M|i Zrna MrodM v London«. Tolmač pr*ya|a Rlbontroppor govor « angloičino in francoičlno. Na sredi, I—‘""mlig rotaad im upr Umi očrnit « Ribbentrop, Hitlerjev aastopnik na londonski konferenei PfMmimm pUia... * sM.sM ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IH D E 2 E L O Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK hmU YHL Ljubljana, 26. marca 1956 Siev. 12. 1iiw|i vmK Belrtek, ktltM MtlM — UrMintitv« upravi v Ljubljani, Tyrleva casta št«v. 2*1. Poštni predal itav. 345. 15.3«3. — Rokopisov no vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir. v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/* dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore je priložiti znamko. Dogffleif p« svei« Izza londonskih kulis O Idealizmu, krvnem brertetvu In mamonlzmu v mednarodni politiki. — Francosko železo za nemške topove — nemški motorji za francoske utrdbe... Poglod v sejno dvorano v saint-Jameski palači v Londonu. Za mizo sode člani sveta ZN in njihovi strokovnjaki Ljubljana, 22. marca. Cenjene bralce prosim opro-žčenja, da že tretji teden po vreti začenjam razgled po svetu z istim problemom. Je pač tako, da že zmerom ta problem najbolj razburja duhove in da se pred njim vsi drugi umikajo v ozadje. Zadnjič smo zapisali, da morajo Francozi to pot prodreti s svojimi zahtevami; to se pravi, nemška kršitev prostovoljno prevzetih obveznosti mora doživeti vsaj formalno obsodbo iz ust po-klicauega sodnika, t. j. Zveze narodov. Francozi in z njimi vsi narodi, ki jim ni vseeno, ali velik, 70 milijonski narod trga pogodbe, so učakali vsaj pol zadoščenja: svet Zveze narodov je Hitlerjevo kršitev locaruske pogodbe soglasno ugotovil ih steni tudi vsaj indirektno obsodil. Ali se bodo Nemci tej' sodbi uklonili, je seveda drugo vprašanje M odgovor nanj ni težak. A to spada v drugo polovico »locarn-ekega« problema (da ga tako krstimo), tisto polovico, ki se šele- začenja razpletati, in naš namen ni, zdaj o tem govoriti. Ustaviti se mislimo rajši pri nekoliko zanimivejšem in poučnej-šem poglavju. Pri poglavju o zakulisju londonskih razgovorov. Tudi preprostemu bralcu, ki mu je visoka politika španska vas, se je gotovo čudno zdelo zakaj so se morali v Londonu tako dolgo — dober teden dni! — prerekati, preden so se zedinili vsaj zastran ugotovitve prestopka. Tudi preprostemu bral- cu je jasno, da mednarodna pravica ni 6lepa in da prav dobro loči velike in male. Nemčija je velika, zato veljajo zanjo drugi obziri kakor bi denimo, veljali za kakšno 5 milijonsko državico. Prav. Razumljivo, Toda prepro- Richthofen, novi nemški poslanik v Bruslju stemu bralcu ni bilo čisto jasno, zakaj se Angleži no samo niso ogrevali za francosko tezo, nego so kar neprikrito kazali svoje simpatije do Nemcev. Tem manj je bilo to razumljivo, ker na vsem božjem 6vetu ni bilo nikogar, ne izvzemši niti Poljakov, ki bi no bil obsodil načina Hitlerjeve geste 7. marca. Preprosti ljudje pravijo: »Angleži so Germani kakor Nemci, in kri ni voda. A vendar, kadar gre za tako velike reči, se ne sme gledati na kri. Tem manj, ker leto 14 uči, da bi se takšna politika utegnila Angležem samim otepati. Ne, tu mora biti še nekaj drugega vmes. Najbrže ,kšeft‘...« Preprosti bralec, ki je tako modroval, ni mimo zadel. Žalostno je, a resnično, da mamon ne vlada samo znotraj držav, nego diktira svojo politiko tudi čez državne meje in njegova volja zaleže več kakor beseda ministrskega predsednika in zunanjega ministra... Londonska city — tako se imenuje 06i'čje Londona, središče visoke finance, veletrgovine in industrije — je zadnje čase precej naklonjena Nemcem. To so dokazali razgovori med mistrom Normanom, guvernerjem angleške narodne banke, in nemškim gospodarskim diktatorjem doktorjem Schachtom. To dokazujejo tudi glasovi, da mislijo Angleži dati Nemcem večje posojilo — glasovi, ki so se pojavili baš sredi najhujše »locarnskec krize... A zakaj je city tako za Nemce in s tem avtomatsko zoper Francoze? Zato — tako beremo v laburističnem >Daily-Heraldu< — ker ji francoska finančna politika ne gre v račun. Francozi so kakor znano, poleg Švicarjev In Holandcev edina država na svetu, ki noče opustiti zlatega standarda v svoji valutni politiki; edina velesila, ki noče razvrednotiti denarja. Prav to bi pa Angleži hoteli, češ da bi bilo gospodarske krize že zdavnaj konec in da bi svetovna trgovi- na spet vzcvetela, če bi Francozi opustili »svojo ozkosrčno in sebično« denarstveno politiko. (Ali to drži, je kajpada drugo vprašanje.) Da so pri londonskih razgovorili sedeli za zeleno mizo kot nevidni pogajalci tudi zastopniki londonske city. dokazujejo naposled tudi slabo prikrite grožnje, ki smo jih brali te dni v poročilih iz Londona: grožnje v obliki »nesebičnih« angleških časopisnih nasvetov in svaril na naslov pariške vlade. Če bo Francija le preveč trdovratno vztrajala na svojem stališču nasproti Nemčiji, se je tu bralo, se kaj lahko zgodi, da se bo njen frank začel krhati... V luči gornjih spoznanj precej prozorno namigavanje. * Namen gornjih vrstic je bil pokazati, da mednarodne politike ne vladajo samo idealistični nagibi. V veliki zmoti bi bil seveda tisti, kdor bi mislil, da so Francozi kaj prida drugačni od Angležev, kadar gre za njihovo korist. Kar koj vam bomo postregli z nasprotnim dokazom! Morda veste, da se Nemci na vseh poljih svojega gospodarstva hite postavljati na lastne noge. Ne brez uspeha. Le pri železni rudi je križ: Nemci je nakopljejo komaj četrtino svojega konzuma, vso drugo morajo pa uvažati. (Pred vojno so .druge tri četrtine nakopali v Loreni, ta je pa. zdaj francoska.) In veste, kdo dobavlja Nemcem manjkajočo železno rudo? Francozi! Letonski ministrski predsednik Ulma-nis je za dobo, dokler se ne izvrši ustavna reforma, prevzel tudi funkcijo predsednika republike se pa reklo, oropati se težkih milijard in silno povečati nezaposlenost. Zapleten problem... Nu, da se stvar nekoliko izravna in da pridejo tudi Nemci na svoje, naj izdamo še eno pikantnost: utrdbe tako imenovanega Maginotovega podzemeljskega pasu ob francoski vzhodni meji so opremljene z Dieslo-vimi motorji, izdelanimi... v neki nemški tovarni blizu Pariza — tovarni, kjer je vse delavstvo gor do ravnateljev in inženjer-jev nemško po narodnosti in državljanstvu... Komplicirana je visoka politika, kaj ne? Observer. Z abesinskega toojiHa: Ranjeni Italijani na obveioeallMu Schacht podlegel Goebbelsu Rekli boste: Zakaj ne bi! Ali je mar ,kšeft‘ med Nemci in Francozi nečastna reč? Dovolite, da dogovorim! Leta 1934 so Nemci uvozili železne rude s Francoskega okoli 1 'A milijona ton. Leta 1935 je uvoz poskočil na 6 milijonov ton!* V kakšen namen naj bi se neki porabil ta prebitek, če ne za oboroževanje? To Francozi dobro vedo in so n. pr. socialisti že zdavnaj vložili interpelacijo na predsednika vlade Sarrauta, zahtevajoč prepoved izvoza železne rude v Nemčijo. Odgovora na interpelacijo še danes ni... In vlaki proti vzhodu, čez Ren, so še zmerom polni predragocene rude... Tako Francija sama dobavlja Nemcem železo za topove, mine in granate, ki utegnejo nekoč ubijati njene sinove... jKšeft*? Prav gotovo. Čeprav se ne da tajiti,’ da bi bilo francoski vladi težko, če ne nemogoče prepovedati izvoz železne rude samo v Nemčijo, dokler vlada med obema državama korektno »prijateljsko« razmerje — sploh prepovedati ta izvoz, bi * Podatki po Članku Paula Allarda v pariakt-M »Vuju«. Ko je Hitler 7. marca raztrgal locarnsko pogodilo in poslal vojaštvo v Porenje, je ravnal impulzivno. Do poslednjega trenutka se je, kakor pravijo, zanašal, da bo njegova diplomacija preprečila podpis fran-cosko-ruskega pakta. Videč da se je uštel, je ves srdit 'skoval čez noč svoj porenjski načrt. Nasprotno je pa Goebbels že dolgo kuhal jKihod v Porenje. In dr. Schacht, nemški minister za narodno gospodarstvo, ga je takisto že dolgo slutil in se ga bal. V sredo, dne 4. marca, je dr. Schacht začutil, da se nevarno bliža odločilni dan; zato je šel h kancelarju in mu podal svojo ostavko. Toda Hitler jo je odklonil. »Ostali boste na svojem mestu, ali pa pojdete v koncentracijsko taborišče,« mu je odgovoril v ftihrerjevem imenu dr. Hanfstangel, Hitlerjev osebni tajnik. Tako vsaj beremo v pariški »Marianni«, JfUsii ih pupoin&C Ufatdoftsld Uonfue-nU Primeren okvir? Prireditelji londonske konference najbrže niso mislili na to, v kakšnem ozračju se bodo vršili razgovori. Drugače bi jim bili morda izbrali vsaj drugačen okvir... Vsepovsod v saint-jameski palači — v njej namreč zaseda konferenca — v vežah, na stopnicah, v sobanah in dvoranah vise same slike, ki poveličujejo razne bitke in vojna junaštva; vsepovsod gledajo s sten podobe generalov. Saint-jameska palača kar diši po smodniku. In da bo prisjjo-doba popolnejša, visi v dvorani, kjer razpravljajo evropski diplomati, velikanska slika kraljice Viktorije na konju, z maršalsko palico v roki... (qlt) Vsaka druga konferenca v Londonu Zgodovina uči, da si diplomati radi izbirajo London za mednarodne razgovore: med 14 važnejšimi konferencami od dunajskega kongresa pa do mirovne konference 1. 1919 v Parizu, jih je bilo 7 v Londonu. Te konference so se vršile: 1827 do 1832: konferenca o Grčiji. Tri velesile (Velika Britanija, Francija in Rusija) so najprej pomagale Grkom, da so zmagali pri Navarinu nad turškim brodovjem in se otresli turške nadvlade, potem so si pa 5 let prizadevale, da to drago plačano zmago Grkom na vseh koncih pristrižejo. 1830 do 1833: konferenca o Belgiji. Takrat se je namreč Belgija odtrgala od Holandske. 15. novembra 1831 so Avstrija, Francija, Anglija, Rusija in Prusija zajamčile Belgiji neodvisnost in večno nevtralnost. — 19. aprila 1839 so v Londonu podpisali drugo pogodbo, ki ponovno jamči za belgijsko nevtralnost; to pot sta razen prejšnjih sopodpisali tudi Belgija in Holandska. (Ta pogodba je tista, ki so jo Nemci raztrgali 1. 1914 kakor »krpo papirja«.) 1850 do 1852: konferenca, ki je zajamčila nedotakljivost Danske in uredila njeno nasledstveno vprašanje. 12 let pozneje (1864) so Prusi pogodbo prekršili, ko so zavzeli Slezvik. 1867: konferenca o nevtralnosti Luksemburga. 1871: konferenca o nedotakljivosti pogodb in o nevtralnosti črnega morja. Ta konferenca je J zanimiva, ker je zelo sorodna sedanji locarnski. Leta 1871 je namreč Rusija sporočila v posebni noti, da želi revizijo leta 1856 v Parizu sklenjene pogodbe o nevtralnosti črnega morja, češ da ji njene določbe ne ustrezajo. Nemški zastopnik, grof Bernstorff, je prvi podpisal zapisnik, da je »enostranska odpoved pariške pogodbe, kakor bi jo Rusija hotela, izključena«. In Rusi so na konferenci vse dosegli kar so želeli, ne da bi jim bilo treba kršiti pogodbo... 1908—1909: pomorska konferenca o blokadi. 1912—1913: balkanska konferenca, ki naj bi bila končala balkansko vojno. Res so 30. maja 1913 [»odpisali mir v saint-jameski palači, medtem je pa že izbruhnila druga balkanska vojna. (sO) Eieutheros Veni/elos, najolavnajil grikl driavnik in roiitolj domovin* J* umrl * Pariiu v ugnaniKu, .o Monsieur Paul je telebnil v zakon Burka, ki jo jc napisalo življenje — samo da njenemu junaku ne gre na smeh (al) Pariz, febr. »Ne hvali dneva pred večerom,« je vzdihnil Georges, počasi srebaje limonado. Njegov pogled je zletel melanholično skozi okno male montmartrske kavarne in se je potem spet obrnil k prijatelju. »Slišiš, Pavle, pomagati mi moraš iz velike zadrege.« »Kajpada,« je nejevoljno zagodrnjal Paul. »Spet kakšna ljubezenska istorija. Naj te vrag vzame, tebe in tvoje ženščine! če misliš, da bom zaradi tebe vtikal prste v ogenj, se pa korenito motiš...« »Nikar ne kvasi,« je trudno mahnil Georges z roko in njegov obraz se je še za odtenek zmračil. »Kaj morem, če se mi pa srce tako hitro vname? Zaljubljen sem — do vratu sem zaljubljen, Pavle. Zaljubljen v prekrasno mlado ženo in vem, da bi imel mnogo upanja pri njej — da moja Claire ne preži name ko pes na verigi...« »Claire?« Paul je nabral obrvi. »Kdo je ta Claire? Spet kakšna nova ljubica? Do zdaj mi nisi niti črhnil o njej!« »I kako neki naj bi ti bil pripovedoval, ko se pa že teden dni nisva videla. In v tem tednu se je zgodilo... Claire je moja nova sobarica. Srčkano bitje s. plavolaso glavico, s temnimi porednimi očmi, in postavo ti ima... postavico, ti rečem! Zraven pa ljubosumna, da je joj. Claire ima za moj okus nekoliko preveč temperamenta. Mi je pa šarmantna in pametna Yvonne že ljubša. O, Yvonne...« Paul je s smehljajem, ki je izdajal hkratu malomarnost in prezir, poslušal prijateljevo tožbo. »Osel si,« je rekel potem. »Jaz na tvojem mestu bi se rajši odločil za mlado, zalo in zvesto Claire.« V Georgesovih očeh se je utrnila iskrica upanja. »Saj si mi dober prijatelj, Paul. Ali mi ne bi hotel prevzeti to vzorno sobarico? Rečem ti, pravi biser je in prepričan sem, da bi še v tvoji zakrknjeni samski sobici napravila nekaj reda. Velja?