LEKSIKON
Osebna potrošnja - splošna potrošnja
Potrošnja je oden izmed neogibnih po-
¦;cv ©bst-oja   in   razvoja   druižbe.  Da  bi
ružba latnko trošila, mora proizvajati in
v iem staluem krožnem gibanju inaterial-
nih dobrin in uslug je potrošnja tista fa-
za, v  kateri  dobi  sama  proizvajailna  de-
javnost družbe svoj končni smisel in po-
nien. Kar z akononiskega stališča posebno
¦ ktirakterizira področje potrošnje, je sarao
ii^sno mvičevanje  dobrin,  kaierih  skup-
sklad  se  lahko obnavlja  i.n   povečuje
idjao z družbeno proizvajalno dejavnost-
jo. V tem  je  tudi   iemeljna  razlika   med
to z ekonomskeiga  stališča   pravo  potroš-
njo, ki  jo  nazivamo    tudi    neproizvodna
""trošnja, in drug-o  kaitegorijo tako ime-
• ano proizvodino potrošnjo, ki se reali-
a na proizvajalnpm področju z upora-
materialnih dobrin  ne zaradi njihove-
dorkončnega    uničenja,  temveč  zaradi
¦>izvodn<je mjvih dobrin.
Neproizvodno ali  pravo potrošnjo deli-
na dve širši  skupini  — na osebn-o in
ošno p-otrošnj-o. Kaj raznmemo pod pr-
in   kaj   pod   drugo   izmed   teh   dveh
»lik potrošnje?
Osebna potrošnja
Kn gpvorimo o  osehai  potrošnji,  iedaj
^ltmo na  skupni  sklad blaga  in  uslng,
predstavlja    prvine   osebne    potrošnje
-jimezniikoV,  prebivalcev ožjili   ali   šir-
teritorialmk enot  aK  cele naeionalne
ite. To  potrošnjo   realizirajo posamez-
u najpogosteje v okviru  svojiii gospo-
:jstev,  toda   tudi   izven   nje.  Torej    je
listi  del  sklada  med  letom proizvede-
-   materialnih.  dobrin   in   uslug,   ki  do-)6no   zapusti   proizvajalno in  trgovin-i področjc, cla postane prcdm^ct os«bne svojitve dmžbenili  članov. Na  področ-potrošnjc prispevajo ti izdelki in nslu-po eni  stran;   k  reprodukdji   ljudi  in
hovih   delovnih   sposobnosti,  na  druigi
ini pa so ena izmed komponent, ki ka-
^terizira   dose/eno    živiljenjsko    raven,
ne količine  in  ka:kovostne značilnosti.
skupni  sklad osebhe   potrošnje   deliino
»žje   skupine   maiferialnih    dobrin    in
uigr,  ki   služijo    zadovoljitvi    posnbnih,
¦  svoji   naravi   raznovrstnili  potreb  po-iieznikov  a.li   gospodinjstev  kot  polroš-i enot. Te skupine  so:  prehrana, obla-nje, slanovanje.  kifrjava  in  razsvetlja-
potrebe po pohištvu, blago in uslnge za<iovoljiteT potrob na področju kul-niesja in prosvetnega ž/ivljenja, nato za liavo in razvedrilo, ]X)čitek itd. Razdcli-v bi mcvgli napraviti in-di i>o kriterijn 'inosti potrošnih dobrin. kjer bi dobilR ^bno mesto   trajnej-še   potrošne  dobri-
¦  Ipohištvo in   drugo).   Tz   tega   vidimo, ko pomembna  je  osebna   potrošnja  —
n obseg in struktnra — za oceno re-ic rišiine življenjske ravn-i prebival-va v celoti in posamezinih njfnih širših : ožjih skupin, kakor so na primer de-rei.  uslužbenci,   individnalni    kmetijski
'iizvajalci, svobodni  poklici iid.
Splošna potrošnja
Kolikor  koli   je  os^bna    potrošnja   po-
- nibna  za  življenjsko raven  kakor tudi vprašanja, ki  so  postavijajo v zvezi  z
¦¦^kiisijami o življenjskem standardn — ¦rej o ravni, s katerc realizadjo raču-imo — ne smemo pozabiti. da obstajajo
'pp osebne potrošnje tudi druge sesta-ne, od katerili je odvisna  realna  višiTia
Ijenjske ravni in standarda. Če našte-¦mo samo neikatere najpomembnejše, so
na primer zdravstvene razmere, ki ob-
scgajo tako dejavnast zdravstvenih usta-nov kakor vso zdravstveao službo z naki-go zagotovitve in zaščite zdravja prebi-valstva, nato kulturna in prosvetna de-javoost z nalogami dviganja kulturuo prosvetne ravni najširšili Ijudskih slo^jcv; nadaJje spadajo v to kategorijo tudi Jco-liiuflalni objekti 3 svojimi uflužnostnimi dejavnostmi, ki morajo zagot-ovili boljše življenjske IJOgoje v mestib. in nase-ljih (elektrifikaciija, vodovod, vzdr/evanje snage, parki in zeleni pasovi), pri čemer prištevarao k temu tndi tako pomembno aktivnost kakor je gradnja stanovanj.
