TedenAke novlrr VollteT r frančiškanskem redu. Dne 19. oktobra so je v Ljubljani v franfciškanskem samostanu pod jiredsedstvom generalnega vizitatorja p. Vendelii-a Vošnjaka vršila volitev novega predstojniStva tjubljansk« frančiškanske pokrajine. Izvoljeni so: o. Placid Fabiani za provinoia.la, o. Angelik Mlejnik za kijstosa; definitorii pa so: o. Hugolin Sattner, o. SeTerin Korošec jfMaribor), o. Avgaištin Canipa in o. Vincencij Kunstelj. Na prlžnlcl ga kap zaMa. V kraju Oberalm na Solnograškem, je Sel tamošnji zelo priljubljc-nt župnik1 Frano Hauser na prižmco pridigovat. Med pridigo ga ie zadela kap in župnik sp je zgrudil mrtev na fta. Ife prodajajte slovenske zeinlje. ..Narodni Listya prinaSajo odlo?no svarilo proti prodajainju 6fiS- ke zemlje. Nemci s© skrbno pripravljajo, da bi-po-tii  velikanski vojni neinSka zemlja ne prehajala v tuje roke. Umostna je beseda: BKaj bi rokli sinu, ki bii  prodal očeta in mater?" To pač stori, kdor zemljo svojh staršev prodia tujcu. Prošnla Slovenske Straže. Slovenska Straža je v vojni prepustila; vse nabiranje vojnooskrbovalnim namenom, a ono, kar si je s požrtvoValnostjo že prei pridobila, da je mogla vzdrževati šolstvo na KoroSkem in druge naprave, sedaj pohaja. Zato se ou laSa s toplo prošnjo, naj bi jo poverjeniki Družbe sv. Moborja priporofiili ljudstvu pri razdelitvi knjig! Zberite velik dar velike Mohorj«vie družine! Pa tudi drugi domoljubi naj se Slovenske Straže večki-;.! spomnijo. Vsajc vinar, ki gai dobi, bo dala sloveuskemu ljudsfvu! Poslaaec Pišek pri cesarskeni naniestniku. V soboto, dne 21. t. m., je bil poslanec Pišek pri ces. namestniku in mu je predložil razne pritožbe in prošnje kmetskega prebivalstva glede sodaiijoga načina popisovanja in rekviriranja žita. Pose.l»no je priporočal g. poslanec, naj se pri odmeri žita za domačo uporabo ozira tudi na število dninarjev, vjetnikov in drugih delavcev, Cesarski namestnik ]e obljubil, da se bo kmetskim željam po možnosti ugodilo. Začasno oproščenje živinoreicev od vojaško službe. Na predlog poljedelskega ministrstva je odredilo c. in kr. vojno ministrstvo, dogovorno s c. k. domobranskim miuistrstvom: Da se jx)spešuje živinoreja po zimi, smeta dovolj«vati vojašbi poveljništvi v Inomostu in Gradcu za svoji okrožji oproščenja vojaške službe v času od 15. oktobra 1916 do dne 15. majnika 1917, 1, Taka oproščenja naj bodo omejena na osotfje, ki je neobbodno potrebno za oskrbovanje živine; 2. se smejo odrejati oproščenja le za črnovojnike letnikov 1865—1878 in 3, le za one ftrnovojnike, ki ne pripadajo armadi na bojnem polju. Prošnje se naj vlagajo pri okrajuili glavarstvib. Izkopavauje In prevažanje trupel padliii vojakov. Vojno ministrstvo določa, da se morajo \lagati prošnjc za dovoljenje za izkopavanje in preva/.anje trupol padlih vojakov ali na pristojno okrajno glavarstvo ali na vojaško poveljstvo ali pa na vojno ministrstvo, oddelek 9, Nadaljo izraža vojno ministrstvo željo, da se iiaj počaka s fakimi prošnjami tako doigo, dokier traja vojska. Za Slajersko daje tozadevna podrobna obvestila vojaSko poveljstvo v Gradčii, 2\laiffredygasse 12 Srotno svldenje dveh bi*atov. Ivan Urtfas, do ma ua Slemenu pri Solnici ob Dravi, nam piše z južnega tfojišča: Dne 4. oktobra s©m se štel za najboli srečnega. Cez dolg čas svetovne vojske sem nažel brata, s katerim se že od leta 1914 nisva več