« »Velja,« je pritrdil Paul, Georges je pa vneto povzel: »Poslal jo bom prihodnji torek k tebi z nekim na videz hudo važnim pismom. In če ti smem kaj svetovati: ne bodi z njo preveč onegav, saj razumeš, preveč plah ne smeš biti! Claire se namreč navdušuje le za cele moške In ne mara, da bi jo prijemal z rokavicami. To plavolaso trdnjavo moraš zavzeti v naskoku!« * V torek je res prišla Claire, točno ob napovedanem času. Georges ni lagal: bila je zala ko le katera. Paul se je kajpada spomnil dobrega nasveta svojega prijatelja in je takoj prešel v naskok. Claire ga je skušala na videz ogorčeno zavrniti, toda mladi mož se je naposled le izkazal močnejšega. Takrat so se pa iznenada odprla vrata in na pragu se je prikazal Georges. »Nesramni lopov!« je zavpil na svojega prijatelja. »Mojo sestro boš zapeljeval? čakaj, pohotnež zverinski, v ječo te bom spravil!« Junaškemu Paulu je zmanjkalo besed. »Mislil sem...« je jecljal, da je to... tvoja sobarica...« »Kakšna sobarica! Moja sestra Juliette je!« je zarohnel Georges. »Ali se pri priči obvežeš, da jo boš vzel za ženo — ali grem pa tale trenutek k prokuratorju in te ovadim!« Paul je vse storil, kar je njegov »prijatelj« zahteval od njega, samo da se ogne škandalu. S sladko-kislim obrazom se je nekaj dni nato prikazal v spremstvu svoje Juliette na stanovskem uradu. Toda komaj sta se mlada poro-čenca vrnila v svoje novo »gnezdo«, so se že začeli prepiri. Juliette si ni mogla kaj, da ne bi bila svojega novo pečenega moža porogljivo nadrla: »Bedak, bolje storiš, če molčiš! Mož, ki verjame tako prozorni komediji, spada v panoptikum!« Zdaj šele so se Paulu odprle oči. Brez besede je vzel plašč in klobuk in odšel k odvetniku, da vloži tožbo za ločitev. Pred sodnikom je Juliette seveda tajila, da bi bila Paula izmamila s svojim bratom v past. Istorijo si je izmislil njen nezvesti mož; je rekla, ker se je hoče orikrižati. Njen dični brat je kajpada to izpovedbo potrdil. In tako zdaj čaka ubogi Paul ves na trnju, komu bo sodišče bolj verjelo, njemu, lahkovernemu osleparjencu, ali perfidnima gro-bokopoma njegove zlate svobode. Vse kaže, da bo siromak pravdo izgubil... Filmana iznevera Mlada Jena v oblasti rafiniranega izsiljevalca (ji) čikago, marca Mlada, lepa, življenja lačna žena v središču nezaslišane afere... Senzacija, kakršne niti čikago ni vajen. Neko popoldne so našli v točilnici dvomljive kakovosti njenega lastnika ustreljenega. Na tleh je ležal majcen revolver. Malo prej so tamkaj videli gospo Dorothy S., kako je hlastno stopila na cesto. Na revolverju so se še poznali njeni prstni odtisi. Zadeva se je zdela hudo enostavna. Pri razpravi je gospa Dorothy vse tajila. Toda indicijska veriga ni imela vrzeli. Ravno so se porotniki hoteli umakniti k posvetovanju, tedaj je pa zagovornik še enkrat govoril s svojo klientko in ji nazorno predočil, kaj jo čaka. Njegovo prigovarjanje je zaleglo: Do-rothy je priznala. In njena izpovedba je bila tako nezaslišana, da je celo porotnikom zastal dih. * Lani za božič se je Dorothy odpeljala s svojim za 35 let starejšim možem v Havano. Na povratku se je seznanila z nekim gospodom, mladeničem, ki je imel vse tiste vrline, katere je pogrešala pri svojem možu. Tudi on je bil iz čika-ga, in tako sta se domenila za redne sestanke v nekem diskretnem hotelu. Soba, kjer sta se dobivala, je bila opremljena z neverjetno rafiniranostjo: stene in strop so bili v samih ogledalih. Nekoč je mlado ženo povabila prijateljica v neki skrivnosten klub, češ da bo tam videla pikantne filme. Dorothy je res šla. Toda predstava se še ni dobro začela, ko je mladi ženi oledenela kri v žilah: z neznansko grozo je bila spoznala samo sebe na platnu. Nekdo jo je bil moral filmati, ko je bila z ljubimcem v oni zrcalni sobi. In tega filma niso takrat prvič predvajali! Kako lahko bi jo kdo izmed gledalcev spoznal! Pol mrtva od strahu se je Dorothy opotekla na sveži zrak. Prvo je, da izve, kdo je film izdelal. In odkrila ga je: lastnika one majhne točilnice, hkratu tudi lastnika hotela, kjer se je shajala s svojim prijateljem. še isti dan je šla Dorothy k njemu. Mož je bil sam izdelal film; objektiv filmskega aparata je bil tako spretno skrit med ogledali, da ga pač nihče ne bi bil uzrl. »Ta film morate pri priči uničiti!« je kriknila Dorothy. Toda lopov se ji je samo cinično zasmejal: »Kaj vam ne pride na um, srček! Ali ni mar zanimiv? In zraven mi bo prinesel velike denarje!« Nesrečna žena je hotela film odkupiti. Izključeno! Terjal je tako fantastičen znesek, da ga Dorothy ne bi bila zbrala, tudi če bi prodala ves svoj nakit. Za njene obupne prošnje se še zmenil ni. Drugi dan ga je prišla Dorothy še enkrat prosit milosti: ponudila mu je polovico zahtevane odkupnine. Izsiljevalec se ji je porogljivo zasmejal in ji je mrzlo povedal, da bo poslal serijo posebno posrečenih slik njenemu možu, če mu ne plača kolikor terja. Lopov ni vedel, da stiska Dorothy v roki, skriti v dragocenem soboljem mufu, majcen revolver. Porotniki, še malo prej odločeni, da obsodijo Dorothy na smrt, so bili celi možje: soglasno so jo oprostili. Italijanakl napisal Maroo Soiacoa Nikar ne verujte tistim, ki vam pravijo, da je za srečen zakon potrebna strela, ki napravi v srcu razdejanje. Naj vam povem zgodbo, ki se je dogodila mojemu sorodniku. Ko je ta moj sorodnik prilezel v trideseto leto, ga je prijelo nekaj takega, kar sili človeka v zakon. Vzrok je bilo neko srčkano dekle, s katerim se je bil spoznal. »Oženil se bom«, je dejal, »kajti mladost mineva. Norčije svobodnega življenja se morajo umakniti resnemu, a blagodejnemu ozračju družine.« Govoril je z dekletom na samem in ji razložil svoje namene. Bila je videti zadovoljna. Tako sta se »menila« nekoliko mesecev in v tem času je moj sorodnik resnično verjel, da je zaljubljen; in kako bi ne bil: dekle je bilo staro jedva tri in dvajset let, brhko, zmeraj dobre volje in plesati je znalo, da je bilo veselje. 125 let poteče 11. marca, kar se Je v Cot-tingnu na Nemikem rodil slavni kemik Robert Bunsen. Njegov najznamenitejii izum Je po njem Imenovani gorilnik z nesvetečim a zelo vrobm plamenom. Bunsen Je umrl I. 1899 v Heidelbergu. Termometer slave (p\V) Newyork, marca Kolumbijska univerza je izdala nekak leksikon, knjigo, ki naj obsega, če drži kar trdi njen predgovor, vse znanje človeštva... v 5 milijonih besed. Ameriškim časopisnim poročevalcem, iznajdljivim kakor so, je prišlo na um, da bi premerili slavo raznih znamenitnikov po številu besed, ki jih jim leksikon posveča. Najslavnejši vseh smrtnikov je po tem merilu Julij Cezar: znamenitemu rimskemu državniku in vojskovodji je v leksikonu posvečenih 2800 besed. Več ko 1500 besed so dobili predsedniki W a -shington, Lincoln in Teodor Roosevelt, Bismarck in Marija Stuart. Napoleon se mora zadovoljiti s 1.350 besedami. Apostol Pavel (1.275 besed) je po tem leksikonu videti slavnejši celo od Kristusa (1.200 besed). Bivši predsednik Herbert Hoover ima 1.150 besed, to je za 300 več kakor njegov naslednik Franklin Roosevelt. Mussolini zavzema dokaj skromno mesto z 850 besedami, zato sta pa dva slavna italijanska slikarja v tem večjih časteh: Rafaelu je posvečenih 1.450, Michelangelu pa 900 besed. Pisatelji so slabo odrezali. Bernard Shaw sme biti kar zadovoljen, ko je odnesel 400 besed, še na slabšem so pa — berite in strmite — filmske igralke: Mary Pickfordova se mora zadovoljiti s 130 besedami, Greta Garbo je pa sploh sirota: napisali so o njej pičlih 80 besed... (»Intran«) Banka Baruch 11. Rue Auber. PARIŠ (9e» Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Postni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. BruseHe**: Holandija: št 1458-66. Ded. DiPnst: Francija št 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št 5967. Luxemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Toda nekega lepega dne je izbruhnil vihar: zaročenka se je nepričakovano zaljubila v korenja-škega in elegantnega konjeniškega narednika in ni hotela ničesar več slišati o mojem sorodniku. Ta je bil silovito jezen in je tuhtal, kako bi izzval narednika na dvoboj. Na žalost, edino orožje, ki ga je bil moj sorodnik vajen, je bil železni raženj, ki je nanj nabadal jerebice, ko jih je pekel na žerjavici. Sklenil je bil zategadelj, da bo dekle ugrabil in jo na ta način osramotil. Ker se je bližal tedaj pustni čas, je sklenil svoj namen izvršiti poslednje predpustne dni. Vedel je, da se njegova bivša zaročenka vsako leto udeleži ponočne pustne veselice in da se vselej obleče v krasen maskeradni kostim. Poznal je dobro njeno šiviljo in na previden, zvit način je izvedel od nje, da bo predstavljala elegantnega Pierrota. Za primerno nagrado je šivilja obljubila, da prišije na prsi kostima lepo kokardo Iz živordeče svile. Možnost pomote je bila po tem takem izključena. Da pojde ugrabitev brez nevšečnosti, je moj sorodnik stopil v dogovor z dvema svojima uslužben- Modrost življenja 0b 20 letnici smrti Narije Ebner-Eschenbaehove Misli in reki velike pisateljice 12. marca je poteklo 20 let, kar je umrla ena Izmed najbolj priljubljenih ljudskih pisateljic, Nemka češke krvi, plemkinja demokratskih nazorov: Marija v. Ebner-Eschenbachova. Mlajši rod ne ve več dosti o njej, zato so jo pa v njeni dobi tem bolj brali mladi in stari, posebno pa ženski svet, ne samo med Nemci, temveč tudi pri nas. Njena življenjska modrost je ostala mlada in sveža še danes. Naj zapišemo nekaj njenih rekov in misli, izbranih na slepo srečo iz njenih knjig. * Neki dober človek je slučajno pohodil črva. Hudo se mu je storilo in z bolestjo se je opravičeval umirajoči živali. »Kako naj popravim svoj zločin?« je vprašal, in črv je odgovoril: tZa to je že poskrbljeno; moji potomci te bodo požrli.« * Le prav najmodrejši ljudje rabijo svojo ostroumnost za presojo ne samo drugih, nego tudi samih sebe. * In tako sem se veselila! rečeš oči-taje, če ti je kakšno upanje splavalo po vodi. Veselila si se — ali mar to nič ni? * Ko se je ženska naučila branja, se je rodilo žensko vprašanje. * Ženska, ki ne more vplivati na svojega moža, je goska; žena, ki no -č e vplivati nanj, je svetnica. * Zelo malo hudega bi bilo na zemlji, če bi ljudje nikoli ne počeli hudega v imenu dobrega. * Vse nam bo povrnjeno, četudi ne pri tistih, ki smo jim posodili. * Za znanje je samo en dokaz: dejanje. * Koliko je ljudi, ki mislijo, da imajo dobro srce, pa imajo le slabe živce. * Kje bi bila ženska moč, če ne bi bilo moške nečimrnosti? * Pametna ženska ima milijon sovražnikov: vse moške bedake. * Razumski zakon skleniti se pravi večjidel, zbrati vso pamet za najbrez-umnejše dejanje, ki ga moreš storiti. * Hudo je, če zakonca drug drugega dolgočasita; mnogo hujše je, če samo eden od njiju drugega dolgočasi. * Za nič na svetu nismo ljudje tako hvaležni kakor za hvaležnost. * V revmo in v pravo ljubezen začne človek verovati šele tedaj, kadar za njima oboli. * Nikoli se ne povzdignemo više kakor takrat, kadar se poglobimo v misli. ' (kž) Nazorno »Papa, kaj je to: finančni genij?« »To je mož, ki več zasluži, kakor more njegova žena izdati.« cema. Eden naj z avtom čaka pri vhodu plesne dvorane, drugi naj pa lepo maskiran poišče Pierrota z rdečo kokardo na prsih. Povabi naj ga na ples in na prigrizek v jedilnici in potem — zlepa ali zgrda — pripelje k avtu ter ga potisne vanj. Nič ne de, če bi žrtev vpila — kdo se na pustni dan meni za vpitje lepih mask! Po uspeli ugrabitvi morata ujetnico pripeljati v stanovanje mojega sorodnika. Izvršitev načrta je uspela tako krasno kakor Napoleonove vojaške vaje. O pol enajstih je eden uslužbencev potrkal pri mojem sorodniku in si otrl znojno čelo; videti je bilo razpraskano. »Gospod,« je dejal težko sopeč, »lepo godljo smo skuhali!« »Ali mar ni šla?« je vprašal moj sorodnik prestrašeno. »Kajpada je šla! Samo...« »Samo?...« »Samo...« »Kaj vendar ,samo‘? Vrag naj te vzame!« Možakar je stal pred svojim gospodom odprtih ust kakor bebec, potem je pa dejal: »Nekaj nepričakovanega se je pripetilo. Namesto vaše zaročenke svs ugrabila neko drugo.« Zanimivosti z vsega sveta Pravo šahovsko čudo je Sele 151etni Belgijec Filip Bernard. Pri 500 šahovskih partijah, ki so jih igrali zadnjih 10 let za svetovno prvenstvo, zna čudežni otrok vse poteze na pamet. Rusinje se vneto udejstvujejo v gospodarskem, kulturnem in družabnem življenju. V sovjetski Rusiji je nič manj ko 66.000 inženjerk in 12.000 znanstvenic. Približno pol miljona Rusinj pa študira na univerzah. Najstarejša Američanka, lekarnarka dr. Marija Degolier-Davenportova, je te dni umrla, stara 111 let. Nekaj dni pred smrtjo je še izjavila: če hočeš učakati leta, bodi zmerom dobre volje, uživaj mnogo špinače in kislega mleka, telovadi, ne jezi se in ne boj se smrti. Italijanskega kralja Viktorja Emanuela ni. je zaradi njegovega delovanja na numizmatičnem polju rimska fakulteta imenovala za častnega doktorja. Kralj je zelo podkovan numizmatik in je napisal že 14 knjig o italijanskem denarju. Harakirija se Japonci uče v raznih vojaških in nacionalnih klubih pri igralcih-specialistih, ki kažejo ta samomor v gledališču. 