Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 1 Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 37, 13. september 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Golte in Celjska koča: Predstavili enotno sezonsko smučarsko vozovnico Savinja ............................... 6 Petrol novi lastnik EKOEN GG: Posodobili bodo sistem daljinskega ogrevanja ................................................. 7 Solčava : Pri osnovni šoli namestili prikazovalnik hitrosti .................................................... 7 Ljubno ob Savinji: Pričeli s temeljito obnovo občinske zgradbe .......................................................... 8 Zavod Stanislava: Izmenjevalnica v Gornjem Gradu bo spomladanska in jesenska stalnica ........ 20 Gornji Grad: Na voljo električna gorska kolesa ....................... 11 (ŠS) (ŠS) Prva pomoč je dolžnost vsakega od nas Naj začnem z eksperimentom, ki so ga izved- li na ulici enega od francoskih mest in ga filmsko dokumentirali. Za ogled je dostopen na spletnem naslovu https://youtu.be/SGPjUyVtTQw. Z ekspe- rimentom so želeli dobiti odgovor na vprašanje, ali se ljudje enako odzovejo, ko nekdo potrebu- je pomoč, ne glede na njegovo zunanjo podobo. Igralec se je najprej oblekel v klošarja, torej ne- koga z dna družbene lestvice, in se sprehajal po pločniku zelo prometne ulice. Nato se je zgrudil na tla, kot da ima hude zdravstvene težave, in tam obležal. Kaj se je zgodilo? Nič. Ljudje so hodili mi- mo njega, tako mladi kot stari, nekateri lepo ne- kateri manj lepo oblečeni, nekateri s hitrim ko- rakom, nekateri prav počasi, nekateri so ga tudi pogledali, toda nihče se ni sklonil k njemu, da bi mu priskočil na pomoč, čeprav je ves čas prosil: »Pomagajte mi, pomagajte mi …« Nihče, prav nih- če mu ni pomagal, dokler ni vstal in odšel. V drugem delu eksperimenta se je igralec, oblečen v poslovno obleko, na podoben način kot prej v vlogi klošarja, zgrudil na pločniku, kot da je nekaj hudo narobe z njegovim zdravjem. Tokrat je bila reakcija okolice povsem drugač- na: mlajša ženska je takoj pritekla k njemu in mu skušala pomagati. Da bi izločili naključje, so drugi del eksperimenta ponovili. Tudi v drugem primeru je takoj pritekel moški in skušal poma- gati ležečemu na tleh. Si predstavljate, da ste vi tisti, ki potrebuje pomoč? Si predstavljate, da je od vaše obleke in vaše zunanje podobe odvisno, ali vam bodo ljudje priskočili na pomoč ali ne? Kaj se lahko iz tega eksperimenta naučimo? V Sloveniji že od leta 1965 velja, da je prva po- moč dolžnost vsakega občana. Prvi pravni pred- pis na tem področju je uveljavil načelo, da nesreča posameznika ne more in ne sme ostati samo nje- gova zasebna zadeva, temveč je stvar vsakogar in vseh, ki zanjo zvedo in so sposobni pomagati. V se- daj veljavnem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju piše, da je vsakdo »dol- žan poškodovanemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.« Prva pomoč je pravno definirana kot nepo- sredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodo- vanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka in čim prej po dogodku, ki je opravljena s prepro- stimi pripomočki in z improvizacijo, vštevši im- provizirani transport, in ki traja toliko časa, dok- ler ne prispe strokovna pomoč ali dokler z bolni- kom ne dosežemo ustrezne strokovne pomoči. Ali smo Zgornjesavinjčani pripravljeni in hkrati tudi usposobljeni za prvo pomoč, smo spraše- vali v tokratni temi tedna. Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa 14. SEPTEMBER, SVETOVNI DAN PRVE POMOČI Znanje za hitro pomoč sočloveku premalo razširjeno Smo ob nesrečah pripravljeni nuditi prvo pomoč? Nesreča nikoli ne počiva in kaj hitro se zgodi, da se ta pripe- ti tudi v naši bližini. A se pogosto zgodi, da se ljudje tedaj ustraši- jo, strah jih ohromi, pade jim samozavest in ne priskočijo ponesre- čencu na pomoč. Ključno za nudenje pomoči je tudi znanje. Ali ga imamo dovolj? Mateja Glušič, Mozirje Pred časom sem pomagala človeku, ki se je zaradi sladkorne bolezni zgrudil pred hišo. Sprva me je bilo malo strah, ali bom znala in zmogla po- magati, a je šlo. Mislim, da je od posameznika od- visno, koliko je pripravljen pomagati, šele potem se vprašamo, ali smo dovolj strokovni za tako de- janje. Sicer pa imamo vsi, ki imamo vozniški izpit, tudi tečaj opravljene prve pomoči. Slednjega bi, po mojem mnenju, mo- rali obnavljati na vsakih pet let, saj je dobro biti seznanjen z novostmi. V službi imamo opravka z ljudmi in otroki, zato periodno obnavljamo zna- nje prve pomoči. Zelo dobro je, da se otroci že v šoli seznanijo, kako po- magati ob različnih nepredvidenih situacijah, tudi izbirni predmet bi bil še kako dobrodošel. In ne samo zadnje leto osnovnošolskega izobraže- vanja, temveč mogoče v višjih razredih. Vlasta Pavlica, Šmihel nad Mozirjem Večina Zgornjesavinjčanov zna nuditi prvo po- moč, če pride do nesreče doma ali v prometu, a se malokdo opogumi in pomaga. Ker sama sode- lujem v ekipi prve pomoči v podjetju, sem že tu- di nudila prvo pomoč ponesrečencu. Je pa res, da je realnost drugačna od teorije, ki se je nau- čimo na tečajih. Tečaj prve pomoči pri vozniškem izpitu bi moral biti praktično bolj izpopolnjen, saj je opaziti, da se ob ne- sreči večina voznikov izgovarja, da nimajo dovolj znanja. V službi ima- mo možnost opravljanja tečaja prve pomoči, tudi obnovitveni tečaji so na vsake dve do tri leta. Ker se nezgode pri delu dogajajo vsakodnevno, je to tudi dobrodošlo. Vsekakor podpiram učenje prve pomoči kot izbir- ni predmet v šolah. Jure Poličnik, Logarska Dolina Sam obvladam osnove prve pomoči in bi jo se- daj nudil ponesrečencu ob kaki nesreči doma ali na cesti. Verjamem, da to obvlada veliko ljudi v naši dolini, a je strah tisti, ki človeka ob nesreči ohromi, zato ne pristopi k nudenju prve pomoči. Tistih nekaj ur učenja nudenja prve pomoči, ki jih opravimo ob pridobivanju vozniškega izpita, vse- kakor ni dovolj, znanje bi morali dopolnjevati in obnavljati večkrat. Tudi otroci bi se že v šoli morali spoznati z osnovami prve pomoči. Za to so še kako priročni krožki, ki bi jih lahko uvedli na vseh naših šolah. Jernej Plank, Luče Osnove prve pomoči Zgornjesavinjčani dob- ro poznamo, za učenje poskrbijo v gasilskih dru- štvih, ki nemalokrat priskočijo na pomoč tudi pri oživljanju ponesrečencev. Sam sem v preteklosti delal v taki službi, kjer sem moral biti zelo dob- ro pripravljen nuditi prvo pomoč in smo znanje pogosto obnavljali. Bile pa so tudi različne akci- je, kjer so različne ekipe svoje teoretično znanje nadgrajevale z vajami. Tečaj osnove prve pomoči pri vozniškem izpitu je bistveno premalo, da bi bili vozniki dobro pripravljeni na nudenje pomoči ob kakšnih nesre- čah. Kar se tiče uvajanja prve pomoči v osnovnih šolah, je to dobrodošlo v obliki krožkov ali izbirnih predmetov v višjih razredih. Špela Bitenc, Nova Štifta Sama dobro obvladam osnove prve pomoči in jo tudi v službi obnavljamo periodično. Lani sem opravljala teoretično in praktično usposabljanje temeljnih postopkov oživljanja. Znanje prve po- moči bi morali obnavljati tudi šoferji, saj se ob pri- dobivanju vozniškega izpita seznanijo z osnova- mi. Prav tako bi bilo dobrodošlo tudi v osnovnih šolah, vsaj kot krožek, saj znanja ni nikoli preveč. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Že dve desetletji svet in z njim Slovenija v septembru obeležuje svetovni dan prve pomoči. Letos bo ta dan potekal v znamenju prve po- moči ranljivim in drugače ogrože- nim oziroma izključenim skupinam prebivalcev. Nudenje prve pomoči potrebnim je po prepričanju organi- zacije Rdečega križa Slovenije (RKS) najplemenitejše humano dejanje, ki si zasluži vso podporo in pozornost javnosti. To potrjujejo tudi statistike, ki kažejo, da hitra prva pomoč po- membno vpliva na preživetje v pro- metnih nesrečah, v nesrečah v do- mačem okolju, rezultati raziskav pa potrjujejo tudi, da ustrezna prva po- moč pogosto rešuje življenja. ZA PREŽIVETJE KLJUČNE PRVE ŠTIRI SEKUNDE Zelo velik delež nesreč, ob katerih še kako prav pride nudenje prve po- moči (PP), se zgodi v domačem oko- lju in v prometu. Mednarodna fede- racija društev RK in Rdečega pol- meseca je zato lansko leto dan prve pomoči obeleževala v znamenju opolnomočenja posameznikov za nudenje prve pomoči v prometnih nesrečah, leta 2017 pa je opozarjala na nesreče v domačem okolju. Letošnji slogan opozarja na to, da vsako življenje šteje. Nesebična prva pomoč je veliko človekoljub- no dejanje, vsakdo se je lahko nau- či, ne glede na ekonomski in soci- alni status. Žal podatki RKS kažejo, da v Sloveniji po statističnih podat- kih pristopi k ponesrečencu in mu nudi prvo pomoč le 2,7 osebe od desetih. Opogumi se torej manj kot 30 odstotkov očividcev, medtem ko v bolj ozaveščenih delih Evrope začne oživljati 50 do 70 odstotkov laikov. Prav prve štiri minute pa so ključne za preživetje. ZNANJE BI BILO POTREBNO VEČKRAT OBNAVLJATI Razlog za tako majhno odziv- nost je v veliki meri povezan s po- manjkanjem znanja o pravilnem nudenju PP. A kot poudarjajo na RKS, prav ustrezna prva pomoč do- Le 2,7 osebe od desetih v Sloveniji pristopi k ponesrečencu in mu nudi prvo pomoč. Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 5 Tema tedna, Aktualno kazano zmanjšuje število in traja- nje hospitalizacij, prispeva k učin- kovitejšemu zdravljenju, boljšemu okrevanju, večji kakovosti življenja po poškodbi ali obolenju. Kot vsako drugo znanje, bi bilo tudi znanje iz PP potrebno večkrat obnavljati, povprečen Slovenec pa je o osnovah PP slišal le dva- do trikrat v življenju. Prvič v osnov- ni šoli, drugič pri opravljanju voz- niškega izpita, tretjič (a to že bolj redki) na obnavljanju tečaja preko podjetja ali kot zainteresirani član določenih društev (gasilskih, pla- ninskih, skavtskih …). Dobro poznavanje PP je v inte- resu večjih podjetij, kjer skrbijo za varnost svojih zaposlenih tudi z or- ganizacijo ekip PP. Visoko usposo- bljeno ekipo, ki svoje znanje potr- juje tudi na preverjanjih usposo- bljenosti ekip, ima tudi podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. RDEČI KRIŽ TEŽI K VEČJI PREPOZNAVNOSTI PRVE POMOČI V ŠOLAH S sistematičnim učenjem PP bi bilo po prepričanju RKS potrebno začeti že v osnovni šoli. Kot opo- zarjajo, so se od uvedbe devetletke na prelomu tisočletja vsebine PP v osnovnih šolah konstantno krči- le. Zato si že leta prizadevajo, da bi nazaj v učne načrte umestili čim več teh vsebin, ki se danes v šolah predavajo večinoma le kot ena od tem pri različnih predmetih. K večji prepoznavnosti PP na Maša Kolšek, mentorica ekipe PP na OŠ Rečica ob Savinji: »Učenje prve pomoči na OŠ Rečica ob Savinji izvajam sedaj že četrto šolsko leto. Učencem predmetne stopnje učenje tega področja vsako leto ponudim v obliki interesne dejavnosti, ki jo izvajamo po pouku. Veli- ko je učencev, ki dejavnost obi- skujejo vsako leto in tako svo- je znanje obnavljajo in utrjujejo. Ker pa je zaradi različnosti urnikov zelo težko uskladiti termine, se žal marsikdo ur prve pomoči ne more udeležiti. Zato bi bilo mogoče smi- selno učencem tretje triade ponuditi izbirni predmet iz prve pomoči in ga umestiti v urnik. Učenci se vsako leto bolj navdušujejo nad znanjem, ki si ga pridobi- jo, saj se zavedajo, da je to znanje zelo pomembno. Zelo so navduše- ni nad praktičnim delom, kot je povijanje raznih delov telesa, oživlja- nje človeka, uporaba defibrilatorja itd. Pripomočke nam prijazno po- sodi OZ RK Zgornje Savinjske doline, ki tudi sodeluje pri organizaciji tekmovanja iz PP. Pri pripravah na tekmovanje nam je v veliko pomoč medicinska sestra iz nazarskega zdravstvenega doma. Na tekmovanju učenci v zaigranih resničnih situacijah pokažejo svo- je znanje. Tekmovanje jim malo približa realne situacije, čeprav nikoli ne moremo podoživeti adrenalina, ki divja v žilah, ko je prva pomoč res- nično in nujno potrebna. Učenci so zelo ponosni na svoje znanje, pred- vsem takrat, ko ga zmorejo pokazati, nuditi kot pomoč prijatelju, sošol- cu ali sokrajanu. Čeprav se zavedamo, kako pomembno je znanje prve pomoči, si želimo, da bi ga potrebovali čim manjkrat ali sploh nikoli.« Tudi Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline ima svojo ekipo prve pomoči, ki ob različnih priložnostih sodeluje na predstavitvah temeljnih postopkov oživljanja. V maju so predstavitve opravili tudi po zgornjesavinjskih šolah. Kot je povedala sekretarka združenja Ilka Kramer Marolt, so otroci predstavitve spremljali z ve- likim zanimanjem, z veseljem so se v postopku oživljanja tudi preiz- kusili. Predstavitve temeljnega postopka oživljanja bo ekipa PP izvajala po dolini tudi v oktobru, ob svetovnem dnevu oživljanja. Sicer pa zdru- ženje izvaja tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil, gospodar- ske družbe in bolničarje. slovenskih šolah še najbolj poma- gajo krožki PP. Po podatkih RKS krožki Rdečega križa najprej pote- kajo na nižji stopnji, nato se na višji stopnji preoblikujejo v krožek eki- pe PP. Ti že od leta 2003 potekajo na dobri tretjini vseh osnovnih šol v Sloveniji. V naši dolini krožek ekipe PP deluje le na OŠ Rečica ob Savi- nji, mladi Rečičani svoje znanje in pripravljenost pomagati dokazuje- jo tudi na tekmovanjih. Učenci, ki pridobijo teoretično in praktično znanje PP, le-to namreč preverja- jo na lokalnih, regijskih ter držav- nih tekmovanjih. Tatiana Golob Učenke iz OŠ Rečica ob Savinji svoje znanje prve pomoči preverjajo v zaigranih realističnih situacijah na tekmovanjih. (Foto: MK) OBČINA NAZARJE Ob praznovanju pisana paleta dogodkov Z začetkom septembra so se za- čeli vrstiti dogodki in prireditve v okviru praznovanja občine Nazar- je. Kulturni dogodki, športna sre- čanja, praktične delavnice, župnij- ski dan in še marsikaj se bo zvr- stilo v dneh do 18. septembra. Na ta dan bo v domu kulture potekala proslava ob občinskem prazniku s slovesno podelitvijo priznanj. Za izjemno delo in dosežke, ki se tako ali drugače pozitivno odraža- jo v skupnosti, bo prejela zlati grb Vera Pečnik. Srebrni grb gre Mar- tini Zakrajšek in Boštjanu Cigaletu, bronastega pa prejmeta Meri Gluk in Alenka Verbuč. Več nazarskih društev praznu- je okrogle jubileje od ustanovitve, posamezniki so se odlično izka- zali na nekaterih področjih de- lovanja, zato se je župan Matej Pečovnik takole odločil podeli- ti županova priznanja: za okrogle obletnice bodo prejeli priznanja Planinsko društvo Nazarje, Tabor- niško društvo Rod Sotočje Nazar- je, Osnovna šola Nazarje in teh- nično-reševalna enota Prostovolj- nega gasilskega društva Nazarje. Za vidne uspehe na znanstvenem in glasbenem področju prejme- jo županova priznanja Blaž Pod- rižnik, Domen Ermenc, Lara Sla- pnik, Amadej Kolenc in Tibor Ce- mič. Prejemnik je tudi zlati matu- rant Amadej Hudolin Pirc. Marija Lebar Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 6 Aktualno GOLTE SE ODPIRAJO ZA SODELOVANJE S TURISTIČNIMI PARTNERJI V REGIJI Predstavili enotno sezonsko smučarsko vozovnico Savinja Direktor družbe Golte mag. Mitja Terče (desno) in vodja Celjske koče Gregor Bezlaj sta na novinarski konferenci predstavila podrobnosti sodelovanja. Po odlični poletni sezoni sta gorski center Golte in gorski center Celjska koča na skupni novinarski konferenci predstavila nov skupni produkt, enotno sezonsko smučar- sko vozovnico Savinja. Gre za smu- čišči, ki sta drug od drugega odda- ljeni le okrog 30 km in tako idea- len par za smučarske navdušence. Z ENOTNO SMUČARSKO VOZOVNICO NA DVEH SAVINJSKIH SMUČIŠČIH S smučarsko vozovnico Savi- nja bo mogoča dnevna in nočna smuka med tednom na Celjski ko- či, med vikendi pa na razvejanih smučiščih na Golteh, kjer so zdaj zagotovljene dodatne zmogljivosti namestitev v hotelu in depandan- sah. Vozovnice je mogoče kupiti na blagajnah obeh centrov, v spletni trgovini Golte in prodajnih mestih družbe Nomago. Predprodaja bo potekala v dveh delih, ugodnejša do 30. septembra in redna do 30. novembra. DRUŽBA GOLTE DELUJE POVEZOVALNO Načrtno povezovanje je del stra- tegije dobrega medsebojnega so- delovanja in težnje po obogatitvi ponudbe in širše možnosti turistič- ne ponudbe v celotni regiji. Smu- čišči bosta sodelovali tudi pri iz- menjavi znanja, tehnični pomo- či in izposoji opreme ter tako do- segli večje zadovoljstvo smučarjev in manjše stroške poslovanja. Tako bo zagotovljenih več smučarskih dni v Savinjski dolini in dobro ure- jenih smučarskih prog. GOLTE Z NAJBOLJŠO OCENO V PRETEKLI SMUČARSKI SEZONI Družba Golte je v pretekli zimski sezoni v izboru akcije naj smučišče v Sloveniji ponovno osvojila naziv najboljšega v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov. Takšen nivo gostinske ponudbe, kakovosti urejenih smučišč ter pestrosti os- tale rekreacijske ter nastanitvene ponudbe želijo ohraniti tudi v no- vem zimskem obdobju, v prihod- nje pa tudi poleti. Pričetek letoš- nje smučarske sezone na Golteh je predviden za 6. december, če bodo to omogočale vremenske razmere. Jože Miklavc SREČANJE STROKOVNJAKOV ZA SMUČARSKE SKOKE PRINESLO POMEMBNE REZULTATE Walter Hofer se poslavlja s funkcije direktorja svetovnega pokala Od 7. do 9. septembra so se na Ljubnem ob Savinji in v Logarski dolini mudili številni naj- višji predstavniki Mednarodne smučarske zve- ze (FIS), ki zastopajo smučarske skoke in no- rdijsko kombinacijo. Na delovnem srečanju v Logarski dolini so določili sodnike in tehnične delegate za prihajajoča tekmovanja v smučar- skih skokih. WALTER HOFER PREDSTAVIL SVOJEGA NASLEDNIKA Srečanja se je udeležilo preko 30 udeležen- cev iz različnih držav sveta. Dosedanji direktor svetovnega pokala Walter Hofer je tokrat tudi uradno predstavil svojega naslednika, to je Itali- jan Sandro Pertile. Opravili so nominacije teh- ničnih delegatov in sodnikov za smučarska tek- movanja v skokih, kot so Oberstdorf in Planica, in za zimske olimpijske igre v Pekingu leta 2022. PRENOVA KRITERIJEV Veliko pozornosti so med delovnim sestan- kom posvetili sojenju na tekmovanjih in ponov- no preverili kriterije sojenja, saj so ti najbolj ob- čutljiv del tekmovanj. To je še zlasti pomembno v sedanjem času, ko se stili skakanja spremi- njajo. Ogledali so si številne posnetke skokov iz zadnje smučarske sezone, da bodo kriterije so- jenja poenotili in jih prilagodili aktualnemu do- gajanju na tekmah. PREDSTAVITEV SMUČARSKIH SKOKOV NA LJUBNEM OB SAVINJI Že prejšnji četrtek so goste sprejeli na Ljub- nem ob Savinji in jim po nekaterih ogledih prip- ravili druženje v tamkajšnjem ribiškem domu. Pozdravila sta jih župan Franjo Naraločnik in generalni sekretar organizacijskega komiteja svetovnega pokala na Ljubnem Rajko Pintar. Zbrane je nagovoril tudi Walter Hofer in se go- stiteljem zahvalil za topel sprejem. Ljubenci so gostom prikazali dva krajša filma o smučarskih skokih na Ljubnem ob Savinji in jim izročili simbolična darila v obliki lokalnih ku- linaričnih izdelkov. Med obiskom pri nas so si gostje ogledali tudi Solčavsko in tamkajšnji Center Rinka, kjer so bi- li deležni prijaznega sprejema, nagovorila jih je v. d. direktorice centra Blanka Kovačič. Kasneje so jih popeljali še po Solčavski panoramski cesti in jih pogostili na Klemenčem. »Lahko so spoz- nali, kakšno je petzvezdično doživetje po naše – po solčavsko,« je ob tem dejala županja Katari- na Prelesnik. Marija Lebar Gostje in gostitelji v sproščenem pogovoru pri ribiškem domu na Ljubnem ob Savinji. (Foto: Vojko Bršek) Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 7 Gospodarstvo, Iz občin PETROL NOVI LASTNIK EKOEN GG Posodobili bodo sistem daljinskega ogrevanja, saj si želijo več gospodinjskih odjemalcev Uporabniki daljinskega sistema ogrevanja v Gor- njem Gradu so izpostavili visoko cena toplotne ener- gije, prijava napak na omrežju se ne odpravlja kljub večkratnim prijavam, toplotne postaje večinoma niso pravilno nastavljene, uporabniki pa jih ne znajo sami ustrezno nastaviti. S strani prejšnjega distributerja ni bilo nobenih informacij o novostih in planih za naprej. Vsako gospodinjstvo ima drugačno priključno moč to- plotne postaje, od 5 do 30 kWh, čeprav imajo vsa go- spodinjstva vgrajene 30 kWh toplotne postaje. Posle- dica kurjenja z raznimi energenti je vizualno slaba kva- liteta zraka v kraju. EKOEN GG, družba za proizvodnjo in distri- bucijo ekološke energije, d. o. o., Luče, skrbi za daljinsko toplotno ogrevanje v Gornjem Gradu. Njen novi lastnik je podjetje Petrol. Predstavni- ki novega in starega lastnika so se sestali z gor- njegrajskim županom Antonom Špehom ter predstavniki odjemalcev z namenom, da bi re- ševali problematiko, ki se v zadnjih letih poja- vlja v zvezi z EKOEN GG. Gre za težave, ki jih ima- jo uporabniki daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu. SODELOVANJE Z LOKALNO SKUPNOSTJO Zoran Gračner je na sestanku predstavljal podjetje Petrol. Slednje ima v lasti že kar ne- kaj kotlovnic. Povedal je, da je cilj Petrola kot lastnika, da oblikujejo sodelovanje z lokalno skupnostjo. Podjetje si želi sprememb, vendar