V'se te aktiraosti, ki jih opganizira družbena skupnost, s<> s stališoa potrošnje maieriaJnih sredstev in proizvodnih ushig prvine posebne kalfgorije potrašnje, ki jo označujemo kot splošno potrošnjo. Ker je tndi ia. pomembna sestavina tiste ce-lokupnosti življSn}skih pogojev prebival-stva, ki jili označujemo s skupnim ime-noni — življenjska raven, ima ta katego-rija potrošnje pri nas svoj posebe.-n na-ziv — potrošnje v korist družbenega stan-danla. Tu grc torej za nslužnosino dejav-nost objektov družbc-nega standarda — šol, bolnišnic komuiialnih objcktov — s katcro se na specifič&n način zadovolju-jejo potrcbe prebivalstva. Na področju zdravstva, posebno pa na področjm kul-ture in prosvete predstavljata široko or-ganizirana a.kt.ivnost skupnosti in dejstvo, da je z brezplačnim šolanjem omogočena popolna perspektiva za kulhirno prosvet-no iij sirokovno izobraževanje vseh člo-ivov skupnosti, v naših razmerah zelo po-membno prvino življen jske ravni. Naj pri-pomnimo, da o-bsega kategorija splošne potrošnje tazen naštetih oblik, ki se na-našajo na družbeni standard, tudi šc ma-lerialne izdatke za narodno obrambo ka-kor tudi izdatke drugih proračunskih or-ganov in ustanov.                  v
Viri osebne in splošne potrošnje in kaj določa njihov obseg
Osebna in »plošna potrošnja se obHku-jeta iz naeionalnega dohodka, torej od skuipnega obsega raed letom nanovo uetvarjene vrednosti, ki ostanc skupnosti na razpolaig-o zaradi delitve na posamez-ne namenske oblike potroišnje.
Drugi pomemben moment, 'od katere'ga je odvisna velikost sklada osebne potroš-nje m materialnih srcdstev, ki jih odva-ja-mo za nampne družbenega standarda, je sara načim razdelitve nacionalnega do-hodka, Velikost nacionalnega dohodka neke države na prebivalca ie eden izmed najbolj jedrnatih pokazateljcv dosežene ravni njenega ekonomskega razvoja. Na-čin, kako se deli nacionalni dohodek, po-spbno na k-ategonje osebne potrošnje in družbenega standarda po eni strani in akumulacije po drugi strani, odseva te-meljne karakferistrke ekonomske polifikr-gospodarskftga razvoja, s tem pa hkrati tudi materialne okvire, v katerih se lali-ko realizirata osebna potrošnja in drnž-beni standard. Ponipmbno je tudi vpraša-nje razdclitve skupnega sklada osebne potrošnje in družbenega standartla pocni strani in akumulacije po drugi strani.od-Keva temeljne karakteristvke ekon-omske politikp gospodarskega razvoja, s tem pa hkrati tudi matcrialne okvire, v katorih se lahko realizirata osebna potrošnja in družboni standard. Pomcmbno je tudi vprašanje razd-elitve sknpn^ga sklada osebne potrošnje na posamezne kategori-
ie prebivalstva, kakor so delavci, u«luž-benci, individualni kmetijski proizvajal-ci itd. ali v okviru teh kategorij na ožje poklicne skupine.
S stališča ]>osiime<zni'kov se osebna po-Irošnja realizira z njihovinvi osebniim dohodki in t/ okviru teh dohodkov. Pri delavcih in uslužbencih so io zaslužki in plače ka'kor tudi dohodki, ki se realizira-jo prek sklada socialnega zavarovanja, prek otroških dodatkov, uporabljanja zdravil, zdravljenja m podobno. Pripom-niti moramo, da se jeinljejo denanni pre-jcmki delavcev in uslužbencev pogost« kot <>d,ino merilo višine osebnih dohod-kov in standarda, pri čemer se ne upo-števajo <lru.gi prejemki. Ce dodamo de-narnim dohodkom hi»li liste prejemke, ki jih rea^liziranio na primer prek skladov socialuega zavarovanja (prek zdravstveBe zaščite), k čemer priš'tevanwi tndi mate-ria.lne pravice na osnovi pokojnin, nada-• ]je materialine pravioe, ki se reaRzjrajo z up-orabljanjem uslug na področju pro-svete ifn šolstva ka'kor tudi vrednost upo-rabe posameznih srotlstcv, katerih stroški se samo delno krijejo iz osebnih dohod-kov (najix>lj izrazit primer poleg dniigiii komunailnili uslng so stanovanjske najem-ninc, katerih sedanja ravon je daleč *pod dejanski stroški preproste rcprodukcije stanovanjskih zgradb), tedaj dobimo po-pt>lnejšo sliko o deja.nskih prv^inah živ-ljenjske ravni in pomen, ki ga pri nje-nem oblik-avaiiiu imate osebna iin splošna potrošnja.
Doliodki individualnih kmetijskih pro-izvajalcev se oblikujejo iz dveh virov. Edpn izmed teh virov so skupni denarni prejemki realizdrani s prodajo kmetijskili pridelkov ali z opravljanjem raznili uslug: osebni dohodek je tu iisti del, ki ga dobimo po •odbitku dRnarnih izdatkov gospodarstva za proizvodne potrcbe (pre-prosta in razširjena repr+Hliikcija). Dru.gi vir je naturalna potrošnja, to je del pro-izA'<xlov iz lastne proizvodnje, ki jih kme-tijska  gospodarstva  sama porabijo.
Kakor vidimo iz razložene.Era, je porast življenjskeira standarda v vseh njegovih bistvenih elementih najože pogoj^n pred-vsem 7. možnostmi hHrcjšega porasta na-cionalnega dohodka. pri čemer ima tudi njegova razdaliteT svoj nstrezni pt>men.
T.