22.075 rokopisov je dobila neka filmska družba v Hollywoodu na razpis nagradnega natečaja za najboljšo filmsko idejo. 200 lektorjev je imelo 3 mesece čez glavo dela, preden so vse rokopise prebrali m izbrali med njimi tri najboljše. Po 36 letih zaroke sta se v angleški vasi Holgatu poročila miss Browne in mister Carter. Zaročenka je bila obljubila umirajoči materi, da bo do smrti skrbela za svojega očeta, šele ko je te dni oče umrl, sta se 701etni zaročenec in 651etna zaročenka lahko vzela. Greta in Marlena — neelegantni. Diktatorji ameriške mode so pred kratkim sestavili spisek najelegant-nejših Američank. Po njihovi sodbi gre lovorjev venec Američanki filmski zvezdi Joani Crawfordovi. Med njenimi poklicnimi tovarišicami se je za silo »plasirala« le še Mae Westova. Greta Garbo in Marlena Dietrich sta pa »obsedeli«. 981etna starka plesala na svatbi. V Mistrovicah na češkoslovaškem je 98-letna Terezija Somrova na svatbi tako dolgo plesala, dokler ni ženin, njen partner, upehan odnehal. Ta neverjetno sveža starka je s svojo vedrostjo in zdravim humorjem prinesla med svate več veselja in poskočnosti kakor vsi godci skup. Boksanje je postalo obvezno na hamburških šolah. Vsak učenec se ga mora učiti že v tretjem razredu osnovne šole. Nemški pedagogi upajo, da bodo tako povečali borbenost pri mladini. r Jezik je pokazala predsedniku španske vlade Azani neka Marija Delbos. Sodišče v Madridu jo je zato obsodilo na občutno globo. 36 in pol litra krvi so v zadnjih petih letih vzeli v neki rimski bolnišnici 431etnemu bolničarju Alfredu Ansel-miju. Nič manj ko 73krat je v tem razdobju daroval svojo kri za trpeče bližnje. Mohamedov grob v Medini bodo razsvetlili z električnimi žarnicami. Arabska vlada si je to novost izmislila zato, da bi privabila čim več romarjev. Raj na zemlji vam za 15.000 frankov (40.000 din) ponuja francoski »socialni reformator« Maurice Allard za dosmrtno bivanje na otoku Vana-Vani v Južnem morju. Otok ima zdrav zrak, mnogo sadja in dosti divjačine za brezplačno prehrano. »Ah, peklenska bedaka!« je zavpil moj sorodnik. »Ali vama je nisem pokazal? Imela je pierrotski kostim z veliko rdečo kokardo na prsih. Ni je bilo druge enake v dvorani. Kako sta se mogla zmotiti?« »Da, da; pierrotski kostim, na prsih rdeča kokarda. Natanko tako je bila oblečena ta, ki sva jo ugrabila, in vendar ni prava.« »Kdo je pa potem?« »Vrag si ga vedi. Neka neznanka je, ljuta ko panter. Pravi, da bo izpraskala oči prvemu, ki se ji približa.« »Kje sta jo pustila?« »Spodaj je, v pisarni garaže in se noče ganiti iz nje.« Moj sorodnik je šel po stopnicah navzdol, dia vidi ujetnico. Vstopivši v pisarno je imel občutek, da je prišel v kletko najsrditejše leo-pardke na svetu. Mlada ženska v pierrotskem kostimu, čudovito lepa v svoji ljutosti, je z dvignjenimi pestmi planila proti njemu. »Tak vi ste me spravili semkaj?« je kričala rdečih oči, žarečimi od jeze in topečimi se v solzah. »Podlež! Nesramnež!« Tedaj mu je prilepila tako zaušnico, da je jek-nila od vseh sten garaže. Kako tem te oženil KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV Nemec in Nemka pred poroko f oor**' | .Sleoo '''♦So *fc,° Ponudb* ,*9oi iititrnai ■««Bom pa poprej jaz tebi razbil lobanjo, ti dedec razuzdani,« sem rekla in zavihtela pepelnik kakor disk. »Ha, ha,« se je vreščž zasmejal gospo'5 Maxe, se obrnil in položil škarje na prejšnji prostor nazaj. Bil je spet pri pameti. Imela 6em pač sinolo s svojimi šefi... Pri neki drugi priložnosti se je iznenada na smrt zresnil, zapovedoval-no dvignil kozarec m mi rekel: »Poklekni predme, zakaj jaz sem Bog. Jaz imam žezlo vsemogočnosti!« »Mačka imate,« sem vzdihnila v odgovor in odšla ven. Ko sem se vrnila, se je delal spet normalnega. * Nič kaj dobro se nisem počutila v tej hiši, saj nisem bila nikoli varna življenja. Le še poslanstvo angela varuha sem opravila, potem sem pa dala tej hiši slovo. Stanovanjska soba je ležala v visokem pritličju. Iz delovne sobe so držale tja stopnice. Ko 6em nekega dne tam vstopila, sem zaslišala pridušen glas. V par skokih sem bila zgoraj in zagledala nekaj čudnega: Maxejeva žena je 6edela v naslanjaču, škileč zavijala oči in nekam čudno iztezala jezik. Prvi mah sem mislila, da se pači za šalo, posebno ker je njen mož mirno stal za njo. Potlej sem pa le pozorneje pogledala in tedaj sem z grozo opazila, da se je okoli njenega vratu ovijal črn svilnat motvoz, čigar konca je imel gospod Maxe v rokah. »Prst,« je rekel šef, »ravno se odpravlja k Bogu.« Z enim skokom sem bila pri njem in spravila gospoda Maxeja s krepkim sunkom v želodec nazaj na ta svet. Potem sem še ženo pomagala obuditi. Če bi bila prišla le dve minuti pozneje, bi bilo prav gotovo po njej. Zdaj mi je bilo vsega že Drugi dan sem se odpeljala domovino. Zadnji dve leti nisem v nobenih časopisih več srečala imena tega »pisatelja«; zato sklepam, da so se vendar že zaprla za njim vrata umobolnice. 10 »Kaj morem za to!« Bili smo že čez mejo, ko sem si jedilnem vagonu privoščila prvo kosilo po nemškem načinu. Z menoj je sedel za mizo neki gospod, ki si je belil jedačo s steklenico žlahtnega vina. Bil je zelo obilen in je imel debelo zlalo urno verižico. Najprej je začel govoriti o voznem redu, potem o vremenu in naposled o pokrajini. Zdajci se je pa zdrznil, »repo me je pogledal, nekoliko nagnal glavo in dejal: »Oberschnudelwiesner je moje ime!« »Kaj morem za to!« sem menila, ko me je s tolikim pričakovanjem pogledal. »Ali ivam moje ime res nič ne pove?« Hm, vsakdanje ravno ni.« Včeraj sem zmagal pri keglanju,« je očitaje zmajal z glavo in potegnil i/. žepa časopis, kjer je bilo sicer res komaj vidno, a vendarle natisnjeno njegovo ime. Opravičila sem se mu, da nisem brala še nobenih listov. Bil je dobrodušen starejši gospod, pa sem se spustila v pomenek z njim, da mi bo hitreje minil čas. Ko je izvedel, kakšen je moj poklic, ee mu je razširil obraz. Veselo je vzkliknil: »Nu, da, če bi hoteli k meni za tajnico — morda bi bili porabni zame.« »Družinsko življenje?« »Kajpada, in še prav vzorno. Imeli bi vas radi kakor lastnega otroka.« »Ne, hvala lepa,« sem rekla, vstala, prijazno pozdravila in šla, gospod Oberschnudelwiesner je pa obsedel z užaljeno gubo na čelu. Mož seveda ni mogel vedeti, kako slabe izkušnje imam z družinskim življenjem. • »Da, da, kar doma ostani in si pošteno služi svoj kruh,« je menila teta Mina, ko sem ji pripovedovala o svojih doživljajih. »Kaj pa misliš zdaj početi?« ; Tega še sama nisem prav vedela. Le toliko je bilo gotovo, da moram spet kam v službo. Poskusila sem z oglasom v nekem velikem listu ta res sem dobila več odgovorov. Najprej sem se predstavila pri nekem zelo mladem odvetniku. Mož me je pustil celi dve uri čakati in ko me je naposled poklical, je ravnal z menoj kakor človek, ki drži kost v roki in govori s psom. Hotel je vedeti' vse mogoče reči, ki mu jih ni bilo prav nič mar. Mož ni /bil po mojem okusu. »Načelno ne bi imel ničesar proti vam,« je rekel zviška. »Seveda bi mi morali poprej prinesti primerna priporočila.« »Seveda.« sem odvrnila. »Obenem bi pa tudi jaz rada videla priporočila o vaši osebi.« >Kakooo prosim?« »Menda! Od nas ubogih deklet, ki si moramo služiti svoj kruh, zahtevate naš življenjepis do slednje podrobnosti in sam Bog vedi, kaj še vse. Lepo, zakaj ne; preden človek koga plača, hoče tudi vedeti, kaj plača. Toda ali nimamo me, ki moramo za svojo plačo trdo garati, prav tako pravico vedeti, komu se v nekaterem oziru izročimo na milost in nemilost?« S temi besedami sem se zasukala in odšla. A še dolgo sem videla pred seboj njegov obraz, drugi najbolj bebasti obraz, kar sem jih srečala v življenju. Najbolj bebastega je imel gospod Sedelmeier... * Zelo spoštovana gospodična Kerberjeva! Z zanimanjem sem prebral vaš oglas in bi bil pripravljen vzeti vas v službo kot tajnico. Toda moja tvrdka je še zelo mlada, zato bi v začetku ne mogel kaj prida plačati. Poštenost mi pa veleva, da se bom pri uspevanju svojega podjetja tudi nasproti svojim sodelavcem primemo izkazal. Imam trgovino z ribjimi konzervami; to vam pove že pisemska glava. če bi se zanimali za mojo ponudbo, bi vas prosil v ponedeljek ob 16. za vaš cenjeni obisk. Vdani Ernst Rudolph. To pismo ni sicer kaj prida obetalo, ugajala mi je pa njegova od- Nož, ki je petkrat živel Fantastična pretvarjanja dr. Bella. - Slepilo ali resnica? (ml) Newyork, marca, »še znorel bom, šef,« je zaječal detektiv Jack Tyburn, ko je bil s svojim poročilom pri kraju, »če bi se mi bil kdo še pred tednom dni upal natvesti takšno istorijo, bi ga bil boksnil, da bi se izlepa ne zavedel.« »Mlad hrt ste, Tybum,« je menil šef detektivskega oddelka. »Toda priznati moram, da se mi v vsej praksi še ni pripetil takšen pri- Afera Bell je pa tudi res najbolj nora kriminalna zgodba zadnjih let. Začela se je s tem, da so pred nekaj meseci prijeli pri raciji nekega mladega moža s svetlo-plavimi lasmi in bledim obrazom. Aretiranca so, kakor je na new-yorški policijski centrali že nekaj časa navada, »predstavili« več sto detektivom. Med gledalci, ki naj si vtisnejo obraz »težkega dečka« v spomin, je sedel tudi Jack Tyburn. Rumenolasi bledi mož je posebno zato zbudil njegovo pozornost, ker je venomer nervozno stiskal in odpiral pest in si jo drgnil ob rokav. Prvo presenečenje Nekaj tednov nato je imel Jack Tyburn opravka v najbolj gosposkem newyorškem hotelu, v »Wal-dorf-Astoriji«. Ko je stopal čez obednico, je neopazno motril goste. Hotel je govoriti z nekim milijonarjem, ki je bil malo prej prijavil večjo tatvino. Zdajci se je pa zdrznil. Za neko mizo je sedel v smokingu isti plavolasi mož, ki ga je videl takrat na policiji. Koj nato je Tyburn zagledal iskanega milijonarja. Ko je dobil zaželene podatke, ga je detektiv vprašal tako mimo grede: »Kaj pa počne oni sumljivi tip v tako gosposkem lokalu?« Milijonar ga je osuplo pogledal. »Ali mislite mar mistra Roberta Gatea? O, to je zelo ugleden in imovit borzni špekulant, ki na borzi dobro zasluži. Kolikor vem, stanuje že dve leti v tem hotelu.« Tybum se je obrnil do hotelskega upravnika; le-ta mu je po- kritost. Tudi so mi bile konzerve nekam simpatične, ko sem jih imela še iz očetove trgovine v mezincu. Vse-kako sem si hotela zadevo ogledati, že iz zabave. Ob napovedani uri sem prišla. Napis na vratih v pritličju mi je povedal, kje je pisarna. Potrkala sem in vstopila. Miza, pult, škrbast pisalni stroj, omara, stojalo za obleko in trije veliki zaboji so mi zazijali nasproti. Na levi vrata, na desni vrata. Na levi na vratih napis knjigovodstvo*, na desni pa ,Privatna pisarna*. Preprosto oblečen, a simpatičen gospod je vstal, ko sem vstopila. »Rada bi govorila s šefom,« sem rekla. »To sem jaz. Ali ne bi sedli, gospodična Kerberjeva?« Sedla sem na stokajoč stol. »Natočil vam bom čistega vina, preden se odločite, ali želite postati moja sodelavka,« je začel gospod Rudolph. »Dela sicer še ni veliko v pisarni, a nekdo mora le biti tu, jaz sem pa skoraj zmerom na nogah, ker sam obiskujem stranke. Prevzel sem podružnico šele pred kratkim, in zato se pravi pljuniti v roke in za vse prijeti, če hočem kam priti. Za zdaj ne vidim drugega kakor težave, a vem, da jih boin premagal. Enkrat sem imel smolo, zato moram zdaj spet iznova od začetka.« Gospod Rudolph je vstal, stopil Nadaljevanje na 8. str. polnoma potrdil milijonarjeve navedbe. »čudno, kako lahko se človek zmoti,« si je dejal sam pri sebi Tyburn, ko se je odpravljal iz hotela. V veži je spet zagledal plavolasega moža. Mister Gate je stal v druščini zelo elegantno oblečenih in uglednih gospodov in si — nervozno drgnil pest ob rokavu... Plavolasi Harry Kakor blisk je odhitel Tyburn v svojo pisarno in si je dal tamkaj predložiti fotografije vseh sumljivih ljudi zadnjih tednov. Po kratkem iskanju je našel, kar je iskal. Pod sliko je bilo napisano: »Harry Bread, imenovan plavolasi Harry, star 37 let, najbrže vlomilec in tat. Že dvakrat zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen.« Zdaj je torej veljalo obdržati sumljivega moža z dvojnim življenjem ostro v očeh. Drugi dan je prišel Tyburn spet v »Waldorf-Astorio« in malomarno čakal, dokler ni Robert Gate odšel iz hotela. Ne da bi bil opazil svojo »senco«, je Gate stopil v elegantno limuzino in se odpeljal. Tybum mu je sledil v drugem avtomobilu. Limuzina se je ustavila pred elegantno palačo v milijonarskem okraju. Policist, ki je stražil v bližini, je vljudno pozdravil. Mr. Gate se je dostojan- stveno odkril. Tyburn je videl, kako je nato izginil v hišo; pristopil je k policistu. »Kdo je mož, ki ste ga pravkar pozdravili?« »Dr. William Bell,« je dobil odgovor. »Vsi bogatini tega okraja hodijo k njemu.« Lov za prstnimi odtisi Detektiv se je zgrabil za glavo. »Ali sanjam ali se mi blede?« Hlastno se je odpeljal na policijsko centralo in se brez odloga javil pri svojem šefu. »Zdi še mi, da zadnje čase nekoliko preveč garate,« je rekel predstojnik v skrbeh. »Dajte, izprezite za nekaj dni, pa ne boste več videli strahov.