 19.
Nedelja, 20.
Ponedeljek, čko)
Torek, 22. — Emil (MJlan)i-Sreda, 23. ■
Četrtek, 24.
Petek, 25. -
Deziderij (ZfiNOVI - Cvetka (ščit——■ Gregorij
TRST A
SOBOTA: 12.55 Jugoslo motivi - 14.45 Ritmični or Swing mg Brothers - 16. novela - 16.15 Domači __ 16.40 Orkester Carlo P aedi
19.15	Sestanek s poslušalka!
21.15	Strauss: «Netopir», ol v 3 dejanjih.
NEDELJA: 9. Kmetijska
-	12. Oddaja za naj mlajše Glasba za naše malčke -Glasba pa željah - 20.30 _ «Mesečnica», opera v 2 dej1
PONEDELJEK:	14. SloV'
filiti orni motivi - 18.30 Z rane -police - 19.15 Radijs verza - 21.30 Pevski duet in monika - 22. Italijanske kul! revije - 22.15 Dvorak: Simi' št. 5.
TOREK: 13.30 Glasba po
-	18.40 Koncert baritonist», rijana Kosa - 19.15 Zdr-vedež - 21. Radijski oder -Maugham: «Moj prijatelj igra v treh dejanjih.
SREDA:	12.55 JugosloV
motivi - 18.30 Radijska man
19.15	Radijska univerza Vokalni -tercet Metuljček Koncert pianista Gojimirja
šarja - 21.50 Gotovac: Simfo1
- 22. Sodobni slovenski “>
kolo
povedniki.
ČETRTEK: 18.34 Koncert L ’ J rista Pavla Pokornyja - 19.1-n,h (1 la in vzgoja - 20.30 Slovenska,,r i • klonni motivi - 21. Dramatf. Ue j n'la K,
22.15 Schio*
na zgodba ■
Simfonija št. .	.
PETEK: 12.55 Kmečki kvfga j Doline - 13.30 Glasba po f,
- 18.30 Z začarane police -I. v Koncert pianista Maria Sa-nfl 19 15 Radijska univerza - L. Priljubljene melodije poje sfevai nistka Ondina Otta - 21. UUira nost in prireditve v T-rstu -1 Vokalni kvintet - 22. Iz svebOro-književnosti in umenosti.
vrs
Ti
K 1
n o
pgovi,
k
Kal
«*K h
PROSEK
Sobota, 19. maja ob 20: _
Montecrista» (Il tesor* y Mont ec risto). Barvni . Lux.	*zhuj
Nedelja, 20. maja ob 16:	«Oti	c
novi.	i	■-
Ponedeljek, 21. maja ob 16: nese« ščevanje Montecrista* j; vendetta di Montecrisk Vsi Barvni film Lux.	kičar,
Sreda, 23. maja ob 20: *G»V .. rje va ženska» (La donHFVUnj gangster). Film MG.M. y
NABREŽINA	i|j	i
Sobota, 19. maja: «Princ St4 ’ (Principe studente)	*e,	lj
MGM'.	L	1
Nedelja, 20. maja: se poro)1/ * h Sreda, 23. maja: «Kraljica fcig»:« rjev» (Regina dei tagli,,- , se). Film Uni versai. °*hi,
NABREŽlNA-POSTAJ^iatn
Sobota, 19. maja. «Gilda» < Vessi t vnl vlogi Rita Haywor*;, 11 Nedelja, 20. maja: se ponov 'Oe.
fhiotf
Koncert mlade pianili
(S. h.) V petek 11. maja jte letna pianistka Marjana ' priredila svoj prvi klavirski.
1*1. ^
c.ert v mali dvorani Rossetti ga gledališča. Zahtevni spot' obsegal Beethovnovo sohd'f j - molu op. 2 štev. 1, dve j pinovi in dve Debussyjevi / M
bi ter Marka Tajieviča «Sl balkanskih plesov».
Ljubka študen tka si je 1 osvojila številno publiko. je sigurno in temperam*. f Pianistka je prirojeno in se ji pozna dobra Sola t'} It sonce Mlrce Sancinove. Cistj stvo jo je nagradilo s ploski'^ j .'
Na koncu je odigrala žakov Ples škratov.
Slovensko narodnih gledališče ,
*» Tržaško omibII*0^
—------------------Ne
V petek 18. maji 195Ó j eb 20.30
v dvorani na stadion*
«Prvi maj» Trdalski casta 7
ov.
h'ir,
premiera
N. V. GOOOLJ
Ženitev
V sobote 19. t.m. ob 20. r v prosvetni dvorani pri Šv. Barbari Iv mn Cankar:
Martin Kaču'
V nadalje 20. maj« 195* “
ob 17.
in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*
V	torek 22. maja ob 20.' v kinodvorani v Skednju
V	sredo 23. meje 199*
ob 20,30
v dvorini v Borštu N. V. GOGOLJ
Ženitev
Odgovorni ujred RUDOLF BLAŽIČ
Založništvo «DELAV j Ttska tiD. RIVA.	I
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvoval' bridki izgubi našega dragega in nepozabnega
DolHja Pnrlža
Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in ^*1'
cev, pevcem, godbi iz Trebč in vsem, ki so se udel pogreba.
Opčine, 10. maja
1956.
Žalujoča družina
PUB^