se bodo le-te začele dogajati, ko bodo spozna- li lokalno skupnost, njihove želje in sam sistem ogrevanja. V poletnih mesecih so začeli s koge- neracijo sistema. To je skupna proizvodnja elek- trične (in/ali mehanske) energije in koristne to- plotne energije v istem procesu iz istega vira primarne energije. PRIPOMBE IN ŽELJE UPORABNIKOV Predstavnika lokalne skupnosti Franc Rup in Rudi Stakne sta razložila, zakaj se je v Gornjem Gradu pojavil trend odklapljanja od sistema to- plotnega ogrevanja in kakšne želje ima lokalna skupnost. Zdi se, da si ljudje, zlasti starejši, želi- jo priklopiti na sistem ogrevanja, ampak ni prave reklame zanj, sta povedala. Zdaj obstoječi sistem pa tudi ni primeren za občane, saj ga nihče ne zna nastaviti in velikokrat potrebujejo pomoč. Ce- loten sistem je zastarel in tudi prave pomoči ni na razpolago. To je eden glavnih razlogov, da je prišlo s strani lokalne skupnosti do negativne obravna- ve. Z njima se je strinjal tudi župan Špeh, ki je po- udaril še nezadovoljstvo ljudi z »meglo«, ki nasta- ne ob kurjenju in se razširi v center kraja. PETROL BO POSODABLJAL SISTEM Predstavnik podjetja Petrol je poudaril, da želi novi lastnik obstoječi sistem daljinskega ogrevanja prilagoditi današnjim razmeram, to- rej ga posodobiti. Glede na slišano na sestan- ku je predlagal, da bi šli čim prej od objekta do objekta in postavili nova izhodišča ter posledič- no nove cene. Velik problem pri obnovi toplotnih postaj predstavlja dejstvo, da so le-te v lasti od- jemalcev, in ker bi jih radi dobili v svojo, trajno last, je ena od možnosti tudi, da v zameno za lastništvo ponudijo modernizacijo postaje, kot je tudi po zakonu dorečeno. Prav tako so prip- ravljeni ponuditi in osnovati 24-urno dežurno službo za pomoč uporabnikom v Gornjem Gra- du, torej obljubljajo kar nekaj vlaganj v sistem toplotnega ogrevanja. Štefka Sem SOLČAVA Pri osnovni šoli namestili prikazovalnik hitrosti Ob predstavitvi prikazovalnika hitrosti v Solčavi je bilo živahno. (Foto: Bernarda Prodnik) Na prvi dan novega šolskega leta se je v podružnični šoli v Solčavi in ob njej dogaja- lo marsikaj. Med drugim so predstavili nov prikazovalnik hitrosti. Na dogodku so sode- lovali županja Katarina Prelesnik, ravnate- ljica Osnovne šole Blaža Arniča Luče Andre- ja Urh, učiteljice, občani ter predstavniki ob- činskega sveta za preventivo in vzgojo v ce- stnem prometu. POMEMBNO OZAVEŠČANJE NAJMLAJŠIH Ob predstavitvi so bili učenci navdušeni, ko je mimo prikazovalnika pripeljalo nekaj avtomobi- lov in večina jih je vozila po predpisih. Tudi sami so preizkusili odzivnost prikazovalnika, ki je po- kazal, kako hitro tečejo. Z županjo in učiteljica- mi so se pogovorili o tem, kako pomembno je, da vozniki upoštevajo pravila varne vožnje, prav tako pa upoštevajo pravila za varno šolsko pot tudi učenci. BREZPLAČNI NAJEM PRIKAZOVALNIKA V občini so se letos prijavili na javni razpis agencije za varnost prometa v sodelovanju s podjetjem Sipronika za brezplačni desetme- sečni najem prikazovalnika hitrosti »Vi vozite«. Na razpisu so bili uspešni. Tako je bil prikazo- valnik, ki je postavljen pred prehodom za pešce pri OŠ Solčava, predstavljen učencem, voznike pa z dvignjenim ali spuščenim palcem že ne- kaj dni opozarja na pravilnost njihovega ravna- nja pri vožnji. ZGOVORNI PODATKI V občini so že pred dvema letoma postavi- li prikazovalnik hitrosti ob cesti proti Logarski dolini izven naselja. Na tem odseku je omeji- tev hitrosti vožnje 70 kilometrov na uro. Po- datki kažejo, da je bilo v obdobju od posta- vitve v avgustu 2017 do avgusta 2018 zabele- ženih 207.545 prevozov s povprečno hitrostjo 56 kilometrov na uro, od avgusta 2018 do av- gusta 2019 pa je bilo zabeleženih 236.621 pre- vozov s povprečno hitrostjo 53 kilometrov na uro. Povprečna hitrost se je zmanjšala, ven- dar nekaj tudi na račun obsežne adaptacije ceste v letošnjem poletju, ki je potekala na tem območju. Marija Lebar Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 8 Iz občin, Organizacije LJUBNO OB SAVINJI Pričeli s temeljito obnovo občinske zgradbe Celotna prenova poteka v sodelo- vanju s celjsko območno enoto Za- voda za varstvo kulturne dedišči- ne Slovenije, saj je vse ožje obmo- čje Ljubnega ob Savinji zavarovano. Dela na občinski zgradbi bodo predvidoma zaključili oktobra. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) Na Ljubnem ob Savinji obnavlja- jo stavbo občine. Gre predvsem za dela, ki bodo zagotovila večjo ener- getsko varčnost objekta, v katerem so poleg občinskih prostorov še ne- katere druge pisarne in stanovanja. Sedanja zgradba je že precej v letih in zato potrebna prenove. Ta- ko bodo zamenjali okna in streho. Izvajalec teh del je podjetje HLT s podizvajalcem Glin Nazarje. Okna bodo lesena, streho bodo prekrili z novim bobrovcem. Prenovo fasade bo izvajalo pod- jetje SGP Kograd IGEM iz Dravogra- da. Nalepili bodo 10-centimetrski ovoj in napravili zaključni sloj. POLOVICA DENARJA IZ EVROPSKEGA IN DRŽAVNEGA SKLADA Obnove so se lotili v zadnjem »Celotna vrednost investicije je okoli 113 tisoč evrov, od tega smo del sredstev, to je 6.500 evrov, prejeli od Eko sklada za okna in približno 54 tisoč evrov preko LAS sredstev za streho in fasado. Os- tali del denarja zagotavlja Občina Ljubno iz proračuna.« Na občini računajo, da bodo dela zaključena v mesecu okto- bru. Marija Lebar tednu avgusta, ko so bila izvede- na pripravljalna dela in so posta- vili gradbene odre. V tem tednu so začeli z menjavo strehe. Direktor občinske uprave Ra- denko Tešanović je povedal: LJUBNO OB SAVINJI Ljubenski odgovori na globalne izzive Predstavniki Občine Ljubno in Zavoda Savinja so v prostorih Fašunove hiše ocenjevalni komisiji z več vidikov predstavili območje občine. (Fotodokumentacija zavoda) Zadnji avgustovski četrtek se je na Ljubnem ob Savinji mudila ocenjevalna komisija, ki se je seznanila z različnimi razvojnimi projekti in ak- tivnostmi na turističnem področju, ki se odvija- jo na območju občine. Ta se je namreč v sode- lovanju z Zavodom Savinja prijavila na natečaj Društva za razvoj slovenskega podeželja. NAJPREJ SLOVENSKI, NATO EVROPSKI NATEČAJ Društvo je razpisalo natečaj, na katerem bo- do izbrali podeželsko skupnost, ki bo zastopa- la Slovenijo na 16. evropskem natečaju za Evrop- sko nagrado za razvoj podeželja za leto 2020. K sodelovanju so bile vabljene vasi, skupnosti vasi ali občine z ruralnega območja. Geslo tokratnega natečaja je Lokalni odgovori na globalne izzive. Namen natečaja je predstaviti podeželska okolja, ki s svojim delom na razvoju posebej iz- stopajo in se jih lahko postavlja kot zgled dru- gim. Prednostni kriterij je, da ukrepi razvoja po- deželja v teh podeželskih skupnostih prispeva- jo k temeljnemu vodilu Evropske delovne skup- nosti za razvoj podeželja in obnovo vasi, to je skupno delo za krepitev skupnosti na podeželju za izzive prihodnosti in dvig kakovosti življenja podeželskih prebivalcev. UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA Komisija se je najprej mudila na Zavodu Savi- nja. Direktorica Ivica Orešnik je povedala: »Čla- nom komisije smo predstavili področja razvoja, za katera si prizadevamo ne samo na ravni ob- čine, ampak tudi širše. Predstavili smo ukrepe za razvoj podeželja preko naših aktivnosti v za- vodu in LAS-u, vse od ustanovitve Podeželske- ga razvojnega jedra dalje.« POMEMBEN UČINEK PROMOCIJE Preden se je komisija podala na oglede na te- renu, jim je župan Franjo Naraločnik s pomoč- jo krajših filmov predstavil tradicijo Ljubnega, razvoj občine kot celote, med drugim s poudar- kom na skokih, saj so ti za razvoj občine izre- dnega pomena. Predstavljen je bil razvoj turiz- ma in izpostavljene nadaljnje usmeritve in kora- ki za doseganje ciljev. Župan je o prijavi na natečaj povedal: »Nate- čaj ne prinaša neposrednih in takojšnjih gmot- nih koristi, je pa uvrstitev med izbrane izjem- na promocijska priložnost, ki si jo naša kulturna dediščina, turistična in športna tradicija ter trud tukajšnjih prebivalcev vsekakor zaslužijo. Prija- va prinaša tudi dodatno motivacijo za še boljše delo na vseh področjih življenja v lokalni skup- nosti.« Rezultati natečaja bodo znani do 22. novem- bra letos. Takrat bo komisija tudi imenovala slo- venskega predstavnika na mednarodnem nate- čaju. Marija Lebar Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 9 Organizacije, Iz občin, Oglasi OBČINSKI SVET MOZIRJE Sprejeli pravilnik kot osnovo za razpis za sredstva v kmetijstvu Občina Mozirje letos še ni objavi- la razpisa za ohranjanje in spodbu- janje razvoja kmetijstva in podeže- lja, saj je bil pogoj za to julija sprejet pravilnik. Pravilnik je občinska prav- na podlaga za podelitev sredstev. V njem so opredeljeni le tisti kmetij- ski ukrepi, za katere so zagotovljena sredstva v proračunu občine. Pravil- nik velja za leti 2019 in 2020. V skladu z evropsko uredbo bodo sredstva razpisa podeljena na raz- pisu na osnovi treh sprejetih ukre- pov. Pri prvem gre za pomoč za de- javnosti prenosa znanja in infor- miranja. Cilj pomoči je zagotavlja- nje višjega nivoja strokovne izo- braženosti v kmetijskem in gozdar- skem sektorju. Ukrep 2 je namenjen pokrivanju operativnih stroškov ce- stnega tovornega prometa iz odroč- nih krajev. Tretji ukrep zagotavlja podporo delovanju društev s pod- ročja kmetijstva in razvoja podeže- lja. Namen tega ukrepa je spodbuja- nje povezovanja ljudi, ki delujejo na področju kmetijstva. Štefka Sem NOV OPORNI ZID OB CESTI NA LEPO NJIVO Zid postavljen, cesta dobi še asfaltno preplastitev Dela na cesti v Lepi Njivi (foto: Marija Lebar) V minulih dneh je bil delno oviran promet na cesti Mozirje–Mostnar v Lepi Njivi. Izbrani izvajalec podjetje Pavčnik, nizke gradnje, transport in storitve iz Dola pri Hrastniku, je na odseku ceste Pezdel–Ržiše gradil podporni zid. Cesta in brežina je bila močno načeta v lanskem junijskem deževju, zato je bila ureditev nujna, pravijo na Občini Mozirje. Gre za kamnito-betonsko zložbo pod cesto v dolžini 21 metrov. Dela na opornem zidu so že zaključena, pripravljajo se še na asfaltno prep- lastitev ceste. Vrednost investicije je okoli 40 tisoč evrov, ki jih bo obči- na zaenkrat pokrila iz proračunske postavke za sanacijo cest po neu- rjih. Pričakujejo, da bodo za ta po- seg vsaj delno dobili povrnjen de- nar od države. Takih potrebnih po- segov je zaradi čedalje pogostejših neurij vse več, pravi župan Ivan Su- hoveršnik. Težava so tudi ceste, ki niso narejene za tako gost in težak tovorni