« »Ne, šef, nikakih pravljic ne pripovedujem,« je zatrjeval mladi uradnik, »če se nam posreči dobiti prstne odtise tega mistra Gatea, bi lahko takoj ugotovili, ali je identičen s plavolasim Harry-jem.« šefu je bilo zdaj samemu do tega, da pride uganki do dna. Poslal je enega izmed svojih najboljših detektivov v hotel »Astorio«. In mož se je res že čez nekaj dni vrnil s cigaretnico, na kateri je bil Gate pustil svoje prstne odtise. In glej: popolnoma so se ujemali z odtisi plavolasega Harryja! Na policiji so sklenili, da bodo prečudnega pretvarjalnega umetnika še nekaj časa opazovali. Čez dva dni se je Tyburn pojavil pri svojem predstojniku z novim razkritjem: Bell je imel tudi v Broo-klynu posebno stanovanje ln se je tamkaj imenoval Cliff Morley! To pot se je izdajal za slikarja in v njegovem ateljeju je bilo na tu-cate gotovih in na pol izdelanih slik. Štiri žene spoznajo svojega moža Morleyja so aretirali ravno v trenutku, ko je slikal neko mlado damo. Vzlic njegovim ogorčenim protestom so ga odpeljali na policijo. Tam ga je čakalo drugo veliko presenečenje. Komaj je stopil v sobo detektivskega šefa, ko so planile s sedežev štiri mlade žene in se mu vrgle nasproti. »Harry!« »Cliff!« »Robert!« »Wil-liam!« Imena so se kar kresala. Mister Gate, to se pravi Morley, to se pravi Bread, to se pravi dr. Bell, je strmel kakor iz uma v štiri lepotice. Potlej je pa mahnil z roko, kakor češ: Če ste že vse to dognali — »Ko ste bili že tako spretni, da ste poiskali štiri moje žene, vam bom pomagal, da doženete še peto,« je izjavil. »Vprašajte v varieteju ,Lammontu‘ po Jani Bal-dertonovi, pa boste v priljubljeni umetnici spoznali ženo pisatelja Henryja Jonesa. Jones je namreč peto ime,« je končal s sarka- »Tri sto hudičev — kdo ste pa potem prav za prav?« ga je nadrl šef. »Doktor William Bell, zdravnik umetnosti, spo-Imel sem smolo, z bogato ženo. smrt dol-skri-Jano sem se ji Jonesa, dve kome- v mistra Gatea . ______________________ In vse- lej je bila neka ženska vzrok mojih pretvarjalnih komedij. H koncu mi še te senzacije niso več zadoščale. Za izpremembo sem se sprijaznil z gangstri in tedaj sem doživel smolo, da ste me aretirali... Sicer sem pa tudi kot .plavolasi Harry‘ oženjen; izbral sem si bil neko gangstrko. Vse drugo vam ie pa že znano.« Williama Bella so obdržali v zaporu. Za zdaj mu ne morejo dokazati še ničesar drugega kakor štirikratno dvoženstvo in štirikratno ponaredbo uradnih listin. Toda preiskave še ni konec; mister Tyburn si vneto prizadeva, da bi romanu pustolovca dr. Bella dodal dostojno sklepno poglavje. GOERINGOVO PIVO O generalu Goeringu govore, da zelo rad posluša anekdote, ki krožijo o njem. »Našel sem način, kako bom izvedel vse anekdote, ki se šilijo o meni,« je dejal pred nekaj tedni. »Vsakemu svojih treh šoferjev sem namreč obljubil vrček piva za vsako novo zgodbo, ki mi jo prinese na uho...« Ondan ga je neki znanec vprašal, kako se je njegova metoda obnesla. »Slabo,« je zagodrnjal Goering. »Moral sem preklicati svojo nagrado. Vsi šoferji so bili neprestano trdi “kot bat.« (IN) hamo zavitke Pred servirar praženimi dri kuhane suhe dodamo ‘/i 1 smetane, i zdroba, malo soli in •e stati. Potem rahlo iz 3 beljakov, savitek zrežemo s hrb-kšnih 10 cm dolge kose, GLAD REŠUJE ŽIVLJENJE Na vojaški Soli v Briennu na Francoskem se je 5. januarja leta 1780 domenilo S učencev, da se pojdejo drsat na bližnje jezero. Zabavali so se vse dotlej, dokler ni zazvonilo poldan. Te- »Kaj bo pa potem z mo ga je zavrnil kralj. »Veličanstvo ima dušo?« vprašal Alba. »Potem je pa čanstvo, da se odpoveste pi RADION £chichtov prosto {e toi najprej raztopi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. Lepota, zdravie. dom Rubrika za mladi In manj mladi ženski svet O« boi idrav« In lepa Okrepitev ramen Celo pri mišičastih ženskah se pripeti, da so jim ramena (triceps) premalo razvita; kaj šele pri zalitih zrelejših damah! Zenske na splošno tej grdosti ne pripisujejo dosti pomena, ker jim zrcalo ne pokaže, kako žal ost-no jim zamaščeno meso pleše in poskakuje pri hoji. Da, cenjene dame: vsa vaša lepota od spredaj vam ne odtehta grdosti od zadaj. Zato vam bom danes povedala, kako se te grdosti odkrižate. Naj vas ne bo strah: prav lahko in hitro se bo zgodilo, če se boste ravnale po mojem nasvetu. Vaje so lahke in učinkovite. Evo vam prve! 1. vaja Pokonci stoječ iztegni roke, tako da bodo dlani obrnjene v tla. Nato počasi dlani obrni, tako da bodo gledale v strop. Dlani rečem zato, da boš laže razumela; v resnici pa mora gib priti 12; ramen, le tako se bo triceps okrepil. Sicer boš pa to sama prav dobro eutila. Gre za pravi in popoln obrat, n® samo za tistega, ki nastane, če Obrneš roko (dlan) navzgor — da Palec gleda v strop — nego za onega, mnogo težjega, ki nastane, če zavrtiš laket, a roko (dlan) obrneš tako, da ti palec gleda v tla. Povejmo nazorneje: najprej zavrti laket, palec naj gleda v strop, nato zavrti nazaj v prvotno lego in nada-jJuj vrtenje, da obrneš dlan v strop. Potem nazaj v prvotno lego in odmor. Napravi to vajo počasi dvajsetkrat. (Ko jo boš delala, jo boš laže razumela kakor zdaj pri branju.) 2. vaja Upogni levo laket, kakor da bi jo Imela v obvezi. Z desnico krepko zagrabi levico med ramenom in komolcem. Vleci z levo lehtjo na levo, z desno roko pa na desno, z vso močjo; to naj traja t?>o dolgo, dokler ne našteješ do desi_L. Nato isto vajo z drugo roko. To stori šestkrat. Ta vaja dosti zaleže, mnogo več kakor vaja s kavčukom. Naposled se ne pozabi temeljito zmasirati z žimasto rokavico, da se ti meso utrdi. Irene Conseillere Pa bo i»bira na wii»i Meščanska kuhinja Jedilni list za premožnejše Ponedeljek: Pretlačena zeliščna juha, gnjatna torta*, jabolčna kaša. Torek: Goveja juha z rižem, govedina z ohrovtovimi vršički, mariborska torta*. Sreda: Obara s cmočki, dunajski zrezek, zelena z majonezo*, mešan kompot, drobno pecivo. četrtek: Porova juha*, preslaninjene Pečene telečje noge s solato, orehov zvitek*. Petek: Zeljnata juha, zelenjavni zrezki, ocvrte miške z ribezovo polivko. Sobota: Krompirjeva juha z gobami, goveji jezik z grahovo kašo in jabolčnim hrenom, jabolčna krema. Nedelja; Možgani in cvetača z majonezo, nadevane piške, zelena solata, snežna torta*. Jedilni list za skromnejše razmere Ponedeljek: Ričet, špinačne dalke s sirovo omako*. Torek: Goveja juha z vlivanci, govedina z gobovim krompirjem*. Sreda: Zdrobova juha, krompir v oblicah z bešamljevo omako*, hrenovke. Četrtek: Svinjska pečenka s pečenim krompirjem, solata, sirovi obročki*. Petek: Pretlačena lečna juha z ocvrtim močnatim grahom, zdrobov zavitek*. Sobota: Angleški ohrovt, telečji kotleti s kruhovimi cmoki. Nedelja: Telečja obara, pečene telečje prsi z rižem, pi-škotne rezine*. Ce&tofroU ievedo-.... če pere mamica s Schichtovim Radianom, fi gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kajti Schichtov Radion opere brez truda perilo veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako pre-tot najprej raztopi Radion v mrzli vodi Recepti za jedi označene v jedilnih listih z * Gnjatna torta 15 dkg masla (21 dkg presnega masla) spenimo s 7 rumenjaki, vmešamo 7 žlic moke in 7 žlic mleka, na koncu pa rahlo pridenemo še sneg iz 7 beljakov. To testo razvaljamo na 5 okroglih testenih krp in pečemo vsako posebej v tortnem liku. Ko so krpe pečene, namažemo prvo z mešanico sesekljane gnjati in kisle smetane, drugo z mešanico sesekljanih kislih gobic in presnega masla, tretjo spet z gnatjo, četrto pa s popraženimi možgani. Potem postavimo torto še za kakšne četrt ure v vročo pečnico, da se pregreje. Mariborska torta Na deski zgnetemo v testo: 15 dkg masla) 21 dkg presnega masla), 9 dkg z vanilijo pomešanega sladkorja in 28 dkg moke. Iz tega testa spečemo 4 testene krpe. Prvo in tretjo krpo namažemo s takimle nadevom: 7 dkg sladkorja stepemo s sedmimi dkg mezge in vmešamo 2 beljaka. Vse skupaj dobro spenimo. Drugo krpo in povrhu torte namažemo s takole kremo: 30 dkg sladkorja kuhamo v ‘/n črne kave, dokler se ne zgosti; potem vmešamo 6 rumenjakov in stepamo vse skupaj nad soparo tako dolgo, dokler se krema ne 'zgosti. Zelena z majonezo Zeleno olupimo in skuhamo v slani vodi, potlej jo zrežemo na tenke' lističe — in ko se ohladi, vmešamo med njo gosto majonezo. Porova juha 5 velikih porov zrežemo na kose in jih na hitro zdušimo na masti. Potlej por pomokamo, in ko moka porjavi, zalijemo z vodo. Potlej zrežemo v juho 2 krompirja, solimo in popramo ter kuhamo tako dolgo, dokler se vse ne zmehča. Na koncu pretlačimo goščo, prilijemo mleko in juho, prekuhamo in vžvrldjamo pred serviranjem 1 rumenjak. Orehov zvito 15 dkg sladkorja dobro spenimo s 5 rumenjaki, pridenemo 16 dkg zmletih orehov in sneg iz 5 beljakov. Testo denemo v omaščeno in pomokano pločevinasto pekačo in pečemo v zmerno vroči pečnici četrt ure. Se vročo pogačo namažemo s poljubno mezgo (najprimernejša je kostanjeva mezga) in jo brž zvijemo. Ohlajeni zvitek serviramo po obedu. Snežna torta 25 dkg sladkorja, 25 dkg nastrganih lešnikov, po potrebi zmešanih z orehi in mandlji, rebro čokolade (nastr- gane), cimet in nastrgane limonove lupinice vmešamo v trd sneg iz 8 beljakov. To mešanico denemo v omaščeno in pomokano pekačo za torte, ter pečemo v pol hladni pečnici. Torto serviramo s stepeno smetano ali pa s čokoladno kremo. Špinačne dalke s sirovo omako 'h kg špinače kuhamo in pretlačimo. Posebej spenimo 5 dkg masla z 2 rumenjakoma, dodamo soli in popra, potem vmešamo 4 dkg moke, ki smo vanjo pomešali za noževo konico pecilnega praška, in sneg iz 2 beljakov. Na koncu primešamo še špinačo. Iz tega testa pečemo v nizki ponvi majhne dalke, jih namažemo z jajčnim cvrtjem, ali pa s sesekljano posebno klobaso, ali pa s sesekljano gnatjo. Na koncu zlepimo po dve dalki skupaj. Sirovo omako pripravimo takole: Napravimo svetlo prežganje in ga zalijemo z mlekom ali s smetano. Potem omako solimo, popramo in kisamo z limonovim sokom, pred serviranjem pa vsujemo vanjo pest nastrganega bohinjskega sira. Gobov krompir Namočene suhe gobe zdušimo na maslu, primešamo soli, popra in zelenega peteršilja, podmetemo z moko, zalijemo z mlekom in prekuhamo. Omake mora biti precej, ker zrežemo vanjo na. pol skuhan krompir, ki ga šele v omaki do mehkegft skuhamo. Bešamljeva omaka 4 dkg moke Vsujemo v 4 dkg razbeljenega masla. Ko moka vzkipi, prilijemo '/«1 mleka, solimo, popramo in kanemo nekoliko limonovega soka v omako. Ko se omaka ohladi, v žvrkljamo vanjo 1 rumenjak in 1 žlico nastrganega bohinjskega sira. S to omako polijemo krompir v oblicah. Sirovi obročki Iz 14 dkg pretlačenega kravjega sira, 14 dkg moke, 1 jajca, 1 rumenjaka, 4 dkg stopljenega masla in 1 dkg raztopljenega kvasa zgnetemo testo. Ko 'h ure vzhaja, napravimo iz testa majhne svaljke in jih zvijemo v obročke. Pečemo jih v vroči masti in potresemo s cimetom in sladkorjem. Serviramo jih vroče. Zdrobov zavitek Pripravimo navadno testo za zavitek, potem ga pa namažemo z nadevom in zvijemo. Nadev: 5 dkg masla stepemo s 3 rumenjaki, •/« kg debelega pustimo ’/» ure vmešamo sneg iz Pripravljen noža v kakšnih 10 cm dolge robove z beljakom in ku-zavitke 10 minut v slani vodi. serviranjem jih potresemo s po-drobtinicami. Zraven sodijo češplje. Piškotne rezine Anekdote RADIKALEN RECEPT Sir Humphry Rollestone, osebni zdravnik pokojnega angleškega kralja Jurija V., je imel v zasebni praksi vedno dosti pacientov. Do uglednega in izkušenega zdravnika so imeli ljudje nenavadno veliko zaupanje. Mož si je posebno rad privoščil hipohondre. (Med izobraženci in neizobražene! ni poznal razlike.) Kako neusmiljeno je ravnal s temi namišljenimi bolniki, nam pove pričujoča anekdota: Dr. Rollestona je neko noč poklicala bogata in razvajena dama. Čeprav je bila zdrava ko dren, je trdila, da so ji mišice otrpnile in da so ji vsi udje odpovedali. Tožila je, da že več dni ne more iz postelje. Prebrisani zdravnik jo je pri priči spregledal. Stopil je k namišljeni bolnici in ji rekel: »Gospa, če v dveh minutah ne boste na nogah, se bom vpričo vas slekel in legel k vam v posteljo!« Moralne dame toliko da ni kap zadela, ko je slišala te besede. Toda še zmerom ni marala iz postelje. Minili sta dve minuti in dr. Rollestone se le res začel slačiti. Odložil je suknjič in telovnik, bolnica je pa še vedno ležala ko odrevenela v postelji. Ze si je odpel naramnice in se lotil hlač — ■ — takrat je pa’ uboga bolnica na mah pozabila na svoje otrple ude: kriknila je da je šlo skozi ušesa, in skočila ročno ko srna iz postelje. Dokaz, da so bile njene mišice otrple res samo v domišljiji. OPREZNI VOJSKOVODJA Atenski vojskovodja Ifikrat (415 do 353 pr. Kr.) je odredil, da morajo Atenci v dobi miru utrditi svoje mesto. »čemu nam bodo utrdbe!« so majali Atenci z glavami. »Saj nam od nikoder ne grozi nevarnost!« »Mar hočete, da nas nevarnost zaloti nepripravljene? Ali ne bi bilo strašno, če bi morali bežati pred sovražnikom z zavestjo: ,Na to pa nismo bili pripravljeni!*?