videla, Dragi 6itatelj! Ne moreš si predstavljati, kakšno jo bilo najino srečanje, med gromenjem topov, v femni noči, da drug drugemu nisva mogla pogledati v obraz. Spoznala sva se po glasu. Ta nama je bil porok, da sva brata. Oba sva obmolknila, nobeden ni vedel, kaj bi rekel od veselja. Pa pravega veselja ni imel nobeden, ker prav vesel moreš biti lo v domovini in nikdar v tujini. Dosti sva si imela povedati, tako da se je orikazala jutranjaj zarja in morala sva se ločiti, za kako dolgo, ye sam Bog. Jako zadtovoljnega se sedaj počutiva ter vsem Sio\Tencem in Slovenkam, Čitateljem ^Slovenske^ Gospodarja", pošiljava srdne pozdrave. Vaša somišljenika Ivan in Karol IJrbas. Od mrtvlb vstal. Pešec Henrik Zakšek od pp. nam piše: Resnična zgodba, ki se je prigotiila meseca julija 1916: Bilo je lepega poletnega dne in solnce je že precej toplo ogrevalo naše postojanke. Tudi polentar se je že najutrkoval, Začel je precej močno streljati iz topov raznih kalibrov. Za bližnjo skalo sc je vlegel mož od o<ld©lka. strojnih pnšk in zaspal. Dirugi njegovi tovariši so ga videli, kam je šel in ga tu,di pustili, naj spi. Kar pribrenfii težka grannh) ter udari ravno na pečino nad možem. Začelo je leteti kamenje in koščeki železa na vse strani Tudi na moža je padlo vefi kamnov, a on se ni zbudil. Kmalu nato gre nek četovodja k njem, da bi videl, ali je še živ, Pride do njega, ga prime za noge, pa reče tovarišem: ,,Saj je že cisto tiid" (mrtev). Odšli so ysi v stran; videli so, da je mrlev. Zvečer so ga mišlili pokopati. A ni še bilo od te^a 10 minut, kar so bili pri njem. Sedeli so v kritjii, kar se tisti ,,mrtev" mož naenkrai prebudi, vstane in pride k njim. Vsi so se začudili. Pred par rainutami je bil mrtev, sedaj pa pride sem nepoškodovan in se začne pofovarjati. Vsi so se mu čudili, kako je mogel tako trdo spati. jda ni slišal in čutil udarcev granat ter Srapnelov. Danes se še naiiaja na fronti zdrav in korajžen. TakŠni smo mi hraljri lantje slovenske krvi! Pozdi'avl prostovolinlh strelcev. Mnogo srčnih pozdravov. pošiljajo iz strelskega jarka dragim domaeim sledeči prostovoljni streloi: Franc Holo, Fi\ Stebih, Franc Vogrin, Franc Hojnik, vsi Stirje doraa od Rv. Lovrenca v Slov. gor.. Hvala Bogu, smo So vedno zdravi. Kot zvesti sinovi Avstrije m- se hrabro borimo in Lnha ^edno krepko odbijamo. || CrnoToJnlkl-voznlkl pozdravljajo. Izza fronfe se nnan pišo: Tutii ini, stari očutjo-čniov.ojniki: • kot vozniki zn Ironto, Tc prosimo za prostorčok in želimo, da še zanaprej redno prihajaš k nam in vsem slovenskoštajerskirn naročnikom,' in nam. pozdravliaS naše Ijiibe žene in otročice doma, ki jim žollmo vse dobro. Franc Kotetnik od S\\ Barbare v Halozaii, Stefan Greif iz Pragarskega, Franc Trstenjak od Sv. Jurija na fičavn.ici, Jožof Slana od Sv. Križa pri T.jutomeru, Marfin Colnik od Male Nedelje, Fr. Pečnik iz Dolcnje vasi, Fraiic Furtaii iz Dobove p. BrežicaJi, Jožef Kuksavica iz Brežic, Alojz Ju rer iz Borafiove pri Kapeli, Ivan BaneSek iz Vitania in j. Sumečiiik z Šmihelja, Pozdi*av Iz Pole. Slovenskoštajerski Čruovojniki drugega poziva smo bili poslani na obal sinje Adrije, da tani čuvramo ključe Avstrije v Poli. Naše telo je sicer pri naš.em vojaškem opravilu, ali naše misli nogosto poletijo v toliprijaziie Slovenske gorice med naše zapuščene družine in osamele doraove. Posebno ka^lar zvecer po