promet, kot se sedaj odvija na njih in jih tako poškoduje. Marija Lebar ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD Izmenjevalnica bo spomladanska in jesenska stalnica Od ponudnikov so obiskovalci lahko dobili nasvete o gojenju rastlin in zelenjave. Zadnji petek v avgustu so se pred Zavodom Stanislava v Gor- njem Gradu zbrali ljubitelji rož, zeli- šč, grmovnic in domačih pridelkov, ki so lahko izmenjali, samo prines- li ali odnesli različne rože, semena. V zavodu so zelo ekološko in okolj- sko naravnani, zato spodbujajo iz- menjavo takšnih ali drugačnih iz- delkov. Prinesi – odnesi je akcija, ki jo v Zavodu Stanislava izvajajo od lan- skega leta, menjajo se le stvari, ki se izmenjujejo. Ker je sedaj rav- no pravi čas za sajenje različnih rastlin in grmovnic, so povabili na stojnice vse, ki imajo viške le-teh in so jih pripravljeni zamenjati s kom drugim ali podariti. Kar nekaj obiskovalcev in ponudnikov se je zvrstilo ob stojnici in gomolji, uko- reninjene rastline pa tudi zelenjava so kar hitro menjali lastnike. mare in še mnogo drugih vrst za naše kraje bolj »eksotične« zele- njave, ki jo sama uspešno pridelu- je na svojem vrtu nad Gornjim Gra- dom. Besede so tekle tudi o medono- snih rastlinah. Predsednik Čebe- larske družine Gornji Grad Janez Fale je med obiskovalce razdelil brošuro o njih. Prav vsak obiskova- lec je imel možnost z drugimi deliti svoje poznavanje rastlin. Povabilu na izmenjavo so se odzvali občani različnih občin Zgornje Savinjske doline. Veliko zanimanja za izme- njavo je povod, da se bodo podob- ne akcije prinesi – odnesi nadalje- vale, prva že v spomladanskem ča- su, času sajenja. Tekst in foto: Štefka Sem O MEDONOSNIH RASTLINAH Poleg tega so obiskovalci lahko dobili nasvete o gojenju rastlin in zelenjave od ponudnikov, ki se na vzgojo rastlin in vrtnarjenje dob- ro spoznajo. Med temi je bila Tanja Starc, ki je na stojnici z veseljem delila svoje rastline, predvsem pa je bila neprecenljiv vir informacij za imena različnih rastlin in o go- jenju zelenjave. S sabo je prinesla različne vrste paradižnikov, papri- ke, bele melancane, limonske ku- Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 10 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Ponosni, da so si pred osmimi desetletji izborili samostojno društvo V Okonini so v soboto, 31. avgu- sta, slavnostno proslavili 80-letnico prostovoljnega gasilskega društva. V družbi gostov, praporščakov vseh 15 društev v Zgornji Savinjski dolini ter gasilcev iz Okonine in okolice so s ponosom pokazali prenovljeni ga- silski dom ter namenu predali novo motorno brizgalno in gasilsko opre- mo. Krajanom in donatorjem so se s spominskimi kipci zahvalili za vso pomoč pri obnovi doma in nakupu opreme. GOSTJE NAGOVORILI PRISOTNE Med drugim se je praznovanja udeležil predsednik Gasilske zve- ze Slovenije Janko Cerkvenik, žu- pan občine Ljubno Franjo Naraloč- nik, predsednik Gasilske zveze Zgor- nje Savinjske doline Janko Žuntar in direktor družbe KLS Ljubno Mirko Strašek. Vsi so prisotne tudi nagovo- rili in jim čestitali ob okroglem jubile- ju. Praznovanja so se udeležili še šte- vilni drugi gostje s področja gasilstva ter zaščite in reševanja, radmirski žu- pnik msgr. Jože Vratanar pa je bla- goslovil gasilski dom in opremo. Klju- če doma je prevzel orodjar Franc Fri- celj, za novo brizgalno pa bo odgo- voren Anton Sedovšek. VSE SE JE ZAČELO LETA 1939 Predsednik PGD Okonina Toni Novak je povzel 80 let delovanja društva. »Naša zgodba se je začela pisati 27 . julija 1939, ko so pogumni možje v izredno težkih časih imeli svoj prvi ustanovni občni zbor. Tis- tega leta so začrtali pot gasilstva v Okonini, ki jo s ponosom hodimo še danes in ob mladini, kot jo imamo, verjemite, jo bomo s ponosom ho- dili tudi v prihodnje. Naši krajani so vseskozi, od kar obstaja gasilstvo v naši dolini, delovali v vrstah gasil- cev. Najprej so bili člani sosednje- ga društva v Radmirju. Vendar so po dveh večjih požarih v Okonini, kjer je zgorelo več kot polovico va- si, ti gasilci, ti pogumni možje, ugo- tovili, da se lahko v takšnih trenut- kih zanesejo le na sebe. Zato so se odločili, da ustanovijo prostovoljno gasilsko društvo, takrat je bila to še gasilska četa, v Okonini.« IZBORILI SO SI SAMOSTOJNOST Leta 1939 so ob pomoči kraja- nov kupili motorno brizgalno sku- paj z osnovno opremo za gašenje. Ker takrat še niso imeli gasilske- ga doma, so imeli opremo in mo- torno brizgalno, shranjeno pri Oko- nincih, ki so imeli takrat konjsko vprego in voz. Leta 1947 so z veliko truda in odrekanj v Okonini zgradi- li gasilski dom. S postavitvijo odra v gasilskem domu je ta postal po- leg gasilskega še kulturno in dru- žabno središče življenja v vasi. Le- ta 1948 je takratna država okonin- sko društvo z odredbo priključi- la gasilskemu društvu Grušovlje, zopet so pokazali pogum in preu- darnost ter so se tej odredbi uprli in v letu 1949 dosegli, da je njiho- vo društvo ostalo samostojno. Dru- štvo se je vse skozi razvijalo v okvi- ru svojih zmožnosti, z novimi naba- vami opreme in se prilagajalo no- vim izzivom, pred katere so bili ga- silci postavljeni. ENERGETSKA SANACIJA GASILSKEGA DOMA Leta 1999 se je za društvo začel nekakšen preporod, saj so takra- tni člani začeli korenito obnovo ga- silskega doma. V naslednjih dveh desetletjih so nabavili nova vozila, opremo, število operativnih članov se je večalo, aktivna je postala tudi gasilska mladina. Lani so pristopili k energetski sanaciji gasilnega do- ma, ki jim je preurejen v velik po- nos. Člani izredno vestno skrbijo za opremo in orodje. »Vsega tega ne bi bilo brez po- moči Občine Ljubno, Okonincev in Melišanov in sponzorjev ter dona- torjev, ki se jim še posebej zahva- ljujemo,« je dejal Novak. Da je bilo praznovanje popolno, so gasilci poskrbeli z organizaci- jo veselice, ki je niso organizirali že dvajset let. Prisotne so zabavali Okrogli muzikanti. Moderator pro- grama je bil Marko Govek, za kul- turni program so poskrbele tri čla- nice Kvarteta Štiglic. Tekst in foto: Štefka Sem Ključe obnovljenega gasilskega doma je prejel orodjar Franc Fricelj (desno). Najstarejša člana društva Jože Černevšek (sedi) in Jože Grudnik (levo od njega) sta prejela društveno zahvalo za velik doprinos k razvoju gasilstva v Okonini. Največji donatorji za obnovo gasilskega doma in nabavo opreme so prejeli spominske kipce. Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 11 Kultura, Organizacije, Iz občin GORNJI GRAD Na voljo električna gorska kolesa V gornjegrajski občini so turistično ponudbo obogatili z izposojo električnih gorskih koles, ki so tako občanom kot turistom na voljo za dnev- ni najem. Občina je s pomočjo donatorjev kupi- la električna kolesa, ki bodo do konca oktobra na voljo vsem interesentom, ki bi se radi z njim odpravili na krajšo ali daljšo turo. BREZPLAČEN NAJEM ZA OBČANE Za izposojo koles med vikendom skrbijo v TIC-u v središču kraja, med tednom pa za to skrbijo na občini. Občani si lahko kolesa izposodijo brezplač- no. Promocija kolesarstva in turizma je naletela na dober odziv. V občini je namreč veliko kolesarskih poti, priljubljene točke so tudi nekoliko višji hribi, ki za nekatere na ta način postajajo dosegljivi. Štefka Sem RAZSTAVA AKADEMSKEGA SLIKARJA NA REČICI OB SAVINJI Branko Suhy ne išče spektakularnosti motiva Odprtje razstave del akademskega slikarja Branka Suhya (desno) je pospremil prof. dr. Jožef Muhovič. V avli Osnovne šole Rečica ob Savinji so se na predzadnjo soboto v avgustu poleg umetnikov zbrali simpatizerji in podporniki slikarstva. V or- ganizaciji KUD Utrip in Občine Rečica ob Savinji je svoja dela na ogled postavil akademski slikar in grafik Branko Suhy. Razstavo je s strokovno besedo pospremil njegov akademski kolega in rečiški rojak, prav tako slikar, grafik in likovni te- oretik, prof. dr. Jožef Muhovič. PREPROSTOST MOTIVOV Profesor Suhy je doma in v tujini uveljav- ljen likovni ustvarjalec. »Ko se gledalec sreču- je s Suhyjevimi deli, je pogosto presenečen nad preprostostjo njihove motivike. Njegovi motivi tudi takrat, ko govori o nadvse resnih temah, iz- virajo tako rekoč z dosega roke: mize, stoli, te- kaški copati, kava, žarnica, steklenice kokako- le, tetrapak, vžigalica, cigaretna škatla, krem- na rezina ... Praktično vse lahko postane pred- met njegove pozornosti in predmet, iz katere- ga lahko iztisne pomenljiv izraz. Z eno besedo: Suhy ne išče spektakularnosti motiva,« je pove- dal Muhovič. O njegovemu opusu govori tudi dejstvo, da je dunajska Albertina, najstarejša in najpomemb- nejša grafična zbirka na svetu, kot enemu red- kih »vzhodnjakov« in doslej edinemu Slovencu dala možnost, da se je ravno na prelomu tisoč- letja v njenih eminentnih prostorih predstavil z obsežno pregledno razstavo grafik. SLIKARJEV »UMETNOSTNI DESERT« Po besedah likovnih poznavalcev se v Suhyje- vih slikah iz cikla s kremnimi rezinami njihova barvna svežina prenaša v kremasto gladkost slikarskih barvnih nanosov in hrapavost krhke skorjaste površine. Razstavo je slovesno odprla županja Rečice ob Savinji Ana Rebernik, za glasbeni predah pa sta poskrbela tenorist Benjamin Pregl, na kla- virju ga je spremljala Olga Ulokina. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Na pikniku obeležili obletnico konca osnovne šole Ob 55-letnici konca osnovne šole se je nekdanjim rečiškim šolarjem pridružil učitelj Zdravko Novak (osmi z leve). Rečiški upokojenci so se srečali na društve- nem pikniku, ki je potekal na prostoru zgornje- savinjskega kinološkega društva v Varpoljah zadnjo avgustovsko nedeljo. Del njih so bili tu- di nekdanji rečiški sošolci, ki so praznovali 55 let od konca osnovne šole. Slednji so večinoma tudi člani društva upokojencev. PIKNIK V ZNAMENJU DRUŠTVA Društvo vsako leto organizira piknik za svoje člane in njihove družinske člane. Glavni namen je druženje, prijetni pogovori in obujanje spomi- nov. Več kot petdeset prisotnih se je lahko tudi zavrtelo ob zvokih žive glasbe. ENA ZADNJIH GENERACIJ, KI JE KONČALA OSEMLETKO NA REČICI Zbrani na obletnici konca osnovne šole so ena zadnjih generacij, ki je v preteklosti obi- skovala osemletko na Rečici. Kasneje so učen- ci morali zadnja štiri leta šolanja hoditi v Mozir- je, zadnjih nekaj let pa je mogoče celotno šola- nje zopet obiskovati na Rečici. Generacija, ki je šolo končala leta 1964, je šte- la okoli 30 učencev. Na obletnici se jih je zbralo štirinajst. Srečujejo se na vsakih pet let, medse pa povabijo prav vse, ki so bili v osmih letih del razreda. Njihova razredničarka je bila Ivica Ko- vačič, ki se dogodka ni mogla udeležiti. Prišel pa jih je pozdravit učitelj zgodovine, zemljepisa in športne vzgoje Zdravko Novak. Slednji je z Jožetom Tlakerjem, enim od njegovih učencev, izdal knjigo z naslovom Šaljive zgodbe pod re- čiškim zvonom, ki so jo zbrani prejeli kot darilo. Tekst in foto: Primož Vajdl Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 12 NOVA ZAKONODAJA NA TNALU REVIZIJE Junija lani je stopila v veljavo gradbena zakonodaja, ki naj bi poenosta- vila postopke za pričetek gradnje in legalizacije gradbenih objektov. V tem času so se nekatere določbe izkazale za nejasne, zato ministrstvo za oko- lje in prostor po opravljeni evalvaciji gradbenega zakona in zakona o ure- janju prostora končuje predlog novel teh zakonov. Spremembe zakonov so bile v javni razpravi in deležne pripomb zainteresirane javnosti, kljub temu ne bodo drastične. Šlo bo bolj za nadgradnjo in poenostavitev določenih postopkov zlasti pri legalizaciji objektov. KLJUČNI KORAKI ZA GRADNJO HIŠE OSTAJAJO ENAKI Izgradnja družinske hiše je velik logistični in še bolj finančni zalogaj, za- to se veliko družin odloča za gradnjo v lastni režiji. Prav zato je potrebno poznati korake pri gradnji, ki jih nalaga zakon. Graditelj oziroma investitor mora pridobiti vsa predpisana dovoljenja, poskrbeti za vse potrebne vloge, naročila, prijave in dokumentacijo. Preden začne z gradnjo, mora skleniti pogodbe za izdelavo ustrezne dokumentacije, nadzor in izvajanje gradnje. Prav tako mora poskrbeti za zakoličenje objekta. Po končani gradnji mora poskrbeti za evidentiranje objekta, kar pomeni pridobitev uporabnega do- voljenja in vpis hiše v kataster stavb. NIČENERGIJSKE NOVE STAVBE Graditelji novih hiš morajo upoštevati leta 2010 sprejeto evropsko di- rektivo o energijski učinkovitosti, ki določa prehod na skoraj ničenergij- Od junija lani je v veljavi gradbena zakonodaja, ki se ji obetajo spremembe. Potrebno jo je upoštevati za uresničitev sanj po lastni hiši. Za dosego sanj je potreben konkreten finančni vložek, natančno pa je treba slediti korakom od pridobitve gradbenega dovoljenja in vse do vpisa v kataster stavb. Pri načrtovanju gradnje novega domovanja velja upoštevati trende in razmisliti o sodobnih gradbenih materialih ter o nizkoogljični gradnji in ogrevanju hiš. sko gradnjo novih stavb. Po tej direktivi morajo biti vse nove stavbe v jav- nem sektorju od lanskega leta zgrajene po načelih pasivne gradnje. Z viso- ko energijsko učinkovitostjo se bodo morale ponašati vse novogradnje od leta 2020. Direktivo bodo morali upoštevati tudi graditelji družinskih hiš. To v praksi pomeni, da bodo hiše imele zelo dober izkoristek energije za svo- je delovanje, prihranek pa bo velik zlasti pri stroških ogrevanja. PREMISLEK TUDI PRI IZBIRI OGREVANJA V Sloveniji je večina hiš še vedno grajenih s kla- sičnimi gradbenimi materiali. Zlasti pogost je be- ton, ki ima visok ogljični odtis, ki je posledica pro- cesa proizvodnje cementa. Pri načrtovanju dru- žinske hiše je trend trajnostno naravnana grad- nja, ki pomeni izbiro gradbenih materialov z niz- kim ogljičnim odtisom. To je tudi eden od dejav- nikov, ki bi jih veljalo upoštevati ob načrtovanju gradnje hiše. Tudi izbira kurilne naprave mora slediti smerni- cam trajnostnega razvoja. Na Dunaju so se odloči- li, da bodo od naslednjega leta prepovedali upora- bo kurilnih naprav na fosilna goriva v vseh novo- gradnjah zaradi želje po blažitvi posledic podneb- nih sprememb. Gradnja hiše je že tako velik finančni zalogaj, stroške bivanja pa lahko znižamo z nizkoenergij- sko gradnjo, izbiro trajnostnih materialov in ce- novno ugodnim ogrevanjem. Roman Mežnar Koraki, potrebni za uresničitev sanj po lastni hiši Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 13 Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 14 Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 15 Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 16 Oglasi Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 17 Zahvala športnikom in športu v sedmih občinah Načrtovalec, idejni motor prireditve Športnik leta Zgornje Savinjske doline (ZGS) Ivo Milova- novič je že v izhodiščih pred štirimi leti poudaril, da je zasnova prireditve poleg motivacije mladi- ne in populariziranje športov, ki jih gojijo šole in športni klubi v dolini, tudi zahvala športnikom in športu na simbolni ravni. Območje med Mozir- jem, Gornjim Gradom in Solčavskim ima dolgo- letno športno tradicijo, v zadnjih 20 letih pa se je šport razmahnil in dosegel visok strokovni nivo. Poleg maloštevilnih donatorjev, ki omogo- čajo razvoj športa in vlaganje v posamezne ta- lente, so osnovne šole ter šolski centri v bližnjih mestih Velenju in Celju zibelka izobraževanja ter krepitve športnega duha. V naših občinah so to predvsem samostojni klubi in športna društva, ki so praviloma finančno slabo situirani (z izje- mo tistih, ki jih podpirajo uspešne gospodarske družbe in podjetni lastniki firm). ŠPORTNIK PODPIRA PROMOCIJO BLAGOVNIH ZNAMK Da je povezovanje osnovne ideje, razvijati športno miselnost in šport kot plemeniti del ustvarjanja osebnosti, zdravega človeka in delavca prav v blagovni znamki Športnik le- ta, ni naključje. Z ožjimi sodelavci, prostovolj- ci ter osebnimi in profesionalnimi izkušnjami je projekt postavil na noge televizijski športni komentator Ivo Milovanovič, ko se je v svojem tretjem življenjskem obdobju preselil v Ljubi- jo pri Mozirju v novo zgrajeni dom. Ob inten- zivnih pripravah na letošnji dogodek nam je povedal še nekaj novih okoliščin. Na vese- lje se je izkazalo, da so že ob prvi prireditvi v letu 2015 pridružili tudi župani s svetniški- mi skupinami vseh občin, saj večjih naspro- tovanj ni bilo. IZ MOZIRJA NAJ ŠPORTNIK POTUJE PO VSEJ DOLINI V Mozirju je župan Ivan Suhoveršnik podprl sodelovanje in kot sponzorski vložek omogočil prvo zaključno srečanje z razglasitvijo najbolj- ših športnikov v športni dvorani. Tako je ostalo še naslednji dve leti, čeprav je bila že v začetku izkazana želja, da bi se prireditev odvijala v kra- jih, kjer obstajajo pogoji za izvedbo. Če bo šlo po načrtih, da do predvidenega ro- ka zgradijo velik športni objekt ob Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah, bo četrta razglasitev špor- tnikov leta ZGS 2019 kot prava vsebinska otvori- tev elitne dvorane s športno kulturnim progra- mom 17. decembra. Verjamemo, da bodo za ta slovesni dan domačini storili vse, da bo dogo- dek vreden njihovih občanov, tamkajšnjih ak- tivnih in uspešnih športnikov ter vodstva obči- ne Luče. DOGODEK ZAZNAMUJE KRAJ IN VELIČASTNE USPEHE NAŠIH ŠPORTNIKOV Vsaka tako velika prireditev, ki ima spoštlji- vi predznak javnega dogodka kot zahvala špor- tnikom in športu, kljub prostovoljni noti sode- lujočih v pripravah in izvedbi veliko stane. Za- to si dogodka brez pomembnih sponzorjev, kot so občine, uspešna podjetja ter zavedni nosilci obrtne dejavnosti, ni mogoče predstavljati. Kot je dejal Milovanovič, mu je žal, da organi- zacije in dogodka ne podprejo še drugi uspešni podjetniki in družbe, ki so za nekatere humani- tarne in družbene potrebe znano zelo naklonje- ni. Na tem mestu pa z veseljem zapišemo, da so nekateri pokrovitelji ostali zvesti tudi tokrat, saj vedo, da je denarna ali organizacijsko material- na podpora učinkovita promocijska poteza ter vlaganje v zdrave in sposobne kadre v tej dolini. Z DONACIJO NIHČE NE OSTANE PRAZNIH ROK Zato je pričakovanje, da se pridruži v tovrstni po- moči že letos še kdo na novo in s tem sodeluje pri predstavitvi in s čestitkami našim najboljšim pro- motorjem Zgornje Savinjske doline, našega turi- stičnega gospodarstva in ponosnih, športnih ter delovnih ljudi. Dnevno, vsekakor pa tedensko pri- hajajo z vseh koncev Slovenije in pogostokrat tu- di iz tujine izvrstne vesti o uspehih naših športnih ekip in posameznikov o njihovih športnih dosežkih in vrhunskih podvigih ter rekordih. Ni večjega po- nosa, da so z medaljami in rekordi med njimi naši sokrajani, družinski člani in sodelavci. Uspeh si ta- ko na nek način delimo vsi in se veselimo z njimi. Tekst in foto: Jože Miklavc Utrinek z razglasitve športnikov leta 2018 Zgornje Savinjske doline v Mozirju Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 18 Nasveti, Čestitke TANJA POVHE, psihologinja STRES – TIHI IN PRODORNI »GOSPOD« STOTERIH OBRAZOV Na kakšne načine nam stres kroji življenje Prijazno vabljeni na skupno pot iskanja preprostih in učinkovitih načinov za izboljšanje zdravja, počutja in kakovosti življenja. S prak- tično usmerjeno delavnico »Spoprijemanje s stresom«, ki vključuje štiri srečanja, pričnemo 30. septembra ob 17 . uri v prostorih sejne so- be Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje (2. nadstropje). Zaradi omejenega števila prostih mest, prosimo, potrdite svojo ude- ležbo na elektronski naslov: tanja.povhe@zd-mozirje.si ali pokličite na telefonsko številko: 031 640 234. Pomembno je verjeti vase, vsak dan kaj storiti zase! Stres je povsem običajen, zdrav odziv na spremenjene okoliščine. Gre namreč za telesni, duševni in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privadi- ti notranjim in zunanjim pritiskom (stresorjem), ki zamajejo njego- vo ravnovesje. Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni ele- ment. Oseba doživi stres, kadar zazna neskladje med zahtevami oziroma stresorji in svojimi zmožnostmi za spoprijemanje z njimi. Posledica tega je stresna reakcija, ki je lah- ko zelo različna od osebe do ose- be. Odvisna je od posamezniko- ve starosti, njegovih izkušenj, vre- dnot, okoliščin, v katerih nastane stres, in od okolja, v katerem živi oseba. Ne ubežijo mu niti otroci in mladostniki. ZAKAJ NAS OBIŠČE Razlogi za stres so zelo raznoli- ki, najpogostejši pa zajemajo priti- ske na delovnem mestu, finančne skrbi, časovne roke ali družinske zahteve. Sprožitelji stresa so lahko tudi bolj specifični, na primer brez- poselnost, bolezen, smrt bližnjega. Mnogi mislijo, da pozitivni dogod- ki ne morejo sprožiti stresa, vendar temu ni tako. Prav tako lahko poro- ka ali rojstvo otroka privedeta do podobnih reakcij, saj gre za prila- gajanje spremembam, novim vlo- gam in obremenitvam. KAKO GA PREPOZNAMO Znaki stresa so lahko kognitiv- ni, čustveni, fizični ali vedenjski in lahko vključujejo: glavobol, vrto- glavico, utrujenost, pretirano skrb, strah, razdražljivost, brezbrižnost, slabšo koncentracijo, pozabljivost, nezmožnost sprostitve, bolečine v prsih, motnje spanja, zlorabo alko- hola, prenajedanje in številne dru- ge nevšečnosti, ki si jih včasih niti ne znamo razložiti oziroma ne naj- demo vzroka zanje. ZAKAJ NE MOREMO ŽIVETI BREZ STRESA Določena količina stresa je nuj- no potrebna za normalno življe- nje. Ni vsak stres negativen. Pro- blem nastane le tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč za po- sameznika, so preveč zgošče- ne, intenzivne, premočne ali pre- dolgo trajajo. V tem primeru lah- ko stres vodi celo v bolezen, med drugim lahko tudi v depresijo in bolezensko tesnobnost (anksio- znost). Dolgotrajen in slabo ob- vladan stres lahko posredno vodi v zelo resna obolenja, kot so rak, presnovne in srčno-žilne bolezni. TRIK ZADOVOLJNEGA ŽIVLJENJA … ni v tem, da se stresu izogiba- mo ali izognemo, marveč v tem, da se naučimo, kako se z njim spop- rijeti. Potrebno se je naučiti, kako okrepiti svoje telesne in duševne sposobnosti, da nam stres »ne pri- de do živega« in da ne zbolimo. Dandanes se v ozadju pogostih obiskov v ambulantah splošnih zdravnikov skriva prav stres, ki lju- dem, ne glede na starost, zamaje ravnovesje. Ti ljudje bi ob ustre- znem obvladovanju stresa ime- li mnogo manj težav oziroma bi se jim lahko celo izognili. Prepo- znavanje in obvladovanje stresa v obliki psihoedukativnih delavnic, ki jih izvajamo tudi v okviru naše- ga zdravstveno vzgojnega centra, se uvršča med dejavnosti promo- cije duševnega zdravja in preven- tive duševnih motenj ter prepre- čevanja s stresom povezanih tele- snih bolezni. Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 19 Organizacije, Oglasi ORATORIJ V ŽUPNIJI NAZARJE S Petrom Klepcem močnejši novim izzivom naproti Otroci so z animatorji in p. Andrejem Pollakom preživeli brezskrben počitniški teden, ki so ga zaključili s sveto mašo in druženjem v samostanskem atriju. (Fotodokumentacija Župnije Nazarje) Samostanski grič je tretji teden v avgustu prevzela otroška radoživost, saj je v župniji Na- zarje v tem času potekal oratorij. Od ponedeljka do petka se je ob igri, petju in katehezah družilo 33 otrok v spremstvu devetih animatorjev in du- hovnega vodje p. Andreja Pollaka. VSAKDO V SEBI SKRIVA PRAV POSEBNO MOČ V počitniških mesecih v številnih župnijah potekajo oratoriji, ki na zanimiv način spodbu- jajo k vrednotam za veselo krščansko življenje, ustvarjalnost in pošteno udejstvovanje v druž- bi. Združenje animatorjev Slovenije vsako le- to določi temo. Letos je junak slovenskih pripo- vedk Peter Klepec skupaj z animatorji vsakemu udeležencu oratorija posebej sporočal »Imaš moč!«. Enak naslov nosi tudi oratorijska himna, ki je donela iz številnih mladih grl. Klepec, na vi- dez majhen in slaboten, v sebi skriva neizmerno moč, česar pa ne izkorišča, temveč ravna po na- čelu temeljnih človeških vrednot. Tudi mladim so animatorji s pomočjo literarnega junaka spo- ročali, da prav vsak od njih skriva v sebi številne talente in notranjo moč. IGRA, PESEM, OBISK STAREJŠIH … Teden sproščenega druženja ob športnih igrah, delavnicah, spoznavanju praktičnih in uporabnih veščin ter obisku starejših občanov so v Nazarjah zaokrožili z nedeljsko sveto mašo, ki so se je udeležili tudi starši. »Naš glavni cilj je otrokom približati Jezusa na njim razumljiv način, seveda pa želimo biti ani- matorji s svojo prisotnostjo mladim tudi zgled,« je povedala vodja animatorjev Mojca Špende. Barbara Rozoničnik SKAVTSKI VODITELJI STEG MOZIRJE 1 NA OBISKU Prijetno srečanje z uporabniki enote Vrba Nazarje, VDC Saša Uporabniki in skavti so si skupaj pripravili večerjo ob tabornem ognju. (Foto: Tatiana Golob) V avgustu so skavtski voditelji Steg 1 Mozir- je v okviru tabora voditeljev SREČAnje obiskali enoto Vrba Nazarje, ki je del Varstveno delovne- ga centra Saša. Njihov obisk je bil tako delavno kot sproščujoče naravnan, saj so se z uporabni- ki enote družili, jim pripravili vznemirljivo skavt- sko izkušnjo, še prej pa pomagali pri ureditvi nji- hovih prostorov. ISKRENO VESELI OBISKA Mladi mozirski voditelji so se skupaj s skoraj 500 prostovoljci iz vse Slovenije udeležili tabo- ra, katerega namen je bil s sobivanjem presega- ti različnost, se učiti drug od drugega in z dru- gim, gojiti spoštovanje, kulturo nenasilja in pri- spevati k mirnejšem svetu, povezanem v prija- teljstvu ter strpnosti. Voditeljem iz Mozirja je bi- lo namenjeno srečanje z uporabniki enote Vrba, ki so se zanimivega obiska iskreno razveselili. SPROSTILI SO SE TUDI ZAPOSLENI Skavti so s pleskanjem in urejanjem pohištva osvežili prostore uporabnikov, skupaj z njimi šli v gozd, pod večer pa so se sproščeno družili ob tabornem ognju in peki hrenovk. Sledilo je spa- nje v šotorih in čas za pripovedovanje zgodb. Na posebnem dogodku, ki ga udeleženci za- gotovo še dolgo ne bodo pozabili, so se sprosti- li tudi zaposleni v enoti Vrba, pridružila se jim je tudi vršilka dolžnosti direktorice VDC Saša Dar- ja Fišer. Tatiana Golob Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 20 Šport K24 ULTRA-TRAIL NA NAJVIŠJI NADMORSKI VIŠINI V SLOVENIJI Špela Zupan in Tilen Potočnik med najboljšimi tekači Špela Zupan iz Preseke pri Mozirju: »Pred enim letom sem začela načrtovati tek po originalni trasi K24, ravno v tistem času pa so ob- javili razpis za prvo tekmo po tej trasi, ki so jo še nekoliko podaljšali. Takoj sem vedela, da bom na štartu, vendar sem čez zimo in pomlad zaradi po- škodbe izredno malo trenirala, načrtne treninge sem naredila v zadnjem mesecu dni, v katerem pa sem še dvakrat zbolela. Na štart sem se za- to postavila z zgolj eno željo – kljub vsem teža- vam v pripravljalnem obdobju priti nepoškodova- na v cilj. V prvem delu poti me je tekmovalno vzdušje vseeno potegnilo v precej hitrejši ritem od na- črtovanega in na Raduhi sem bila dve uri pred predvidenim časom. Nato mi je, pričakovano, tempo zelo upadel, a sem se na najbolj doma- či točki, Smrekovcu, spet začela bolje počutiti in sem nadaljevala s tekom vse do cilja. Z doseženim časom sem presenetila samo sebe in sem zelo zadovoljna, da sem svojo prvo ultra preizkušnjo pretekla z nasmehom. Ta je iz- viral predvsem iz nepopisne sreče, da sem bila lahko po vseh zdravstvenih težavah vendarle del te zgodbe.« V avgustu so v Črni na Koroškem organizirali prvi K24 Ultra-Trail, tekmo po trasi že dvajset let starega tekaško-pohodniškega izziva, na kate- rem udeleženci v enem dnevu osvojijo pet naj- višjih koroških vrhov – Peco, Olševo, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro. 100 kilometrov dolge tekme sta se udeležila tudi Špela Zupan iz Pre- seke in Tilen Potočnik z Gneča. Odličen rezultat je oba postavil na stopničke. Tilen je bil 3. abso- lutno in 1. v kategoriji moški 35-49 let, Špela pa je dosegla 4. mesto v skupni ženski razvrstitvi in 3. v kategoriji ženske do 35 let. Oba sta se na tekmo odpravila po rehabilita- ciji svežih poškodb, a kljub temu dosegla zavi- dljive rezultate. Izziva K24 se je udeležilo še ne- kaj Zgornjesavinjčanov, tekmo so zaključili bolj ali manj uspešno. ZUPANOVA PRESEGLA SVOJA PRIČAKOVANJA Potočnik je originalno progo premagal že večkrat in je že član K24. Beleži tudi uradni ča- sovni rekord celotne originalne trase. Zupano- va je na K24 Ultra-Trail prvič tekmovala na trasi, daljši od maratonske razdalje. Z doseženim ča- som 17 ur in 52 minut je presegla vsa svoja pri- čakovanja. Tekači so lahko izbirali med 100 in 50 km dol- gima trasama. Daljša proga je v glavnini poteka- la po originalni trasi K24, spremenjen je bil njen začetek, saj so tekači iz Črne tekli skozi šest ki- lometrov opuščenih rudniških rovov v Mežico in od tam proti Domu na Peci, kjer so se priključi- li originalni trasi. Na 100-kilometrski progi so te- kači skupaj opravili 5.420 višinskih metrov. Tilen Potočnik z Gneča pri Mozirju: »Prvi del poti pred dolgim vzponom na Peco je bil tudi zame povsem nov. 6,5 kilometra dolg rav- ninski odsek teka skozi rov opuščenega rudnika je zaradi visokega tempa poskrbel za prvo selek- cijo. Vrste so se tudi v ospredju povsem razredčile. S Pece proti Olševi sem nadaljeval sam, na 3. mes- tu. Zaradi hitrega začetka me je prva kriza udari- la na strmem vzponu na Olševo, kjer me je prehitel na koncu drugi, Jan Božič. S potjo sem vse do cilja potem opravil sam. Po znanem, domačem terenu – Raduhi, Smrekovškem pogorju, Uršlji gori – sem se trudil ohranjati visok ritem, saj sem vedel, da so zasledovalci blizu, nikakor pa nisem hotel prepus- titi mesta na stopničkah komu drugemu. Na Uršlji gori so mi kolegi vlili nekaj dodatne energije za zadnjih 15 kilometrov s klancem, ki mi ni bil poznan. Po hitrem spustu proti Naravskim ledinam in Žerjavu ter poslednjemu vzponu na poti do cilja v Črni sem uspel obdržati 3. mesto, s končnim časom 13 ur in 18 minut.« NOGOMET NA KOROŠICI Na nenavadnem prizorišču so se pomerile štiri ekipe Da se da nogomet igrati tudi na 1.808 metrih nad morjem, že 24 let dokazujejo v Planinskem društvu Celje – Matica z organizacijo turnirja na Korošici. Prvič so se v malem nogometu pod Oj- strico pomerili leta 1979, redno pa se turnir od- vija spet od leta 1996. Letos so se ga udeležile štiri ekipe, zmagovalna ekipa Mali Pariz iz Nove Cerkve, ekipa iz Petrovč in dve z Gorenjske. Celj- ski planinci svoje ekipe niso imeli, so pa zato ra- dodarno navijali za vse udeležence enako. Štefka Sem POTOČNIK NOVIM IZZIVOM NAPROTI Tilen je med 224 tekači, ki so se podali na daljšo preizkušnjo, dosegel tretji najboljši čas, čeprav ni šlo vse po njegovih načrtih. Načrtoval je, da bi s progo opravil v času okrog 12 ur in pol, a je zanjo rabil 13 ur in 18 minut. Zaradi poškod- be, ki jo je dobil junija na 120 km dolgi gorsko te- kaški preizkušnji okrog Cortine d'Ampezzo, je v mesecu pred K24 zelo malo tekel, zato je z opra- vljenim zadovoljen. »Pomirjen sem tudi, da je bolečina v desni nogi po tekmi prenehala in sem lahko že konec avgusta na Triatlonu jeklenih, v Bohinju, zopet pritisnil »na polno« ter po letu 2017 ponovno os- vojil 2. mesto.