« V neki bitki so Ifikratovi vojaki začeli omahovati in se umikati pred sovražnikom. Tedaj je vojskovodja zavpil z mogočnim glasom: »Strahopetci! Ali hočete mar, da postane sovražnik junak?!« Te besede so zalegle. Ifikratova vojska je tudi v tej bitki zmagala. daj je eden izmed učencev dejal, da je lačen in da gre na kosilo. Tovariši so mu prigovarjali, naj ostane, toda lačni mladenič se ni zmenil za to m je odšel. Komaj pol ure po njegovem odhodu se je led zdajci vdrl in jezero je pogoltnilo vse štiri mlade drsalce. Lačni mladenič, ki Je zaradi kosila zapustil družbo, Je bil sam Napoleon I. poznejši francoski cesar. Lakota mu )e bila rešila življenje. PRINC WALESKI KOT ZENITNI POSREDOVALEC Pred nekaj leti je princ Waleški, sedanji kralj Edvard, obiskal neko tekstilno tovarno na Angleškem. Prijazno se je razgovarjal z delavci in jih izpraševal to in ono. Tedaj Je nepričakovano stopil pred princa stari tovarniški strojnik in mu rekel: »Visokost! Z veliko prošnjo se obračam do vas. Imam 201etno hčerko, ki se Je voljna poročiti samo z bogatim trgovcem ali višjim uradnikom. Zaradi tega sem ves potrt. Siromak sem, nimam zvez ne znanja, zato prosim vas. Visokost, da se zavzamete za mojo hčerko in ji poiščete primernega ženina.« Princ, začuden nad to nenavadno prošnjo, je vprašal strojnika: »Ali je vaša hči lepa?« »Krasna!« je navdušeno vzkliknil oče in pokazal princu njeno fotografijo. »Dobro! Storil bom vse, da se bo vaša hčerka dobro poročila!« Angleški prestolonaslednik je držal besedo; delavčeva hči ce je po šestih mesecih res poročila z bogatim londonskim trgovcem. Na svatbo je prišel tudi visoki ženitni posredovalec sani. TOPOVSKA KROGLA Španski kralj Karl V. (1500—1558) je pri obleganju nekega mesta prišel v bližino ognja sovražnih baterij. Njegovi častniki so ga rotili za božjo voljo, naj se umakne. Karl V. se je pa samo zasmejal. »Ali poznate v vsej svetovni zgodovini enega samega vladarja, ki bi ga bila topovska krogla ubila?« Jih le zavrnil. VOJVODA ALBA Vojvoda Alba se je nekoč pomenkoval s Karlom V. o političnih zadevah. Svetoval je vladarju, da naj pomori vse kneze, ki so mu odveč, da se jih tako odkriža. z mojo dušo?« je mrzlo čas, veli-prestolu.« '/tke sladkorja v prahu in 2 celi jajci stepamo 10 minut, potem pa ; vmešamo 12 dkg sesekljanih orehov, ! žlico ruma in 12 dkg presnega masla i in vse skupaj dobro spenimo. Globoko 1 omaščeno pločevinasto pekačo obloži- 1 mo s piškoti, namočenimi v mleku, | Jih namažemo s pripravljeno kremo, nanjo položimo spet piškote in pustimo pecivo čez noč na hladnem pro- j štoru. Prihodnji dan pomažemo rezine z gostim kakaom ali s čokoladno polivko. * Jajca ostanejo dolgo sveža, če jih namažemo s slanino ali z mastjo. Kljub temu jih pa moramo hraniti na zračnem in suhem prostoru. Po strahovitem mrazu Je v Združenih državah zavladalo nenavadno milo vreme — In «da| poročalo z vseh koncev prostrane Unije o katastrofalnih povodnjih. Na sliki na levit poplavljene ulice v Woodside-Queensu ¥ državi Newyork. Na desni: železniška nesreča, nastala zaradi odnehanja nasipov, Izpodjed«-nih i vodo. PJI 4 ljubezen PO FRANCOŠČINI FRIRCOII B. P. 24. nadaljevanje Instinktivno se je bil umaknil v ozadje lože, a vzlic temu sem čutila magnetni lesk njegovih oči, strmečih vame. Tako sta minili dve minuti; meni sta se zdeli dve uri. Opazila sem njegovo obotavljanje. Tudi on si je bil zadal strahotno vprašanje: Katera od obeh? Zena, ki Je nihče ne pozna, ali metresa, znana vsem? In prepričana sem bila, da bo iz svojega moškega samoljubja, iz strahu, da se v očeh vseh svojih prijateljev ne osmeši, ostal pri Margiti Dennyjevi. Medtem je vojvoda Maryland-ski čedalje bolj silil vame, da mu povem svoje ime; bližal se je namreč odmor. Vedoč, da me Artur Winterton opazuje, sem se vojvodi prijazno nasmehnila. »Nikar se mi tako ne smejte, mylady! Drugače bom storil naj večjo nekorektnost!« »In ta bi bila?« »Da ostanem pri vas vse drugo dejanje.« »To bi bila baznost, mylord, in bojim se, da je moj mož ne bi nikdar dopustil.« »Ali mar ve, da ste tu?« Zoper svojo voljo sem pogledala proti loži Margite Denny-jeve in komaj viden nasmešek mi je zletel čez ustnice. »Kaj pa da ve!« »A tega vendarle ne more uganiti, da sem imel čast z v^mi govoriti?« »Na žalost — tudi to mu ni neznano!« Tisti trenutek so se ložna vrata odprla in na pragu se je prikazal Artur Winterton. Pokazala sem vojvodi svojega moža; ta gesta je bila nemo dopolnilo mojih prejšnjih besed. Tujčev obraz je preletel blisk presenečenja. In bolj uganila sem kakor slišala vprašanje, ki so ga tiho zamrmrale njegove ustnice: »On — vaš mož?« »Da!« Skoraj z grozo je pogledal Arturja Wintertona. Vojvoda je pisatelja očitno poznal, toda moja izjava, da sem njegova žena, je najbrže vse, kar je vedel o njem ali vsaj mislil, da ve, postavila na glavo; kot spodoben mož in brezhiben gentieman pa seveda ni smel predolgo kazati svojega začudenja. Ne da bi se bil ganil s sedeža, je mirno čakal s prekrižanimi nogami, ravnajoč se v svojem obnašanju po meni: saj sem bila takrat zanj »domačica«. že sama spodobnost je terjala, da končam to mučno zadrego. Zbrala sem vso svojo hladnokrvnost in moža predstavila. »Vojvoda Marylandski... Artur Winterton, moj mož.« Prvi se je priklonil z neprlsi-ljenostjo moža iz odlične družbe, ki ga nobena stvar ne spravi iz ravnotežja; drugi je pa samo presekano mignil z glavo — tako na kratko In mrzlo, da je bilo skoraj žaljivo. Winterton je bil silno bled. Njegove mrzle oči so se od vojvode obrnile k meni, trdo in vprašujoče. Tisti trenutek, odkrito priznam, sem bila tako zmešana, da nisem vedela, kaj naj storim. Sovražnost in izzivalnost mojega moža mi je dala slutiti naj-hujše: čutila sem, da se mu zdi navzočnost tujega moškega v moji loži sumljiva. Kakor da vojvode sploh ne bi bilo v loži, se je obrnil k meni in mi zapovedovalno dejal: »Voz vas čaka, madame; dovolite, da vas spremim.« Njegove neizprosne oči so mi velevale brezpogojno pokorščino. Toda ni ga večjega gluhca od tistega, kdor noče slišati; uporno sem odkimala, trdno odločena, da bom vsaj ta večer prebila po svoji volji. »Voz bo počakal,« sem vzkliknila prešerno. »Hotela bi ostati do konca predstave.« Artur me je srdito ošinil z očmi. Nato je siknil z glasom, ki ni mogel utajiti drgeta: »Rekli ste, da boste odšli koj po prvem dejanju.« »Res sem to obljubila?« sem vzkliknila smej6 se. »Ce je to res, sem pač kakor otroci, ki se jim hoče kolača in obljubljajo, da bodo pojedli samo košček, ko ga dobe, pa vsega pospravijo... Ne; zdaj ko sem videla prvo dejanje, sem šele dobila tek, zato hočem ostati do konca.« Najine oči so se srečale, čeprav sem se na videz šalila, je moral iz mojega pogleda spoznati, da bi bilo vse prigovarjanje zaman in da bom r.es ostala do konca predstave. Na široko sem se naslonila na ložno ograjo, trdno odločena, da se ne umaknem s svojega mesta. Winteiton se je razgledal po loži. Njegove oči so se ustavile na obeh praznih stolih. Mar je premišljal, ali naj prisede ali ne? Ali je pa računal, koliko gostov bi še utegnilo priti? Najbrže je bilo tako; sklonil se je namreč k meni in me tiho vprašal: »Ali je ta loža vaša?« »Menda.« »Kdo vam jo je priskrbel?« »Nihče... Sama sem si jo kupila. Hočete videti vstopnico?« Vzel je listek v roke in zdajci je izginila napetost z njegovega obraza. Toda premagati se le ni mogel, da ne bi pokazal na vojvodo in vprašal z nekam oholim glasom: »Ali je ta gospod vaš gost?« Tujec je razumel pomen vprašanja. »O, ne!« je živahno odgovoril namesto mene in vstal. »Hotel sem se samo ponižno pokloniti lady Wintertonovi, nedvomni kraljici nocojšnjega večera. Ne bom več nadlegoval s svojo navzočnostjo. Saj se že začenja drugo dejanje...« Vljudno se je priklonil in odšel. Ostala sem sama s svojim možem, ki je stal za menoj, kakor da ne ve prav, kako naj bi se vedel proti meni. Tako je minilo nekaj minut. Ker se še zmerom ni ganil, sem se obrnila k njemu: »Ne mislim vas zadrževati, Artur. Ce vas drugod čakajo, vam res ni treba ostati tu.« »Moje mesto je poleg vas. In ker hočete po vsaki ceni videti vso predstavo...« »Moj Bog! Mislim, da imam za to isto pravico kakor vi! Saj vas ne prosim, da mi delajte druščino!« »če pa ne morem drugače!« »Zakaj ne? Saj me vendar nihče v gledališču ne pozna!« »Nihče — razen vojvode Ma-rylandskega.« »In mlss Margite Dennyjeve, ki je pa nočete imenovati.« Videč, da se je pri omembi tega imena vgriznil v ustnice, sem neutegoma dodala: »O, ničesar vam ne očitam!... Popoln gospodar ste nad svojimi dejanji, a nikar ne pozabite, da tc zame nič manj ne velja.« »Toliko ne, da bi se smeli v teh letih kazati v javnosti brez ženske družbe.« »O, v Londonu mi je to docela vseeno.« »Poznam vašo teorijo o tem,« je suho odvrnil. »Ni treba, da bi mi jo začeli vnovič razlagati.« »čudovita je vaša moška nelogičnost!« sem vzkliknila. »Na jezik mi sili vprašanje, kako morete v takšnih okoliščinah sploh protestirati.« Toda on me je brutalno zavrnil. »Molčite! Gledališka loža ni za take pomenke.« Njegova srditost mi ni šla do živega; malomarno sem skomignila z rameni. Bogme, res tehten vzrok je imel za svojo užaljenost, ko sem bila vendar sama, on je pa prišel v družbi svoje ljubimke. Moški so včasih res zabavni v svoji donebni domišljavosti! V tem se je v drugo dvignil zastor. Morala sem se prisiliti, da sem se vsaj nekoliko vživela v dogajanje na odru. Moje oči so bile tako rekoč na dveh straneh: pri igralcih in v loži. Videla sem namreč svojega moža, kako se je sklonil k cvetlicam in vzel v roke posetnico. Toda komaj jo je bežno preletel, jo je že srdito zmečkal in jo vrgel v kot. Potem je pograbil šopek in ga nervozno poslal za njo. Sele po tem obračunu se je odločil prisesti k meni. Tako sva sedela drug poleg drugega, leseno in nepremično, dokler ni v drugo padel zastor. Takrat sem vstala. »Ah, vendar! Vendar že!« je vzkliknil moj mož in takisto vstal. »Pardon,« sem ga hladno zavrnila. »Nikakor še ne odhajam! Le nekoliko izprehoditi se mislim.« »Ne izzivajte moje potrpežljivosti, Renata!« je rekel Winter-ton s stisnjenim glasom. »Ostanite tu!... Ni treba, da bi se dajala ljudem v zobe!« Prezirljivo sem ga premerila z očmi. »Menda bi hoteli, da bi se skrivala pred ljudmi kakor nune!... Sramujete se me, ha, ha!... Ostanite tu, če vas je volja; jaz pa grem, da si razmajam nogč.« In nalahno, a vendar odločno sem ga odrinila od vrat in sto- Kini orinašaio SOKOLSKI DOM SISKA telefor 83-87 Predvaja od 28. do 30. t. m. »VALČEK NA NEVI« V glavni vlogi Paul HOrbiger. Od 31. marca do 2. aprila »MOJ DRAGI JE LOVEC« (Ljubezen ua dvoru.) Hansi Niese in Greti Theimer. V petek 27. t. m. ima Roko! SiKka prosvetni večer (akademijo) — recitacije in glasbene točke. Začetek ob 20. uri. KINO MOSTE predvaja v soboto 28. t. m. ob 20. uri, v nedeljo 20. t. m. ob 16. in 20. uri in v ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri Jeanette Macdonald in Raraon Novaro v muzikalni opereti »MELODIJA SRCA« Dodatki in cene običajne. KINO TALIJA KRANJ predvaja 24. t. m. ob 20.30 in 25. t. m. ob 16., 18. in 20.30 veselo opereto »POT DO SRCA« (Alle Wege ftihren zur Liebe.) V gl. vlogi Cbarlptte Suša, tenor Hans Sonker. 28. t. ra. ob 20.30 uri, 29. t. m. ob 16., 18. in 20.30 uri veliko Robert 1 Stoizovo opereto »EKSPRES NA RIVIEROc s Karl Ludvig Djehlom in Charlotto Rusa. amm ZVOČNI RADIO JESENICE telefon Int. 10 predvaja v petek 27. t. m., v soboto 20. t. m. In v nedeljo 29. t. m. ob 20. uri (v nedeljo tudi ,pb 15. uri) velefilin »BOGOVI SE ZABAVAJO« i tVillljem Fritschem In K&the Gold v glavni vlogi. Dodatki: doma« kulturni film In Paramountov tvočni tednik. KINO ŠOŠTANJ V soboto 28. t. ni. ob 20. uri in v 'nedeljo 29. t. m. ob 18. in 20. uri velefilin »KNEZ VORONCOV« Brigita Helm Pride: Smaragdni Djcrdan ZVOČNI KINO SEVNICA predvaja v torek 24. t. m. in v srodo 25. t. m. film »BURJA« Film nam prikaiuje vstajo nmeriike mladine proti gangsterjem. V soboto 28. t. m. In v nedeljo 29. t. m. film »DŽUNGLA SMRTI* pila na hodnik, ne meneč se za to, ali pojde moj mož z menoj ali ne. Artur mi je sledil. Z mračnim obrazom, a vidno prizadevajo si, da bi nastopal kot mlad zakonski mož, ki se vanj upirajo vse oči, je šel za menoj. Res so se vse oči upirale vame in reči smem, da je bila pozornost, ki sem jo zbujala, ime zelo laskava. Moja toaleta je dosegla večji uspeh, kakor sem se upala nadejati. Poudarjala je sleherno mojo telesno odliko, tako da so se oči vseh moških z neprikritim zadovoljstvom ustavljale na moji mali in neznatni osebici. T;-.ko sva prišla v enega izmed salonov. Na nasprotni steni je viselo visoko ogledalo in v njem sva se zagledala drug poleg drugega: Artur in jaz. Bilo mi je, kakor da bi nama bil ta spogled pobral še tisto malo krvi, ki jo je izdajala bledica najinih obrazov. Ali sva se zbala, da naju ne pusti na cedilu najina hlinjena hladnost? Oba hkratu sva odtrgala drug od drugega oči. Toda čeprav sem jela opazovati ljudi okoli naju, sem vendarle čutila na sebi oči svojega moža: čutila sem jih, kako me skrivaj opazujejo, kakor da bi šele zdaj uzrle goloto mojih ramen in lehti in vratu. Ko je bilo predstave konec, mi je Artur Winterton brez besed pomagal ogrniti plašč. »V drugo vam dajem prosto,« sem rekla mirno. »Vaši prijatelji vas gotovo že čakajo...