vsakdanjein opra\ilu skupaj sedimo ter kramljamo in prerešetaviuno dnevne novice, takrat pa6 nikdar ne pozabimo iianesti govor na svoje mile in drage. Mi pa tudi ne {ozabimo veckrat obiskati Kralja miru v bližni cerkvi, posveGeni presv. Srcu Jez. T|amkaj prav goreče pomolimo za zmago našega orožja, za toliko zaželjeni mir in veselo povrnitev v ljutK) domovino. Prisrčne pozdrave pošiljajo svojim tovari&em v drug*ih krajih, kakor i vsem bralcem ,,Slovenskega Gospodarja": Zižek Fr. od Sv. Ane na Krembergu, Maček Janez in Dvoršak Jožef od Sv. Petra pri Alariboru, Kukovec 'Janez od Sv. Lenarta v Slov. gor., Pipek Jakob od Sv. Barbaj-e v Slov. gor., Dvoršak Franc od Nego\-«, Gajšek Jakob iz Teharja. pri Celju in Se veft drugih iz Stajerske. Seznam vojnih poštnlh uradov, jtlopušSenih k prometu blagovnib vzorcev: štev. 8, 11, 14, 16, 19, 19-11, 20, 20-V, 23, 24, 26, 29, 33, 37, 39, 51, 53, 55, 61, 68^ 76, 79, 85, 88, 91, 94, 95, 102, 103, 105, 109, 11G\ 111, 113, 117, 117-11, 1254 128, 133, 137, 138, 145, -148, 166, 167, 171. 176-185, 188, 195, 195-11, 195-3, 200, 203, 205, 207-209, 212-215, 217-224, 226, 227, 230, 237, 239, 250, 252, 253, 255, 258, 259, 268, 269, 274-280, 282-284, 287-289, 291, 292, 294, 295, 298, 302-304, 306, 307, 312, 316, 320, 323, 324, 331, 333, !!»35, 339, 340, 350, 354, 356-360, 364, 369, 370, 372, -378, 380-383, 385, 386, 389-393, 399, 401, 403-409, 412 444, 444-11, 444-111, 508, 510-512, 514-517, 600, 0002, 005, 607—609, 611—613, 630, — Po&iljanje blagovnih vzorcev pod obstoječimi pogoji je v bodoče dovolieno nn vojno poštne nrade in etapne poštne urar de s številko, ki šo označene v tem seznainu. Vsi ((irugi vojni poštni uradi in etapni poštni uradi s gtevvilko, ki niso navedeni v.gornjem seznamu, so zaprti zza [iromet blaigovnih vzorccv, Pošiljarije blagovmih \\-zorcev na c. !n kr. etapne poštne urade s krajevno ooznačbo je dopušfieno brez spremembe v dosedanjem oobaegu. Preloženi brezmesni dnevi za katollčane. — ŠŠtajersko cesarsko najnestništvo razglaša: Ker sta ddnc 31. oktot?ra in 23. decembra za kaitoličane postnna dniova, je dne 30. oktobra in 22. deoembra dovolljeno knfolifianom zavživati meso, istotako je ilovoljenno zavživati meso na Božič dne 25. decembra, ki ppride letos na drugače trezmesni pondteljek. 20vinarski niklasti novcl pridejo iz prometa s 11. jamrarjem 1917. Ker bodo 20viniwske niklajste novvco jemaie javne blagajne samo dto dne 1. aprila letta. 1917, ^e opoziarja, da naj vsak zamenja najdalje ddo konca tcga leta niklaste 20\uTH\rske novoe z dru> ggimi novci. Pegastl legar. V Meretincib pri Ptuju je za egastim lcgarjem obolelo devet, v LaSkem trgu pa den begunec. Razsvetljava grobov ob Vseh svetih prepovedanna. V graSkib lisuh čitamo, da je cesarska namestnnija za celo Štajersko prepovedala razsvetljavo grobbov' ob Vseh svetih. Gospodarske novioo. JPreskrba Mai-ibora z mlekom. Cesarska na- nniiestuija je odre/dila ustanovjtev urada za preakibo mmesta Alaribora iu okolice z mlekom. V j\i_. bboo mleko, ki ga bodo po3i*».a občine lloo in oUdajalo stiu^kaui. Kmelske c nnaročilo. ttaančno i vvee pri *¦' ppoorabi i. vvaarstvo vvsse odvi; ddrružine i bboo moral- \-: -<r.v»- i , •*,. sseebno polo. •¦ '•-> ?