« Tatiana Golob, foto: Tomo Jeseničnik Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 21 Šport, Organizacije 11. KOLO PRIJATELJSTVA PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE Letos kolesarjenje pridruženo akciji Slovenija planinari Tokratna kolesarska akcija je bila prvič del vseslovenske akcije, ki spodbuja sodelovanje rekreativcev z različnimi interesi. (Fotodokumentacija PD Nazarje) Kolesarsko druženje Kolo prijateljstva je z letošnjo enajsto izvedbo prešlo v drugo dese- tletje obstoja. Vsa ta leta sta za uspešno orga- nizacijo dogodka v okviru Planinskega društva Nazarje skrbela Zdenka in Marjan Gračner. Tako je bilo tudi tokrat, ko je bilo kolesarjenje po zastavljeni trasi vključeno v projekt Slove- nija planinari. DO LETUŠA IN NAZAJ DO DRUŠTVENE KOČE Sedemnajst kolesarjev se je v soboto, 24. av- gusta, zbralo v Nazarjah in se odpravilo po načr- tovani trasi. Ta jih je vodila skozi Loke pri Mozir- ju, skozi Podkraj do Letuša in od tam na Dobro- vlje. Pri Domu borcev so si nabrali moči za na- daljevanje poti proti Čreti, nato jih je čakal le še spust do društvene koče Farbance. Tam je bi- lo poskrbljeno za krepčilno malico in sproščeno druženje, po katerem so se kolesarji zadovoljni in z lepimi vtisi odpravili proti domu. PLANINSKA ZVEZA ŽELI ZDRUŽEVATI Slovenija planinari je vseslovenska akcija, s katero želi nosilec projekta Planinska zveza Slo- venije združiti čim več društev in spodbuditi so- delovanje različnih deležnikov pri pohodništvu, planinski orientaciji, turnem kolesarjenju in športnem plezanju. Projekt podpirata ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport ter Fun- dacija za šport. Tatiana Golob KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Prijateljski košarkarski turnir ob občinskem prazniku Danes se bodo v nazarskem košarkarskem klubu pridružili praznovanju praznika občine Nazarje s tradicionalnim košarkarskim turnir- jem članov. Tudi letošnji bo priložnost za pre- verjanje pripravljenosti članske ekipe na novo sezono v tretji slovenski ligi, saj je bila lanska uspešna. KLUB USPEŠEN V 3. SKL Trenutno na Kitajskem poteka svetovno pr- venstvo v košarki brez slovenske udeležbe. Ne- kako v senci tega tekmovanja se slovenski ko- šarkarski klubi pripravljajo na novo sezono. Ta- ko je tudi v KK Nazarje, pri katerem je v sezo- ni 2018/2019 članska ekipa uspešno nastopala v 3. slovenski košarkarski ligi. Z igralskim kadrom, vzgojenim v klubu, je ekipa dosegla lep uspeh in zasedla končno 13. mesto med 24 sodelujo- čimi moštvi. OBETA SE PRAVI KOŠARKARSKI PRAZNIK Člani že pridno trenirajo v želji po vsaj pono- vitvi sezone, svojo pripravljenost pa bodo pre- verjali na zdaj že tradicionalnem prijateljskem košarkarskem turnirju Nazarje 2019, ki bo pote- kal danes in jutri v nazarski športni dvorani. Turnir bo močan, saj na njem poleg domače- ga sodelujejo moštva iz 2. SKL, in sicer KK Ce- lje, KK Hrastnik in KK Triglav. Danes sta na spo- redu polfinalni tekmi. Uvodna bo med Nazarja- mi in Celjem, sledi tekma med Hrastnikom in Tri- glavom. Jutri bosta na vrsti tekmi za tretje mes- to in finalna. Nazarskim košarkarjem bo podpora s tri- bun dobrodošla v boju z moštvi iz višjega ran- ga tekmovanja, obeta pa se pravi košarkarski praznik. Roman Mežnar BUČE V HARMONIJI S CVETJEM Mozirski gaj v pričakovanju svetovnega rekorda To soboto Mozirski gaj odpira vrata tradicio- nalni razstavi rezanega cvetja. Cvetličnim aran- žmajem se bodo teden dni kasneje pridružile buče, z njimi pa že 9. državno prvenstvo v tehta- nju za najtežjo bučo. Organizatorji letos pričaku- jejo tudi svetovni rekord. CVETLIČARJI V BOJ ZA POKAL MOZIRSKI TULIPAN V četrtek in petek pred uradno otvoritvijo raz- stave rezanega cvetja, torej 12. in 13. septembra, prihajajo v Mozirski gaj najboljši slovenski cvet- ličarji, najboljši profesorji cvetličarstva sloven- skih cvetličarskih šol in najperspektivnejši di- jaki slovenskega cvetličarstva. Tudi letos bodo tekmovali na predizboru mednarodnega tekmo- vanja dijakov Euroskills in za prestižni pokal Mo- zirski tulipan. Razglasitev zmagovalcev tekmovanja bo 13. septembra popoldan, od naslednjega dneva pa bodo njihove kreacije tudi na ogled. BUČE V HARMONIJI S CVETJEM »Letošnja razstava bo nekoliko drugačna, saj bomo vso barvitost cvetja in plodov v izjemnih kompozicijah predstavili na rustikalnih stojnicah, s čimer bomo pripravili pravi semenj cvetja, buč in kreativnosti,« je povedal Simon Ogrizek, pred- sednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obr- tno-podjetniški zbornici Slovenije. V parku cvetja bodo tako ustvarili najboljšo slovensko razstavo cvetličarsko-vrtnarskih mojstrovin leta 2019. TEHTANJE ZA NAJTEŽJO BUČO 9. državno tekmovanje v tehtanju za najtež- jo bučo bo potekalo 21. septembra med 11. in 13. uro, ko bo sledila podelitev nagrad lastnikom najtežjih primerkov. Organizatorji pričakujejo tekmovalca iz Srbi- je, ki bo poskusil postaviti svetovni rekord. Sicer ne za najtežjo, ampak za najdaljšo bučo v kate- goriji »long gourd«. Razstava bo na ogled do 6. oktobra, nato sledijo priprave na Božično bajko. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 22 Pisma bralcev, Oglasi Novi razpisi Eko sklada za nepovratna sredstva V začetku poletja 2019 je EKO SKLAD objavil nekaj novih javnih razpisov, katerih namen je povečanje rabe obnovljivih virov in večje učin- kovitosti v stanovanjskih stavbah ter zmanj- šanje prekomerne onesnaženosti zraka z del- ci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanje- ga zraka. Ukrepi, za katere je mogoče pridobiti nepo- vratna sredstva, so v celoti enaki kot pri pred- hodnem razpisu, dodatno se subvencionira tu- di vgradnja toplotne izolacije tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi, kakor tudi vgra- dnja plinskega kondenzacijskega kotla za cen- tralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe. Pomembna novost novega razpisa, katerega oznaka je 74SUB-OB19, je, da se subvencija do- deli za že izvedene ukrepe, kar prej ni bilo mo- goče. To pa velja le za ukrepe, ki so bili izvede- ni od datuma objave oziroma veljavnosti razpi- sa naprej. Nepovratna finančna spodbuda je lahko do- deljena le za stanovanjske stavbe oziroma de- le stavb, za katere je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo ali spremembo namembnosti izda- no pred 1. 7. 2010. Za starejše zgradbe, zgrajene pred letom 1967, če ne obstaja gradbeno dovo- ljenje, velja uporabno dovoljenje. Novost javnega razpisa je tudi v tem, da za določene ukrepe (toplotna izolacija fasade, to- plotna izolacija podstrehe in toplotna izolaci- ja tal na terenu) niso več predpisane debeli- ne vgrajenega toplotno izolacijskega materia- la, ampak velja le razmerje med toplotno prevo- dnostjo in debelino nove toplotne izolacije. Ker je v novem razpisu razširjen seznam naložb, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva, se s tem povečuje možnost pridobitve višjih sub- vencij, saj je za hkratno izvedbo treh ali več ukre- pov subvencija povečana za 50 %, vendar ne sme znašati več kot 30 % priznanih stroškov. Za gradnjo skoraj nič energijske stavbe je na voljo novi razpis z oznako 73SUB-sNESOB 19. Razpis definira pridobitve subvencij za grad- njo ali nakup skoraj nič-energijske hiše, celovi- to prenovo hiše in nakup stanovanja v novi eno- ali dvostanovanjski zgradbi. Za pomoč socialno šibkim občanom je v ve- ljavi posebni razpis, katerega namen je 100% subvencioniranje pri zamenjavi starih kuril- nih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso. Oznaka tega razpisa je 69SUB- -SOCOB19. Upravičenec do tovrstne subvenci- je je vsaka fizična oseba, ki v času oddaje vlo- ge prejema denarno socialno pomoč, ki ni izre- dna denarna socialna pomoč, ali ima pravico do varstvenega dodatka. Da si zagotovite ukrep, ki bo po strokovni pla- ti v celoti ustrezal pogojem razpisa in s tem po- polno vlogo, vam EKO SKLAD nudi strokovno po- moč v obliki brezplačnega energetskega sve- tovanja. Pri svetovanju vam bo strokovno uspo- sobljen energetski svetovalec podal smernice in zahteve za pravilnost ukrepa, kakor tudi po- moč za oddajo vloge za dodelitev nepovratnih sredstev. Občanom občine Nazarje kot tudi prebi- valcem celotne Zgornje Savinjske doline je na voljo brezplačno energetsko svetova- nje v prostorih Občine Nazarje v Domu kul- ture v Nazarjah, in sicer vsak četrtek od 16. do 18. ure. Za svetovanje se je potrebno predhodno najaviti v tajništvu Občine Nazarje na tele- fonsko številko 03 839 16 00. Energetski svetovalec mreže ENSVET Franc Šporn Korak k spravi (SN 33 in 35) Ne gre drugače, da se še sam vključim v razpravi o spravi, ki jo je začel gospod Jakob Presečnik in nadaljeval gospod Mitja Zupan. Gre torej za mnenji desničarja in levičarja, ki sta si zato seveda raz- lični. Kdor me pozna po člankih v SN, bo pač že vnaprej vedel, kam spadam jaz. Torej, gospod Zupan, jaz sem seveda desničar, in kot takega me v članku nikakor niste mogli o vsem prepričati. Strinjam pa se z g. Presečnikom. Najhuje je to, da ljudem v Lju- bljanski pokrajini, ki so bili v stal- ni nevarnosti pred partizani (da, partizani, precej manj pred Itali- jani in Nemci), očitate kolaboraci- jo. Menite torej, da niso imeli pravi- ce, da branijo sebe in svoje druži- ne. Skratka, pustiti bi morali, da jih partizani pobijejo kot mačke. Četu- di bi orožje za svojo obrambo pre- jeli od hudiča, to ne bi bilo obso- janja vredno. Vsakdo ima namreč nenapisano pravico, da se lahko brani. In – prav nič čudno – duhov- ščina je, kot vedno v zgodovini, bi- la pač s svojim narodom. Druga- če sploh ne more biti. Tako je bilo v Ljubljanski pokrajini kot pri nas. Le da so razmere bile seveda zelo različne. Za to, da so partizani med voj- no požgali gornjegrajsko grašči- no in še čez 70 drugih pri nas, še več pa cerkva, nikakor ne more bi- ti opravičila. Tudi drugod si je nem- ška vojska prisvajala graščine, pa jim jih niso požigali. Le kaj bi na- mreč profitirali? V takih primerih – enako je bilo tudi v Gornjem Gradu – so vojsko enostavno naselili pač po privatnih hišah. Pri nas doma sta v »hiši« stanovala dva vojaka. Nič jima sicer ni bilo mogoče oči- tati, a ravno zaželena le nista bila, je menila moja stara mama. Ob tem še ena »pametna« v zve- zi s partizansko komando. Oko- li 13.12.1944, ko so morali le-ti zbe- žati v hribe, so porušili t.i. Božičev most, severno od katedrale. Za nemsko vojsko je bila to le majhna ovira, domačini pa smo potem vse do l. 2000 imeli lesen most. In zdaj še o padlih Slovencih v nemški vojski. Če je že bil kdo, ki je z veseljem postal Dolfijev vojak, jih zagotovo ni bilo veliko. Torej bi bilo povsem pošteno in človeško (člo- vekoljubno), da tudi njim priznamo, da so žrtve vojne, ki si je najverje- tneje niso želeli. Zato res ne vidim razloga, da jih še zanaprej obrav- navamo drugače kot druge žrtve. Gospod Presečnik je to popolnoma zadovoljivo utemeljil. Dovolj je že bilo krivic. Tričetrt stoletja po svetovni moriji, v kateri so se slovenski komunisti še kako izkazali, bi bil že res čas, da pozabi- mo zamere. Kar je bilo takrat naro- be in kar ne, najbolje ve Tisti, ki je v glavnem seveda vse že tudi ustre- zno poplačal oziroma kaznoval. Mi pa se v to ne mešajmo, saj ni ne- varnosti, da z Njegove strani pravi- ci ne bi bilo zadoščeno. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 23 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Sklenjen je krog. Ne prošnja ne jok te več ne predrami. V mislih, spominih za vedno ostajaš z nami. ZAHVALA Valentin PEČNIK iz Okonine 10. 2. 1928 - 27. 8. 2019 Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in podar- jeno cvetje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi • VLAMLJAL V LOKALE Mozirje: V noči na 6. september je neznani storilec vlomil v dva lokala v Upravnem centru Mozirje. Iz notranjosti je odne- sel menjalni denar. Poskušal je vlomiti še v štiri lokale, a mu ni uspelo. • TRČILA MOTORIST IN TRAKTOR Gornji Grad: 6. septembra ob 9.53 sta v Gornjem Gradu trčila motorist in traktor s prikolico. Gasilci PGD Nazarje in zgornjesa- vinjski reševalci NMP so poškodovanega motorista oskrbeli in odpeljali v Splošno bolnišnico Celje • GASILCI NUDILI POMOČ PRI PRENOSU OBOLELE OSEBE Mozirje: 7. septembra ob 2.54 so v Novih Lokah gasilci PGD Mozirje nudili pomoč pri prenosu obolele osebe. Zgornjesavinj- ski reševalci NMP so osebo oskrbeli in odpeljali v celjsko bol- nišnico. • Z VOZILOM V DREVO Tirosek: 7 . septembra ob 4.23 je v Tiroseku osebno vozilo trči- lo v drevo. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in zgornjesavinj- ski reševalci NMP. • MOTORIST PADEL IN SE POŠKODOVAL Ljubno ob Savinji: 8. septembra ob 19.32 je na Ljubnem ob Savinji padel motorist. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulator, nudili prvo pomoč poškodova- nem motoristu do prihoda reševalcev NMP Velenje, ki so poško- dovanca na kraju oskrbeli in prepeljali v bolnišnico. Do nesre- če je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti pri vožnji po klancu navzdol. Ugotovljeno je bilo tudi, da je voznik vozil moped brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zoper njega sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. Korak k spravi: dva predloga – drugič Spoštovani kolega Mitja. Zahva- ljujem se ti za komentar mojega pisma v 33. št. SN. Bil si edini, ki si predloge, ki jih v pismu podajam, komentiral. Pa mi dovoli moj komentar. Prvič. Tudi jaz mislim, da v na- ši dolini sprava praktično ne bi bi- la potrebna, pa me že ti s svojim negativnim stališčem do prisil- no mobiliziranih v nemško vojsko (kot da gre za kolaboracijo) de- mantiraš. Drugič. Gornjegrajska graščina je bila požgana in zaminirana (tu- di Rakova hiša – zdravstveni dom in čitalnica) dan po tem, ko je bila z gornjegrajskega območja preg- nana nemška vojska. Zahvalju- jem se ti, da tudi ti z na ure in da- tumi natančno to tudi potrjuješ. Da se je pa to z vojaško – taktičnega vidika moralo zgoditi, da se nem- ška vojska ne bi mogla vrniti, bi bi- la pa milo rečeno smešna trditev, če ne bi bila žalostno katastrofal- na. Žal se ti to z nazarsko – ljubljan- ske perspektive zdi logično, če bi pa vsaj kakšen dan v življenju pre- živel v Gornjem Gradu, bi pa verje- tno razmišljal drugače. Tretjič. Spomeniki tudi v naši dolini niso samo partizanski, ka- kor ti trdiš. To so pomniki najbolj mračnega obdobja v zgodovini ne samo slovenskega naroda in na katerih so izpisana imena ljudi (ali pa gre tudi za neznane žrtve), na- ših prednikov, ki jih je kruta uso- da na različne načine pahnila v smrt. Na gornjegrajskem spome- niku je n.pr. med približno stotimi imeni nekaj čez štirideset padlih v partizanskih enotah, vsi drugi so izgubili svoja življenja kot civil- ne žrtve tega mračnega obdobja (vir – Bert Savodnik: Zadrečka do- lina v uporu 1941 – 1945). Tvoja tr- ditev, da si prisilno mobilizirani v nemško vojsko, ki so izgubili svo- ja mlada življenja nekje daleč po Evropi, zaslužijo ustrezno obelež- bo in spomin, samo ne na parti- zanskih spomenikih, pa se mi po vsem napisanem ne zdi niti ma- lo iskrena. Četrtič. Svetovnonazorski pog- led pa pri potrebi po spoštljivem spominu na žrtve svetovne mori- je res ne more imeti vpliva. Vsaj pri meni ne. In pri tem zamahniti z ro- ko in zaviti na pivo, kot predlagaš, tragedijo obravnavaš kot drugo- razredno temo. To smo pa že nek- je slišali. P.S. S tem zaključujem kakršno- koli nadaljnjo polemiko na to temo, vesel pa bom, če me kdorkoli pok- liče in morebitna nestrinjanja raz- čistimo osebno. Tudi s kolegom in prijateljem Mitjo. Jakob Presečnik Podvrh 31 M o zirje Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 24 Za razvedrilo LE KAM BI OBRNIL Franci Slapnik, udeleženec izleta Savinjskih novic: »Tu, v Oplo- tnici lahko ugotovim, ali še znam prati na roke. Pri tovrstnem opra- vilu sem bil v veliko pomoč mami, ko sem živel še v Solčavi. Potem pa smo doma skupaj z bratom Nejcem dobili pralni stroj in je roč- na žehta odpadla. A ne spomnim se, da smo v tistih časih imeli ta- ko majhne stvari za pranje, saj človek ne ve niti, kako bi obrnil, kaj šele, kaj bi žulil.« OKI BI GA IMEL ZA NA ŠIHT Na strokovni ekskurziji naročnikov in sodelavcev Savinjskih no- vic so le-ti doživeli zanimiv, že kar razburljiv ogled modela vesolj- skega vozila v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika No- ordunga v Vitanju. Ob občudovanju modela, ki deluje kot letalce prihodnosti že zdaj, si je Marjan Gračner – Oki zaželel, da bi še ho- dil na šiht in bi si za lokalne prevoze oskrbel prav takšnega. »Slikam ga pa menda že lahko, če ga že z mojo penzijo ne morem kupiti,« je dejal, ko ga je ženka Zdenka stran vlekla za rokav. Sanje so men- da dopuščene, saj je tudi Potočnik najprej sanjal vesoljske ladje. DOMAČE IN PREDRAGO Na ekskurziji Savinjskih novic smo ujeli v objektiv Marijo Šuka- lo, našo dežurno dopisnico, ki je kalkulirala, kaj naj kupi na ekolo- ški kmečki tržnici. Cene je primerjala s tistimi na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji in pod Bohačevim toplarjem v Nazarjah. Ko je vse preračunala, je pri sebi tuhtala: »Res je domače, zdravo in vab- ljivo, a »domače« je, če je kje iz Dol-Suhe ali Spodnje Rečice. Zdaj vsaj vem, kolk je prava cena paradajza, ki je letos ob izjemni letini še vedno … predrag!« (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Petek, 13. september ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zeliščni sprehod ob 17 .30. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir ekip KK Nazarje, KK Hrastnik, KK Celje in KK Triglav Kranj (člani) ob 19.00. Jakijeva hiša - galerija Nazarje Spominska razstava slik Jožeta Horvata - Jakija Sobota, 14. september ob 9.00. Rečica ob Savinji Dan odprtih vrat hmeljarskega kompleksa ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Dan krompirja ob 10.00. Atelje ročnih del Solčava Prikaz vezenja cvetja na filc ob 11.00. Butik Bicka Solčava Ogled razstavno prodajnega butika ob 12.00. Športni park Varpolje Praznovanje 20-letnice Športnega društva Gmajna ob 13.00. Center Rinka Solčava Prikaz filmov o jezersko-solčavski ovci ob 17 .00. Športni park Varpolje Svečanost ob 20-letnici Športnega društva Gmajna Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 26 Sobota, 14. september ob 17 .30. Športna dvorana Nazarje Finale košarkarskega turnirja ob 17 .30. Zadružni dom Solčava Odprtje razstave Prinesi kar imaš ob 19.00. Na skali gradu Vrbovec v Nazarjah Stand up Uroš Kuzman ob 19.00. Župnijska cerkev v Solčavi Koncert deklet Smrtnik iz Železne Kaple Nedelja, 15. september ob 9.00. Muzej Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat ob 18. obletnici delovanja ob 10.00. Frančiškanski samostan Nazarje 12. župnijski dan ob 15.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Veselo popoldne s pevci, godci in literati ob 17 .00. Muzej Vrbovec Nazarje Otroška tombola Ponedeljek, 16. september ob 18.00. OŠ Nazarje Obeležitev 10. obletnice delovanja čebelarskega krožka ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačno čiščenje čaker Torek, 17 . september ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 18. september ob 17 .00. Mozirski gaj Otvoritev 25. extempore ob 17 .00.Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Izdelava preproste kreme ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob prazniku občine Nazarje s slovesno podelitvijo občinskih priznanj Četrtek, 19. september ob 17 .00. Zavod Stanislava Gornji Grad Zaključna prireditev akcije Vaši čarobni vrtovi Zgornje Savinjske doline ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izde- lava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v na- sipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, raz- ličnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca sivca, starega 10 dni; gsm 031/295-770. Prodam odojke od 25 do 30 kg; gsm 041/986-071. Prodam 7 ,5 meseca brejo simentalko; gsm 040/800-629. Prodam mlade neme race in mlade peteline; gsm 040/684-008. Prodam prašiče od 20 do 270 kg; gsm 041/867-090. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Goske, race, kozo in bale (silažne in suhe) prodam; gsm 051/371-690. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prikolica 1.200 kg, pocinkana, alumi- nijasta, kašon, lepo ohranjena, cena nove 1.440 eur, prodam za 660 eur; gsm 040/738-485. Silažni kombajn sip prodam; gsm 051/346-788. Prodam suha drva, že narezana, pro- dam telico ali menjam za kravo si- mentalko, staro do 5 let, brejo do 3 mesece; gsm 070/689-070. Prodam otroški voziček bugaboo, so- parnik avent 4v1 in skokec za malčke; gsm 041/793-659. Zelo ugodno prodam peč za ck z olj- nim gorilcem, libela; gsm 041/324- 352. Prodam nekaj kos za kosilnice bcs 127; gsm 031/229-154. Prodam rdečo peso za vlaganje; gsm 041/354-568. Prodam domači česen, stročji fižol (visok), polbelo moko (pšenično); gsm 070/439-445. Prodam debelo enobarvno preprogo terakota 235 x 340, cena 49 eur; gsm 031/642-353. Prodam sobni kamin cellus, ogreje cca 80 - 100 m2. Cena po dogovoru; gsm 051/ 366-124. DRUGO – ODDAM Oddam rabljeno sedežno garnituro; gsm 031/494-195. DRUGO – KUPIM Mlin (mikser) za krmo kupim; gsm 070/708-155. VOZILA – KUPIM Kupim moped tomos. Lahko je dobro ali slabše ohranjen; gsm 040/430-080. NEPREMIČNINE Ugodno prodam starejšo hišo z go- spodarskim poslopjem in vrtom v Bočni; gsm 031/811-191. Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 27 Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 37 , 13. september 2019 28 Oglasi