« Ni mi odgovoril, zato me je pa tem besneje ošinil z očmi: čutil je, da se mu rogam. Spodaj na ploščadi se je gnetla množica. »Avto lady Wintertonove,« je zavpil moj mož. Glave so se obrnile k nama; med ljudmi je zašumelo. Pisateljevo ime je bilo splošno znano in je zbujalo pozornost med občinstvom. Morda je tisti trenutek tudi radovednost ljudi doživela svoje zadoščenje, saj dotlej niso vedeli, s katerim imenom bi spravili v zvezo moj obraz. Kakor je bil namreč moj mož skoraj vsakomur znan, tako mene živ krst ni poznal; prepričana sem, da si je tisti večer marsikdo v gledališču ubijal glavo, kdo neki je ženska, ki ji romanopisec dela druščino. Winterton me je peljal k avtomobilu in mi odprl vratca, že je naročil vozniku, kam naj pelje, ko sem opazila, da hoče vratca zapreti: nameraval me je torej samo pustiti domov. »Pardon, Artur,« sem vzkliknila. »Ge greste z menoj, pojdem tja, kamor me boste vi peljali, a če se vrnem sama, pojdem tja, kamor bo mene volja.« »Kaj naj spet to pomeni?« se je razgrel. »Kam hočete ob tej uri?« »Lačna sem,« sem mirno odgovorila. »Naročite vozniku, naj se ustavi pred naj bližnjim resto-ranom.« Winterton je planil pokonci. »Kakšna norost naj bo to? Jedli boste doma, kakor se spodobi!« Toda njegov program mi je izvabil samo pomilovalen nasmeh. »Zelo zabavno je, res, če človek takole sam doma večerja.« Ponudila sem mu roko. »Lahko noč, Artur! Pojdite po svojih potih in pustite me, da grem tudi jaz po svojih: tako se bova še najlaže razumela.« Nisem še dogovorila, ko se je srdito pognal v avto in prisedel k meni. 9 Spoznanje Avto je odhitel proti najinemu domu. Moj mož je sedel zraven mene. čutila sem, da samo čaka priložnosti, da se znese nad menoj. Toda bila sem oprezna; za nič na svetu nisem marala, da bi me izzval. Zato sem se stisnila v kot in obsedela tiho in nepremično, da je moral sam prebavljati svojo slabo voljo. Toda komaj sva bila doma, si je njegova jeza toliko bolj dala duška. To sem pričakovala in priznati moram, da vse te ure nisem po- čela drugega kakor netila njegovo togoto. Njegovi očitki zastran mojega »nespodobnega« vedenja mi spočetka niso šli prav nič do živega. Wintertona je očividno najbolj to srdilo, da je zaradi mene izgubil večer. Naj sem mu še tako zatrjevala, da si je sam kriv, zakaj me je pa vzel na znanje — jaz na primer sem si v gledališču prizadevala, da ga ne vidim — je bilo vse zaman. Ne samo da ga s tem nisem potolažila; čim bolj sem poudarjala svojo ne-brižnost in pohlevnost v tej zadevi, tem bolj mi je bilo, kakor da bi vlivala olje v ogenj. Da bo nesreča še večja, se je nato znesel še nad vojvodo Ma-rylandskim in njegovo navzočnostjo v moji loži; pri tem je labil, da se milo izrazim, malce nespretne besede. Kaže da je ta gospod užival sloves velikega ženskarja in da je vsaka dama, ki so jo videli v njegovi družbi, prišla na slab glas. Zato mi ga je torej Artur Winterton tako ogorčeno očital! Zato mi ni mogel odpustiti, da je našel vojvodo Marylanda v moji loži! Njegovi očitki so se mi zdeli vendarle malo prehudi — tem bolj, ker je čedalje manj izbiral besede. Tako sem nehote začela svojega kavalirja zagovarjati. Beseda da besedo, včasih tudi neprostovoljno. Sama ne vem več, kako je prišlo, da sem svojemu možu na njegove razjarjene očitke oponesla, da je vojvoda Marylandski kot moški še zmerom toliko vreden kakor Margit Dennyjeva kot ženska, in da sva moj mož in jaz, kar se tiče nocojšnjega gledališkega večera lahko bot: on je prišel v spremstvu svoje ljubimke, jaz sem bila pa v družbi neznanega mi moža. Te besede so ga pičile ko sršen. »Vaša naivnost presega res že vse meje!« je zavpil. »Poročena žena, ki kaj nase da, modruje malo drugače kakor vi.« »Saj to je tisto: ko pa nisem zares poročena žena,« sem ga mirno zavrnila. »Poročena sem le na videz!« »Ali nosite moje ime tudi samo na videz? Ne, moja prava žena ste!« »če vam je prav,« sem mirno odgovorila, »vam predlagam, da nikar ne začenjajva pesmi spet od kraja! Sami dobro veste, da nisem nikdar videla v vas svojega moža. še tole bom pripomnila, da spravim nocojšnji pripetljaj v okvir, ki mu gre: prav tako kakor imate vi svojo me-treso, prav tako bi si tudi jaz izbrala ljubimca, kadar bi se mi ga zahotelo...« Hu mor Začetek ljubezni »Kdaj je moj srček prvič odkril, da me ima rada?« »Takrat ko me je začelo jeziti, če ti je kdo rekel, da si bedak!« Pred sodnikom »Najprej ste torej tožnika razžalili in mu vrgli v obraz vse psovke, ki so vam prišle na um — potem ste ga pa še s pestjo sunili v prsi! Zakaj ste to storili?« »Ker slabo sliši, gospod sodnik!« Mlad pisatelj pri zdravnika »Zapomnite si torej: nobenega duševnega dela!« »Oprostite, gospod doktor, a moj no- vi roman...« »Tega lahko z mimo vestjo spišete do konca!« Njena »velika« zamera »Zakaj pa tako oprezno odpiraš to pismo?« vpraša Nada svojo prijateljico. »Sporekla sem se s svojim ženinom in mu mislim njegovo pismo zaprto poslati nazaj — poprej bi pa vendarle rada vedela, kaj mi ta nesramnež sploh piše!« V gostilni »Koliko piva pa stočite po navadi na teden?« vpraša gost krčmarja. »Kakor nanese: pet do šest hektov.« »Dvakrat toliko bi lahko stočili.« »Kako neki?« »Ce bi do vrha natočili.« Ameriški humor »Pomisli, Erika: včeraj mi je mama pravila, da je mojo prababico moj praded ugrabil!« »Strašno! Tako stari ljudje, pa še tako vročekrvni!« Marcel Allaln In Plerre Souvestre: 4. nadaljevanje »Vprašajva se torej, kaj je neki napotilo hudodelca, da je jzvršil umor?« »Krasti je hotel, kaj pa drugega! 10 ie pribito!« »Kaj naj bi pa prišel krast? Na posteljni omarici je vendar ležalo vse P«*n° prstanov in dragocenih demaut-IV okraskov, pa še denarnica povrhu, u, sami veste, da 6e morilec ničesar j dotaknil, v predalu pisalnika je Ho več šopov stotakov, ki bi jih bil avaden tat brez dvoma V6e odnesel. a*io si torej razlagate ta dejstva?« »4>a, kdor bi prišel po denar in _ s°t*ae, bi resda...« bi^fi6 Da 111nam ne 6me Priti) da .'-•v za tatvino, o tem sem pa pre-1 ican, da umor ni izvršen iz mašče-anja; vsaj do tega trenutka še ni-»• aiogel ugotoviti, da bi imela gro-; kakršnegakoli sovražnika. Lahko Pa mogoče, da je bila grofica koti napoti, ki se je hotel polastiti V6sa drugega, ne denarja in dragotin. Toda kdo naj bi imel takšne antene? Priznati moram, da si na vprašanje pri najboljši volji sam ne znam odgovoriti.« v taz sem na to mislil.« ».Naposled pa ne smeva pozabiti, a utegne biti morilec takšen človek, i spolno ni normalen, ki je mogoče duševno^ omejen. Morda je postala grofica žrtev kakšnega nevropata, ki e 1® v hipni duševni zmedenosti neprostovoljno spozabil nadnjo. Če bi i ,a torej za tak primer, bi padel brez 1 Rvou'a Precejšen sum na Charlesa j anrberta. Sicer res komaj kaj veni tem mladem človeku, toda to, kar ve,n. je že nekaj. Njegova mati brž-1 !jaS n* .normalna, sicer ne bi bila v sanatoriju za živčno bolne. Vzemiva, aa je Charles Rambert psihotik ali 1 a * nevr°tti5. potlej bi bilo — ne glede na V6a prejšnja razmotrivanja res mogoče, da bi bil on izvršil untor. Saj vam menda ni novo, da se utegne moč takšnihle duševno neformalnih ljudi v afektu podvojiti, Ct|o_ potrojiti.« res! Nu, torej se vam zdi ne-fogoče, da bi kdo drug izmed hišnih prebivalcev storil to krvavo dejanje?« »Poglejva si jih kar po vrsti!« je vzkliknil Juve. »Po moje lahko brez skrbi izvza-jneva obe služkinji, Marijo in Louiso. u, potem imava še hišnika — kako Se že piše?...« »Herve.« »Saj res, Herve. Ta možakar ima nedvomno dokazan alibi; bil je v mestu. Dollon je imel z najemniki do enajste ure pomenke, potlej je šel Pred polnočjo še okoli gradu in se je vrnil v svojo vrtno hišico. Dollon je mi najmanj do petih zjutraj neprestano doma, in to je potrdila tudi usmiljenka, ki streže njegovi bolni Zeni. Sicer pa — kakor sem izvedel ~~ se Dollouki že na bolje obrača.« »Sodni zdravnik je ugotovil, da se Je umor zgodil med tretjo in četrto uro — torej moramo Dollona po vsa-ceni izvzeti. 06tane samo še — gospod Etienne Rambert.« »Doepod Rambert se je vendar pri peljal šele ob sedmih zjutraj z osebnim vlakom. Saj je dokazano, da je vstopil ob ‘20.50 na postaji Orsay — in izstopil zjutraj v Verrieresu, kjer sta gu na postaji sprejela gospodična Tereza in Charles. Vso noč je bil torej v vlaku — imenitnejšega alibija men-aa pač ni.« »Res tehten alibi. Priznam! Torej morava spet vrniti k Charlesu Kambertu. Umor se je izvršil, ne da m bil kdo le kaj slišal, torej je mo-al biti morilec v hiši. Razmisliva Uialo; Morilec je v hiši, stopi pred grofičina vrata, nalahno potrka, reče nekaj besed, grofica V6tane in mu od-Prav nič se ne čudi, ko zagleda moškega — saj ga pozna — moški 'stopj v gospejno sobo — in...« , »Tak nehajte vendar! Saj mi sli-Kale pravi pravcat roman! Pozabljate ?a> da je zapor na vratih s silo od-»gan, saj tiče vijaki samo še s ko-mcami v lesu!« Juve ge je bežno nasmehnil in delni Preiskovalnemu sodniku: . »Prosim vas, bodite tako prijazni n stopite malo z menoj, pokazal vam J°m zanimivo malenkost.« , Šla sta po hodniku do grofičine so-*}?• ki so jo bili medtem že spet ure-Grofico so položili na mrtvaški De Presles ei je vse to ogledal od blizu. Zdajci je vzkliknil: »Saj tu 60 nekake praske... Hudirja, to se zdi kakor...« »Nu, torej?« »Zdaj vidim, da vijaki niso s silo zrahljani, temveč jih je moral nekdo z izvijačem izviti.« »Torej gre za ponesrečen poskus. Morilec nas je hotel spraviti na napačno sled, hotel nas je potegniti. Toda zdaj je pribito, da ni nihče s silo vlomil. Hlrratu je pa dokazano, da je grofica morilcu sama odprla vrata, torej je moral biti njen znanec — in še dober povrhu, sicer bi mu spričo svoje bojazljivosti gotovo ne bila odprla!« »Temu ne morem oporekati...« »Dovolite, da vas spomnim zdaj še na čudno vedenje Charlesa Ramberta na vččer pred umorom. Saj menda veste, da sta se predsednik Bonnet in župnik Sicot zgražala... Če vzameva še možnost dedne obremenitve, saj je njegova mati duševno bolna... Nu, sicer pa, gospod sodnik, še nekaj vam moram pokazati!« Juve je skoraj nevljudno pograbil preiskovalnega sodnika za roko in ga peljal nazaj v Charlesovo 6obo. V sosedni toaletni sobi j® pokleknil na nje enega samega človeka; ugotovil sem, da je ta človek splezal na železniški nasip in izginil v predor. Škoda, da so bile stopinje zaradi dežja že tako zabrisane, da sem jih le za silo izmeril, vendar sem prepričan, da so brez dvoma moške...« »In kaj sklepate iz tega?« je vprašal de Presles, ki ga niso Juvejeve najdbe nič kaj zanimale. »Človek bi lahko sklepal, da je morilec po umoru brž stekel pičia dva kilometra do predora in je v njem počakal na kakšen vlak — in se odpeljal dalje...« »Dragi gospod nadzornik, saj vendar živ krst ne more skočiti na drveči vlak, zlasti ko vozijo na tej progi ponoči brzi vlaki. »Dragi gospod nadzornik,« je razdraženo dejal de Presles, »vaša večna protislovja so že kar smešna; ne zamerite mi trdega izraza! Komaj skujete kakšno domnevo in jo podprete z vsemi mogočimi dokazi, se vam že spet samemu 6ebi imenitno zdi, da jo ovržete in trdile nekaj prav nasprotnega. Reči moram, da mi take zamotane kriminalistične metode ne gredo v glavo.« Juve se je moral spričo živčnega ugovora preiskovalnega sodnika zasmejati; hladnokrvno je izjavil; »Metodološki smisel mojega sklepanja je pač tak, da hočem po vsaki ceni nepristransko in brez predsodkov priti problemu do dna. Hudo napak se mi vidi, da bi moral neko svoje naziranje, kakršenkoli sum, po vsaki ceni dokazati in opravičiti. Zmerom skušam upoštevati vse, kar vidim in slišim in kar mislim, zato se držim do končne razčistitve zadeve — vzporedno morda dveh, morda tudi treh nasprotujočih si domnev. Šele takrat, kadar krivca res najdem, lahko z mirno vestjo rečem, da je delo opravljeno. Po mojem mnenju mora kriminalist iskati s a m o resnice in se ne sme ozirati na različne ,domnevne dokaze”. Prosim va6 torej, da mi ne zamerite, če vam bom zdaj zaupal še eno svojo domnevo, ki vas Tako varčna v uporabi in vendar tako učinkovita EUDA KREMA IDEAL V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, evratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA dec v knjižnici. , »Kar tukajle poglejte, ali vidite na e'f zaporu kaj čudnega?« »čudnega? Nič!« »Če bi bil kdo e silo od zunaj vlo-'1 'N bi ne bil izdrl samo zapora, tem-tudi uho, ki se vanj zapor zatika. Kakor pa vidite, ni tako! Uho je po-Polnotna nedotaknjeno. In če si oglejte zapor še bliže...« Juve je s prstom pokazal na izvite "ledene vijake. tla in pokazal s prstom madež na linoleju: »To si poglejte!« De Presles je opazil majcen temen madež, oslinil je pr6t in podrgnil. Njegov prst se je rjavordeče pobarval. »To je kri!