>•>-• žžiinskih članov, odkod i>, ko!; .1-.. vvaalo mleka, koliko bi se pa v hodofie rnb:i.» iittd. O celi zadevi bomo takoi, ko s« bodo izvedle vse ppoodrobnosti, natanfinejo porofiali. Upamo, da bo ces. kkrr. oKrajno glavarstvo pri oddaji mleka postopalo nnaapram kraetskemu prebivalstvu tako, 3a ne bo nobbeenih pritožb. Pred vsem povdarjamo, "da se mora kkmmetskemu ljudstvu, ki ima radl rekviriranja Žita, ffiižžola in moke itak malo Živil, pustiti dovolj mleka za llaasfno uporabo. posobno za hrano otrokom in starim ter bolnim ljudem, Mleko je posebno jpotrebno za na&> kmetsko Ijudstvo, ker občutno primatfjkiiju masti. Kako pokladati divji kostanj. N,a to vprašan- je, ki se je stavilo v predzadnjem naSem listu, odgo- varja »Kmetovajtec" taKo-le: •Divji kostanj ie pra-v do- bro krmilo, ki ga je sploh upoštevati. celo pa v se- danjih časih, ko nam na vseh straneb primanjkuje dobrih krmil. Svež divji kostanj ima v sobi 50% su- hih snovi ter jp njegova Skmbova vrodnost 34 kg, kar ga naredi za razmeromaj zelo redilno krmilo. Grenke in trpke snovi, ki se poleg saponina v njem nahajajo, narede, da se ga v pričetku živali brani- jo, zlasti konji. Ce se pa divfi kostaiij prične v maj- bnih množinah pokladati, ki se od tedjia do tednave- ftajo, sa pa živali končno rade jedo. Po izkušnjah dela divji kostanj trdo meso in špeh, pri krav-ab pa mastno mleko ter ne dobi no meso in ne mleko in ne Špeh kakega lieprijetnega okusa. Co se divji kostanj svež poklada, ga je poprej vsekako zdrobiti. Ako ga pa ni mogoče takoj pokrmiti, se pa mora na zraku in solncu v tankih plasteh dobro posušiti ter ga jo tako hraniti kakor kronipir. Še bolje je. divji kostanj v krušni peči ali kako drugače dobro posušiti, ker se pod lupino silno lahko razpase plesnoba. Posušen kostaiiij se potera po potrebi zdirobi in poklada pome- šan z rezanico. gomoljein itd-., in govedi tudi popar- ,i©n ter tako v sili laliko najdomesti vsako drugo zo- tfanje. Množine divjega kostanja, ki se dnevno po- kladajo, znažajo pri ovea-h Y% kg, pri oveah, ki se pi- tajo 1 kg. pri kravah 2Y* do 5 kg, pri volili za pita- nje 5 do 10 kg in pri prašičih z ozirom na velikos,t od Vi do 2 kig. Divji kostanj paživi s svojimi grenki- mi snovmi prebavljanje; te snovi so zdravstveno ve- liko vre&ne, zlasti če smo prisiljeni pokladati velike rrmožine vodenih krmil, ki delajo želodec ohlapen in fovzročajo drisko. Pri močiiem pokladanju strniščn« repe je torej primešavauje ctivjega kostanja, posebno priporočeno. Večje mnozine pokladati, kakor je gori tovedano. pačgre, a to le v tem slučaju, 6e se di- vji kostanj poprej v vodi izluži, pri cemur se pa iz #ubi veliko rodilnih snovi.. Prevelike množine divje- ga kostanja živaJi zapro in pri konjib povzročijo ce- lo bluvanje. Ilnielj. Na hmeJjskem trgu v Zatcu je bilo oi-aJriiti v pretekli dobi nekoliko živalinejSe gibianje. T<u)di tujega, zlasti savinjsKega limelja se jp spravilo nekaj vagonov na hmeljski trg v Žatec. Cene z;i savinjski hmelj so šle kvišku in so se gibalfp med )05 do 115 K za 50 kg, dočim so se gibale cene za tešlri hmelj med 140—175 K za 50 kg. Za hmeljarje je na hmeljskem trgu v Žalcu raxjK)ložen.je za sedai preoej ugotino. C«ne za les. lz Dunaja se porofta, da ho avstrijskp v^elike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les in sieer za kubiftni moter: Hlodi (plohi) mehek les 40—50 K, trd les 80—100 K, deske 95-106. na Ceškem oelo 123—200 K. Hrastove debele cleske 240 K, tanjše 265 K. Cene za otesani ali oglati