« je zamrmral. »Da, kri je,« je ponovil Juve, »in zato mislim, da je pri umivalniku res visela okrvavljena brisača, o kateri je gospodična Tereza toliko pripovedovala. Tista brisača torej in tale krvavi madež sta hudo zgovorni priči.« Preiskovalni sodnik je živčno bobnal po naslonjalu. Čez nekaj časa je rekel; »Hm. Ne bil bi rad v koži tega mladeniča... Vaši sklepi so preveč prepričevalni!« »Ne, nikakor ne!« je odgovoril Juve. »Ne? Zdaj vas pa res več ne razu mem, gospod nadzornik! Kaj hočete prav za prav reči?« »Mislim namreč takole: Našla sva sicer celo vrsto sumljivih stvari, ki govore zoper Charlesa Ramberta, toda prav toliko je spet takšnih okoliščin, ki govore za to, da je izvršil umor nekdo, ki je prišel od zunaj v hišo. Nihče mi ne more dokazati, da ni morilec nemara prišel skozi vežna vrata v grad.« »Tak, prosim vas, saj vendar veste, da so bila vrata zaklenjena!« »Prava reči Ne bi oporekal, če bi bila ključavnica na vratih kakšna res moderna varnostna ključavnica, ali pa če bi bili na vratih močni železni zapahi, ki bi se dali samo od znotraj odpahniti. Na vratih je pa vendar samo starinska ključavnica, sicer prav velika, vendar popolnoma navadna. Vsakdo si je lahko iz voska napravil odtis in si izpilil ključ iz železa.« »Če bi bil prišel morilec od zunaj,« je ugovarjal de Presles, »bi vendar morali najti kakšne sledove, pa jih ni nikjer videti...« »Pač, pač! So sledovi, so! Tukajle poglejte,« Juve je segel v žep in potegnil kos papirja, »to je iztrgan ko6 specialke, zemljevida okolice gradu. Našel sem ga na potu med gradom in železniško progo.« »To vendar še ni dokaz! Če človek najde v domači okolici kos domačega zemljevida, to pač ni nič čudnega. Seveda, če bi staknili pri kom izvirni zemljevid, iz katerega je ta kos iztrgan, potem bi že utegnili najti smer...« »Morda bom pa vendar staknil človeka, ki je tale košček zemljevida iztrgal. Po vsaki ceni se bom potrudil. Toda ta papir še ni vse, kar imam v zagovor za svoj nazor. Davi sem se sprehajal ob železniški progi in našel kaj sumljive sledove. Stopinje so držale proti vhodu v predor in ^icer z briveške strani, ne morda na strani proti Verrieresu, kjer podzida-vajo progo. Torej na tisti strani predora, kjer nima nihče ničesar iskati. Saj še delavci ne prihajajo na drugi konec predora, to sem nedvomno ugotovil. Nu, tam sem torej našel etopi- »Spomniti vas moram na to, da že . ()n ge t>0l j razdražila, zakaj malo upa- več ko mesec dni popravljajo progo j nja imam. da se mi bo sploh kdaj in da se mora sleherni vlak ustaviti; včasih mora celo po pol ure čakati na znamenje za nadaljevanje vožnje. Morilec je prav lahko izrabil takle postanek vlaka.« »Prav, že prav, toda pri gradu nismo našli nobenih sledov.« »Ne bi rekel. Na trati pod gospenjo sobo sicer nisem našel izrazitih sledov, pač pa dovolj dokazov, da je tam nekdo grebel po zemlji. Skoraj tako se mi vidi, kakor da bi bil kdo skočil z okna, morda iz prvega nadstropja na mehko zemljo, in je skušal potem še hitro zabrisati sledove za seboj...« »To bi pa res rad videl!« »Pojdiva dol!« Medtem ko sta krenila po trati pod gospenjo okno, je de Presles pripovedoval, kako zelo se čudi, da ni tisto jutro po umoru nikjer našel nobenih sledov, čeprav si je vso bližnjo okolico gradu natanko ogledal. »To je prav lahko mogoče,« je odgovoril Juve. »Če je namreč morilec in to je storil skoraj gotovo — šel po trati, 6e je to zgodilo gotovo, še preden je rosa padla. Rosa je pohojeno travo spet vzravnala in — zdaj so stopinje zabrisane. Zd> se mi, da je ubral morilec prav zaradi tega pot čez trato « Med pogovorom sta prišla oba gospoda do rabarbare, ki je rasla sredi trate popolnoma osamljena. Počenila sta in 6i kar najvestneje ogledala okolico. Nenadoma je Juve vzkliknil: »Lejte, to je pa res zanimivo!« »Kaj pa?« »Tole! Poglejte!« Juve je pokazal na nekaj črnih grudic zemlje, potresenih po debelih listih grma. »Nu, in ...« »To je zemlja, navadna zemlja, in sicer prav takšna zemlja, kakršno najdete deset centimetrov pod travo. O lem pa gotovo ni dvoma, da tudi ,najsodobnejša* zemlja ne skače sama od sebe deeet centimetrov visoko, da bi se morda iz radovednosit razgledovala s kakšnega lista tele rabarbar-. Ker torej prst ni sama 6kočila na grm. jo je moral nekdo po grmu potresti. Kako se je to zgodilo, ni tako težko uganiti. Neki človek je skočil tik te rabarbare na travo. Hoteč zabrisati sledove, je z rokami poravnal zemljo, potem si je pa pomel roke, da bi si jih očistil. Nu, in tedaj je 6tresel te grudice prsti na grm. V tem vidim dokaz, da je morilec po svojem krvavem dejanju zbežal iz hiše.« Po vašem pač torej ne more biti Charles Rambert morilec?« »Charles mora biti morilec.« posrečilo dokazati njeno pravilnost. Naj vam povem, da se mi ne zdi izključeno da gre pri tem umoru za najgenijalnejšega hudodelca, za Fan-tomaea...« De Presles je skomizgnil z rameni in menil s porogljivo zategnjenimi ustnicami: »Tak zdaj me še s tem strašilom pitate! Povem vam po pravici, da ne verjamem v to skrivnostno pošast. To je kvečemu hrana za opravljive in histerične ženske.« Juve je s silo požrl surovo opazko, potlej je pa hladno odgovoril: »Po mojem mnenju vaše vzvišeno posmehovanje ni upravičeno, gospod sodnik. Sem sicer res 6amo skromen kriminalni uradnik, vendar se s svojo petnajstletno prakso lahko ponašam. Jaz, gospod sodnik, verjamem, da Fantomas živi! In kadarkoli domnevam, da je pri kakšnem hudodelstvu udeležen Fantomas, takrat mi nikoli ni do smeha! M:slim, gospod de Presles, da ne boste pod solncem našli človeka, ki bi lahko trdil, da sem strahopetnež. Prevečkrat sem izvršp-vaje svoj poklic nosil svojo kožo na prodaj. Kar prepričani bodite, da sem marsikaterega ,težkega* fanta prijel, ki bi mi bil prav gotovo brez pomišljanja upihnil življenje, če bi me bil le dobil Cele družbe poznam, ki čakajo samo tega. da bi mi kdo izmed njih poslal kos svinca med rebra. Prava reč, temu se že znam izogniti. Kadar pa o Fantomasu kaj čujem, kadar le slutim, da utegne biti ta genij na delu — brez sramu vam priznam, gosjrod preiskovalni sodnik — takrat me pa strah obide. Jaz — Juve — se Fantomas? bojim! Zakaj ta tič je od zlodeja; njemu ne prideš z navadnimi sredstvi in z običajnimi metodami do živega, 2e leta in leta slepi policijo na najbolj rafinirane načine, sleherni pasti se izogne z občudovanja vredno zvijačnostjo, njegova predrznost je tolikšna, kolikršna je njegova premetenost. Povsod je in nikjer, in — bržčas se ne bom zagovoril, če trdim, da je zapleten tudi v umor na gradu Beau-lieuju; morda celd zdaj prisluškuje najinemu pogovoru. Vsi moji tovariši, prijatelji in predstojniki, ki so kdajkoli in kakorkoli poskušali Fantomasa ujeti — vsi brez izjeme, gospod de Presles — vsi so padli umorjeni! Kar verjemite, Fantomas živi in obstoji!« »Za božji čas, toda Fantomas je naposled vendar samo človek kakor midva, saj ni nadnaravno bitje!« »Res, priznam! Človek je, toda genij! Ne vem ali ,dela* na svojo pest ali pa načeluje organizirani tolpi; ničesar ne vem o njegovem življenju, msm Anglcii so v Hitler]e*i gosti 7. marca brali samo njen drugi del — da ponuja kancelar mir — in si zatisnili o5i prod prvim, uiodnojiim delom: pred krUtviJo versajske in l°carn-ske pogodbe Zato srečat na londonskih ulicah ljudi z lepaki: »Neuiuja vzklika odgovorimo Ji ,Mir'!« in »Britanija, Francija In Nemčija — združite s<* zn dnr.«: — no vidi* pa niti enega lepaka, ki bi protestiral zoper krSitev mednarodne pogodbe... njegovih nagibov ne poznam... nikoli ne morem z gotovostjo trditi, kakšna je njegova vloga pri tem ali pri onem hudodelstvu, ki ga pišem na njegov račun. Nikoli ne najdem njegovih sledov... In če je imel na Beautieuju tudi svoje prste vmes, bržčas ne bomo nikoli razčistili zadeve.« De Preslesa so Juvejeve besede bolj presunile, kakor si je sam priznal; nič več posmeha ni bilo v njegovem glasu, ko je vprašal: »Ali ne mislite torej, da bi bilo najpametneje, če poizvedovanje kratko in malo ustavimo? Slučajev,, ki že od vsega začetka ne kažejo...« Juve se je nekam prisiljeno zasmejal: »Sicer sem rekel, da se Fantomasa bojim, toda nikoli nisem rekel, da sem strahopetnež. Bodite prepričani, da bom do konca izvršil svojo dolžnost! Odkar sem izprevidel kako pomemben je ta Fantomas — in že zdavnaj sem to izprevidel — sem se zaklel, da bom tega lopova prijel. Fantomas je sovražnik človeške družbe — previdneje rečeno: bržčae je sovražnik —. Jaz sam vidim v njem svojega osebnega sovražnika... Sicer pa, bomo že še videli...« Nekaj minut sta se oba zamišljeno sprehajala po trali. Naposled je vprašal de Presles: »Ali morda sumite, v kateri osebi se skriva Fantomas v našem primeru?« »Saj res, vam prav nič ne koristi, da vam tukajle predavam o bitju ali nebitju Fantomasa. Mislim, da ni morilec grofice Langruuske nihče drugi kakor...« »Gospod Juve! Gospod Juve!« je nekdo_ zaklical — in oba gospoda sla se brž obrnila: pismonoša je prinesel brzojavko »Ali je kateri izmed vaju gospod Juve?« »Da, jaz.« »Zaupna brzojavka je prišla. Prosim za legitimacijo, gospod Juve!« Juve je potegnil iz žejia svojo izkaznico, podpisal prejemnico in živčno odprl brzojavko. Potlej jo je pomolil preiskovalnemu sodniku, rekoč: »Prosim, če vas zanima... od policij-skega predsedstva v Parizu...« Brzojavka je bila kratka in jedrnata: »Povratek v Pariz nujno potreben stop Zadeva Beltham stnn Sumimo Fantomasa stop.« VI KOVČEGI GOSPODA GURNA »H gospiodu Gurnu bi rad!« Vratarka v hiši številka 147 na Le-vertovi cesti, gospa Doulenquesova, je premerila gospoda, ki ji je povedal svojo željo, z lahnim nezaupanjem od nog do glave. Možak je bil močan, temnih las, podjetnih brkov, na glavo poveznjen mehak klobuk, ovratnik plašča privihan »H gospodu Gurnu bi rad!« je ponovil neznanec nekam nestrpno. »Gospoda Gurna ni doma. Odpotoval je.« »Vem, vem, toda šel bi rad v njegovo stanovanje, če ste tako prijazni in me spremite..,« Pri teh besedah je segel v žep plašča, kakor da bi hotel nekaj potegniti iz njega, kar bi opravičevalo njegovo čudaško prošnjo. »A, v njegovo stanovanje bi rad šli?... Kakopak, zdaj šele razumem, po njegovo prtljago 6te prišli Gotovo so vas poslali od tistele... nu, kako se že tista šmentana tvrdka imenuje? Sam vrag naj si zapoin-ii ta tuja imena...« Stopila je k omari, v kateri je hra nila pošto najemnikov Zdaici je potegnila iz predalčka zmečkan listič. Juve se je tiho splazil za njo. in medtem ko si je natikala naočnike, je ž ■ s sokoljim očesom prebral ime ki ga je potreboval. Po tihem ;e stojiil spe tri korake nazaj in glasno dejal! »Od Southern Steamship Com panj'je.« Vratarka je črkovala. »South . prav, prav... saj ne vem, kako se !a Z;om?k izgovarja. Rue d llauteville, kajiieda?« »Tako je!« Od St 30-33 Din 39; Od St- 34-38 « 45; HERSAN CAJ Za pomlad 1936 priparoča tvrdka J^/uMfctna ZADNJE MODNE NOVOSTI Vlz%u{U st/afe nape. Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. OUSciU hoš<> pediUuM- V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedikiranje stane Din 6'—. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog stane Din 4'—. Posetite nas, prepričajte se sami! na, Šelenburgova 7 Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri trenchoatov, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri PRESKERJU. Ljubljana Sv. Petra cesta 14 MALI OGLASI Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske m podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt> niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom Prodam Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din, Najmanj 10 besed. MOŠKO KOLO dobro ohranjeno naprodaj. Poizve se v upravi »Družinskega tednika«. GLOBOK IN UDOBEN OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Za gotovino«. Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije i Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. k| pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno iz delane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din »&*— In Din 87’—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra Jice, triciklji itd. solidno izdelano In poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Kolizej. Kupim Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ANGLEŠKI KLOSET, rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod feW. C.« na upravo lista. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, praktičen in zložljiv, dobro ohranjen, kupim za gotovino ali pa dam v zameno zanj globok udoben otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Fantiček«. Dcpisovan/e Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al> dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. GOSPODIČNA, "mlada, simpatična, čiste preteklosti, 'trgovsko naobražena, s primerno doto, želi resnega znanja z inteligentnim go spodom dobrega srca; radi pomanjkanja zna nja. Slika'zaželjena. Prednost državni name Ščenel. Ponudbe pod »Srečen fcakon«, _______________ KATERO SRČKANO, SIMPATIČNO DEKLE želi prijateljstva inteligentnega fanta? OnJ. dopise piosim na uptavo pod *>Lepgi dnevi«. OOPISOVATI 2ELIM r, inteligentnim go spodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« Dod šifro »Razvedrilo«. IŠČEM SODELAVCA(KO) pri brezkonkurenč nem podjetju s ca. Din 15.000. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »Zaščiteno«. VDOVA, OSAMLJENA, 40 let' s pokojnino, želi dopisovati z iskrenim osamljenim gospo* dom. Dopise na upravo Ii«ta pod »Zima«. VELIKI AMOR, dvignite pismo v upravi. P. J., LJUBLJANA. Dvignite slike v upravi! Planinka, ' Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro j ab dajanje naslovov 3 Din. Naimanj 10 besed DVOSOBNO IN TRISOBNO STANOVANJE se išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Zračno«. STANOVANJE 2 malih sob m pritiklin iščem za 1. maj. Ponudbe pod »450 Din« na upravo »Družinskega tednika«. ENOSOBNO STANOVANJE za dve osebi -oddam. Dolenjska cesta št. Sl. (Službe Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. UČENKO sprejme fina šivilja. Hrana v hiši, stanovanje b* morala imeti zunaj. Naslov v upravi Družinskega tednika. ___________________ I5letna deklica poštenih staršev se želi >z učiti šivanja. Gre tudi na deželo Naslov se izve v upravi »Družinskega tednika«____________ ČLOVEKA Z MALO MATURO ali podobno izobrazbo, z ne več kot 20 leti. iščemo za težak trgovski posel. Biti mora skromnih staršev, poln volje in poguma — skratka človek, ki s) zna v vsaki priliki pomagati in ki si je že sam služil denar Neanonimne ponudbe, pisane z roko. Je poslati na oglas ni, oddelek »D. t.« pod šifro »20 let. Na ponudbe ne odgovarjamo PRODAJALKA MEŠANE STROKE tudi Želez nine. pridna In poštena, išče službo Gre ka morkoli tudi v poinoč gospodinji Dopise oro sim nnunravc pod 5ifr< *?9r# ' S 23 BARVANJE LAS m več potrebne pri stro kovnjakih. ker a: Jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni. rjavi, cetnnorjuvt ivetlo rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek zelo enostaven Id stalnost barve zajamčena 1 garnitura z navodilom stane Din 30'— Po pošti razpošilja parfume rija Nobilior Zagreb. Iliča 84 KATERI ZNAČAJNI MLADENIČ čedne zu nanjosti z eksistenco želj resnega znanja z vzorno mladenko prijetne zunanjosti, mirno In dobrosrčno. Dopise pod značko »Želim blage duše«. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopnv Lasje posta nejo spet bujni, vrne se Jim. lesk in po^ta nejo popolnoma zdravi, Če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica t rtavodl lom stane Din 30’— — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior Zagreb Iliča 34 ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti ^prhljajem in izpadanju las Slabi in zanemar Jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno I bujnost in lesk Steklenica t navodilom Din 130*—. — Naroča se pri; Nobilior parfumeriji, I Zagreb, Iliča 34. »Veste, nekam počasni ste pri vas — že tri tedne čakam, da bi prišli po kovčege gospoda Guma. Gospod mi je bil pred odhodom dejal, da boste precej prišli... uu, sicer pa — kaj mi mar.< Gospa Doulenquesova se je zazrla skozi okno, potlej je pa še enkrat premerila tujca od nog do glave in vprašala: »Zlodja, kako boste pa odnesli te kovčege? Saj še vozička nimate s seboj. Ali mar mislite, da boste lahko vso šaro kar na plečih odnesli? Trije ali štirje kosi so, in težki, da jih komaj premaknem! To bi vam vendar morali povedati.« »Prav imate,« je odgovoril gospod od S. S. C., »vozička nimam, saj so me_ poslali samo, da si ogledam kolikšna je prtljaga. Kasneje bodo prišli delavci, da jo odneso. Če ste torej tako prijazni, vas prosim...« Vratarka je globoko zavzdihnila: »Nu, če že mora biti! Peto nadstropje je namreč.« In medtem ko je puhala po stopnicah navzgor, je pridušeno mrmrala: »Oh, zakaj niste malo prej prišli, ko sem stopnice pometala; zdaj bi mi vsaj ne bilo treba loviti sape po tehle sto dvajsetih stopnicah. Saj vidite, da nisem več mlada; stopnice so vražja reč. Povrhu pa še zdaj pozimi, ko čioveka v vseh sklepih revmatizem daje. Da, da, težko je, če se človek stara...« Gospod ji je pritrjeval z vsemi mogočimi dobrohotnimi medklici. Naposled sta prišla v peto nadstropje. Gospa^ Doulenquesova je vzela iz žepa ključ in odklenila vrata Gurno-vega stanovanja. Stanovanje je bilo prav skromno, vendar okusno urejeno. Najprej si prišel v majhno predsobje, od ondod v gosposko sobo, ki je bila hkratu jedilnica. Iz te sobe 'so držala vrata v sosedno spalnico. Skozi odprta vrata si videlv posteljo. V desni steni so bila manjša vrata, ki so bržčas držala v majcen kabinet. V sobah je bil zadušljiv zrak; nekam čudno je smrdelo po nekakšnih kemikalijah. »Khm, tu vendar živ človek ne more dihati,« je tarnala vratarka, »brž moram odpreti okna.« Odprla je okna v obeh sobah. »Takšnole stanovanje si že zdavnaj želim,« je menil gospod, »takšnole, od koder imaš lep razgled, pa nobenega soseda. Najbolj me draži, da moram imeti noč in dan zastrte zavese, če nočem, da me dragi 6osedje in opravljive sosede opazujejo pri slehernem koraku. Takšnole stanovanje — to bi pač bilo zame! Solnee, krasen zrak iz parka, to pa to!« _»Veste gospod, mnenja so zelo različna: gospod Gurn na primer se neprestano pritožuje, da je tu zgoraj zrak prevlažen — in kaj vem kaj ga še vse boli. Zmerom pravi, da se kar oddahne, kadar odpotuje...« »A, torej ne stanuje gospod Gurn stalno tukaj?« »Kaj še! Pri nekakšnem potovalnem podjetju je v službi — pa je zvečine na potovanjih. Včasih ga dolgo ni nazaj, po štiri tedne, pa tudi že šest tednov se ni vrnil. Zame pač takšno življenje ne bi bilo. Zmerom na poti... nak, to pa že ne! Kakor pač komu kaže; njemu menda ni slabo, tli stiskač.« »Lej, lej, tak radodaren je tudi?« »Kar je res, je res. Ne morem se pritožiti...« Zgovorna vratarka je na dolgo in na široko razlagata, kakšno mastno napitnino ji včasih stisne v roko. Pa tudi drugim da včasih kaj drobiža. Medtem si je neznanec z zanimanjem ogledoval sobo. Na kaminu je opazil sliko neke mlade dame. Ko je vratarka za hip prekinila svojo zgovornost, jo je gospod brž vprašal: »Ali je to gospa Gurnova?« »Kaj še! Gospod Gurn je vendar samec. Nu, ta bi bil res imeniten zakonec, ko se pa neprestano potika po svetu.« Gospod je pomežiknil, češ: že razumem... Zgodbe male tajnice Nadaljevanje s 4. strani najprej k prvim vratom, potem še k drugim in potresel kljuki: to je bilo dokaz, da so oboja vrata zaklenjena. »Tisto e knjigovodstvom in zasebno pisarno je sleparija — onih dveh sob sploh nisem najel. A ker so vrata že tu, sem si bil z napisoma dovolil nedolžen bluf. Kaj hočete, takšni smo ljudje! Če pride kupec k meni in vidi vso to revščino, si gotovo misli, da ni podjetje nič prida. Velike resnice, da mora vsakdo enkrat začeti — te resnice ljudje nočejo razumeti. Plačal vam bom na mesec 80 mark in 20 odstotkov čistega dobička. Ali vam je prav?« »Najprej boste vendar zahtevali moja izpričevala in priporočila, ne?« »Ah, kaj mi bodo priporočila! Kdor mora kot agent med ljudi, si kmalu nabere toliko znanja, da ljudem z obraza več bere kakor iz vseh izpričeval in priporočil.« »Prav,« sem rekla. »Boin pa kar jutri začela.« Morda je bila blaznost, kajti s takšno plačo pač nisem mogla živeti in na odstotke se tudi ni biIo zanašati. Dala sem mu roko le iz nekega nenadnega impulza. Zakaj ne bi poskusila? 11 Moj poslednji poskus — najboljši! Poskus se je začel drugi dan o pol devetih. »Tule imate knjige in vse drugo, kar spada k poslu, zaklenjeno ni nič, mislim, da tudi ključev ni, kar vse preglejte, boste že kmalu spoznali, kako in kaj. Jaz moram pa kar na delo.« S temi besedami me je gospod Ru-dolph uvedel v moje novo poslovanje. Sedla sem za pisalno mizo, vzela edino kartoteko v roke in začela pregledovati korespondenco. Ob desetih je potrkalo in planila sem pokoncu, da dostojno sprejmem novega kupca. Toda bil je le inkasant z računom za elektriko: sedem mark in pol! Pogledala sem naokoli, nekje mora vendar biti ročna blagajna za tekoče izdatke. In res sem jo odkrila, v miz-nici; v njej sta bili dve znamki po 5 feuigov, tri po 8 fenigov in 7 fe-nigov gotovine. »Prav žal,c seip rekla, »toda šef je pravkar odšel.« »Potem moram pa luč odklopiti,« je 'izjavil možak, »saj sem 'bil že dvakrat tu.« _Z vzdihom sem segla v svojo torbico in plačala tistih 7 mark in 50 fenigov. Prav toliko sem imela pri sebi. Pri pregledovanju knjige, kjer so bila vpisana naročila, sem videla, da se mož res trudi in si prizadeva na vse kriplje. Nekateri dan je zaključil z več ko desetimi naročili. A kakšnimi naročili! Tueat, pol tucata in tako dalje. Spričo nizkih cen ribjih konzerv je bil zaslužek kajpada hudo, hudo majhen. Okoli dveh se je šef vrnil, truden in zgaran. Sedel mi je nasproti za pisalno mizo, vzel iz žepa dva kruha in kos jetrne klobase. »Saj mi oprostite, če se v naglici kar tu malo pokrepčam. Prav dobro sem danes opravil, glejte, tule so naročila: uradujte, gospodična in vknjižite jih! Zdi se mi, da mi srečo prinašate.« »Kdo bo pa dobavil in kdaj bomo mi dobavili?« »Neki mlad fant, ki drugače mleko raznaša in ima kolo, mi to opravi. Jutri ali pojutrišnjem bomo spet razpošiljali, ko dobimo obvestilo, da čaka na postaji novo blago.« Šef je pogledal na svojo žepno uro, planil pokoncu in menil, da mora spet dalje. »Plačala sem sedem mark in pol ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ..HERSAN C Al*1 mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana veiika vrednost ..HERSAN (A1A“ in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljanja, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ..Hersan čaj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: „RADIOSAN“, Zagreb Dukljaninova 1 Ileg. S. St. 14001 z dne 6. VI. 1934. POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TiLEFON 2708 Prvi poskus stalni odjemi za elektriko,« sem rekla tako mimo grede. »Ah... saj res... da...« je zajecljal gospod Rudolph. Potem se je zbral. >Čez dve uri bom spet nazaj, in takrat dobite denar. Dotlej pa hvala lepa.« * Pregledala 'sem naročila in jih nato lepo vpisala. Možak je garal ko živina, in kdor dela, mora tudi učakati uspeh, čeprav je pot do njega dostikrat posuta s trnjem. Ob petih se je gospod Rudolph vrnil. »Tako, gospodična Kerberjeva,« je rekel, »tule je denar, ki ste ga zame izdali. Zdaj pa lahko greste.« »Koliko je prav za prav ura?« Moja zapestna ura se je bila ustavila. Šef je mehansko segel v telovui-ški žep, a takoj je roko spet umaknil. »Pet je proč,« je rekel in zardel. Siromak! Zastavil je bil uro, da mi je mogel vrniti mojih sedem mark in pol. * Drugi dan sem se čudila, zakaj nas nihče ne kliče. Imeli smo namreč telefon. Vzdignila sem slušalko, da se nekaj privatnega pogovorim. Leden molk... Tudi telefon so bili zaradi zastanka naročnine odklopili. Tako ne sme več dalje iti! Sedla sem in se zamislila. Ati pustim vso to ropotijo, ali pa je treba zadevo začeti čisto z novega. Kar neka športna želja po udejstvovanju me je prijela, da bi se lotila dela z vsemi razpoložljivimi sredstvi. In tedaj sem se odločila, da bom pripomogla z najboljšimi močmi, da spravimo voz na kolesa. V teh dveh dneh sem si napravila točno sliko o podjetju. Blago je ležalo na postaji in ga ni bilo moči dvigniti ne dobaviti, ker ni bilo denarja za tovornino. Naš blagovni kredit tridesetih dni je bil prekratek, blago samo pa zaradi premajhnih naročil predrago. * Drugo jutro, ko je hotel gospod Rudolph ravno odhiteti z doma, sem rekla: »Počasi, počasi, najprej se moram z vami pogovoriti. Tako ne gre več dalje. Blago je treba spraviti s postaje, ga takoj dobaviti in plačati najnujnejše račune Prihranila sem si nekaj več ko tri sto mark in te dam tvrdki na razpolago.« Gospod Rudolph me je strmo pogledal. Hotel je nekaj reči, pa ni spravil besede iz ust. Zato se je obrnil in planil ven. Na pismo, ki sem ga. pisala konzervnemu tovarnarju, sem hitro dobila odgovor. Kakšne čudeže utegne ustvariti takole osebno napisano pismo! Na moje poroštvo in prigovarjanje je bil tovarnar pripravljen dati naši tvrdki blagovno skladišče v komisijo pod ugodnimi plačilnimi pogoji... * Mrliškega razpoloženja je bilo konec, računi za elektriko in telefon niso več poganjali krvi v obraz, dva zastopnika smo tudi že imeli, in lepega dne so se odprla še zaklenjena vrata z napisom ,Knjigovodstvo*: tam smo napravili čedno skladišče za blago. Leto dni je minilo, in tedaj je stal prvič pred hišnimi vrati lasten tovorni avto. In drugo leto dni je minilo, ko mi je nekoč rekel gospod Rudolph: »Ce ne bi bil imel vas, tovariš, ne bi bil nikdar izvozil. Ali ne bi mogli pozabiti ono staro istorijo in mi postati nekaj več, kakor samo tovariš?« »Pač,« 6em rekla, »danes je pozabljena.« Tako sem ker sem se spomnila, kako mi je že enkrat* spolzela sreča med prsti. Kadar postane dekle po majhnih in velikih življenjskih viharjih žena in mati, je njene povesti konec, ker je izpolnila svoj namen. In tako končam tudi jaz svojo povest — povest male tajnice. Konec Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.