žagani mehki tes 60 80 K. trdi 230 K. V Galiciji mehki lfis 87—107 K, za moravski otesani les 130 do 200 K.. Na Štajerskem se plačuje za hlode (plohe, stavbmi m«hki les) 35—50 K za kubifini meter, za hlod« irde pa 60-80 K. Mehke deske 8">—100 K, oglati ali otesani les 70-100 K. deske trde 100-200 K. Sadl v JeHeni sadna drevesca. Co vsadiš sadiio drevesee v jeseni dokler še zenilja ne znirzuje, zrastejo še tisto jesen m\ odrezanih drevesnih koreninah nežne koreninice, ki zacnejo Že v prvi pomlatianski dobi dovažati sok iz zemlje v gornje dele drevesca Ce pa vsadiš drevesce 5e le v spomladi, zi*astejo na odrezanih delih koremn 5e le v spombidi hste nežne koreninice, pri ^emur je vsaj,eno drevesce zamudilo že precej 6asa. kar se zlasti občuti tp<iaj, ako je sporalad zelo suba. V težki zemlji in v visokih legah se pa priporofiii saditi sadnn drpvjp v spomladi in tiP v jeseni. Mai zasežen. Stajprsko cesarsko naiuestnišho caaglaša: Ker jp z ministrsko naredbo z dnp 11. avgusta 1916 določeno. da so v prid države zaseženu vse zaloge maka, kakor hidi ves letošnji pridelek na maku, stt <lolo?a. da sp mak nc smo prodajati nikomur drugeiiiu. kakor oaro(!,njici za olje iti mast ua Dunaju, I., Seitzergassc št. 1. oziromi'. i)oobla'ig6encem te osrednjiee. Zasežena pa ni tista množina maka, ki ne zna&a več kakor 5 kg. toda tudi ta množina se ne sme jirodati. Zasežone iudi niso tiste zaloge maka. katerp se nabajajo v oblnsti državp ali vojaške uprave. Cena za mak je dolo(>en-a ua 150 K za meterski sfot. Za vi-pcc rnora skrbeti tista. oseba, ki jo za nakupovanje maka upra.Aičena. Ako h\ glede cen ne prišlo do sporaziim:^ določi cene zn malc sodlS^e. Osetj«. ki še niso naznanile svojib zalog raaka. ki znašajo vef kakbr 5 ldg. naj to store nemudoina. Za tozadevnp }>fesfopkp so dnloftprv1 st.roge kazni. NajviSje cene •/sa kostl so tudi uradiui doln^pii«' in so razlifine po kakovosti. Zii dobre kosti jp cona od 18 do 22 K na bližnji želpzniški postaji in se /,a zavoj posobej jjlafia. Ta ccria pa velja le za prodajo v celili vagonih. dočim se zniža za 1 'K pri k\ za množine, ki so večje kakor 5000 kg in ki iu> dusežejo celega vagona. in za K 1.50 za q pri množi nah pod 3000 kg. Kako je z oddajo svinj? Vprašajo nss: Ali je treba oddajati svinje? Ali nas more kio prisiliti. da bi morali svinje oddafi? Ali je treb^. oddati inast? — Odgovor: Na Štajerskem še sedaj ni uradno odrejena oddaja svinjj ampak se vrši samo rekviriranje goveje živine ia telet. Dosedaj ne more nihče nikogar prisi!iti; da bi moral oddafi pitane ali plemene svinj vojaškim ali kakim dmgim nakupovalcem. Zaloge masti se sicer popisujejo, a oddati je bo treba pozneje le toliko, kolikor je ima kdo res prevttč za lastno uporabo. Tudi masti ali zaseke ni trei>a nikomur prej oddaiati, dokler se ne bo oddaja uradno odredila. Mi bcim o tem pravočasno poročali Razne novice Njegov ja"ob jje našla. Kmeiu:a lvauk.i l*osj)išil iz Moravske Orlic-e je celi tlv« leti zauian poizvodovala za svojim možem. Rdeč križ je pisal enkrat, da je njen mož vjet, drugoklrat, da je težko ranjen l>il odposlan v neko neznano lxiliiišnico itd., a pravega sledu za svojim Franoetom ni našla. Letos meseca septembra je prišel na dopust sosed Vac. Hren. Ta je bil tovariš Francefa Pospišila na bojišču. Za trjeval je, da je Pospišil pokopan nekje pri Gorlicali. >jena je doliilu do\uljonja za. pot v zaliodno Ga.Uciju. Na Mihaelovo, dne 29. septembra, ;je dospela v Gorlice. Dva dni je hodila od groba do groba in iskala napisa njenega padlega moža. In glej! V nedeljo, 1. oktobra., ko je že zvonilo Zdravo 'Marijo, je naenkrat njeno oko obstalo ua velikeni brezovem križu., na katerem jc bil vžgan češki napis ,.f Franc Pospišil, liraber vojak .. pešpolka, roien v Moiravskih Orlicah." Žena je glasno vskliknila, objemala križ, poljuMovala in s solzami močila zemljo, v kateri po čiva njien France. Pozno ponoči je našel pokopališ6ni ftuvaj ženo, ko jo glasno molila in ihtela na grobu, S silo so jo spravili spat. Končno je žena dobila dovoljenje, da sme dati moža izkopati in ga prppeljati v Moravske Orlice Zeljnata glava, ki je tehtala 11 kg. Mlinarju Platzerju, pri Sv, Stefanu v Rožni dolini na SrednjoStajerskem jp na njegovem zeljniku zrastla zelnata ^lava. k.i teiita 11 kg. Dopisi. Maribor. GrojSCakinja Terozijsi Suppciiiz je dai-ovaJa i ovodorn zadnj« cesarske slaviiosti 400 K za dobrodolno nfiment1. Ta znesek se bo določil revnim šolarskim kuhinjam v mariborskem političn«m okraju. Velikodušni dobrotnirn llodi izrečena najsrfinejSa zahvala, JVlarlbor. Urad za preskrbo prebi\"alstva z živili, katerega \odi komisar c. kr. okrajnega glavarstva g. dr. Lajnšic, se nahaja od idne 21. oktobra naprej v hiši Edmund-Smid ulica št. 8, II. nadstropje. Pri tem uradu se dobijo dovoljenja za prevoz kromj>irja, sladkorne izkaanice itd. Maribor. Mestni magistraf je določil, da si bo smelo mestno prebivalstvo od 29. oktobra naprej kupovati moko. kruh, sladkor, kavo, mast, petrolej, olje in sirovo maslo samo pri tistfh trgovcih, kiateri so s številkami označeni na posebnih kartab. katore bo izdal mestni magistrat. Sv. Peter pri Mariboru. Oskrbniku grolice Brandis, g. Mihaelu Kov-afiift, je umrl na clavici sinček Jožek. Bil jp jako priden. nadarjen in krepek defek, vesplje svojpga očeta. Spdaj biva že pri OčPtu v nobesih! Kuše. Dne 23. oktobra je umrla % 50. letu svoje starosti večletna oskrbnica ,,Rušte ksče". gospa Ivana Sernc. Pokojnica je bila ljubez/n.jiva in z^lo postrežljiva gospa, ki je imela za* vsakega obiskovalca ,,Ruške koče" kako prijazno besedo, ter je slovela po dobri postrežbi Njen pogreb se je vršil dne 25 oktobra predpoldnp ^ RnŠah. Blagi gospej svptiliit večna lnc! Sv. Krlž pri Ljutomeru. TukajSnju Dekliška Zveza priredi v nedeljo, dne 29. oktobra ,,Cesarju za aod" predstavo natrijotifnega znataja. Na vsporertu so: govor. igrp. deklaimicijp in pcsmi. Polovica (^istega dobička jp nampnjena domafiim vojnim jioliabIjencem. zato se preplaMa hvaležno sprejemajo in se pričakuje obilna udieležba. Polzola. Umrla je dne 17. X. in. Marica Cim(.orman iz čislane Ciinpermanove rodbino. Pogreb se je vršil dne 19. t. m. olt izredno obilni udcležbi. Sveiila rajni veftna luf! Cim])ermanovi rodhini pa naše iskreno sožaljo! Parižlj[e pri Bnislovrah. l.)ne 21. oktobra smo pokopali 85 let slarega Florijana Serdoner. Mož je bil vnet Marijin fastilec: 35krat je bil kot.vod.iasavinjskib romarjov na svetovnoznanili Sv. Višarjili. Ravno isti dan kot Serdoner je bil k poftitku položon priden gospodar Franc Žoluir. staa* 52 let. Bil jo td pravi mučenik v 15 let traiajoci bolozni. Oba sta bila priljubljena pri Ijudeb. kar je priftala obilna udpležba pri ]iogrobii. Svetiia jima veftna luč!