«1 ASILO SZDL Velenje, 22. septembra 1978 Številka 38 (448) Cena 4 din Letos 1250 udeležencev vlaka »Bratstva in enotnosti" Letošnji vlak ..Bratstva in enotnosti" bo odpeljal v Srbijo 11. oktobra — Iz Velenja bo odpotovalo z vlakom 31 nekdanjih izgnancev ter njihovih najožjih družinskih članov ter 6-članska delegacija — Tokrat udeleženci iz vse Slovenije 5ELIN DJURANOVIČ OBISKAL RAZSTAVNI PROSTOR GORENJA NA JESENSKEM MEDNARODNEM JREBSKEM VELESEJMU - Prejšnji petek so v Zagrebu odprli jesenski mednarodni velesejem. Predsednik :nega izvršnega sveta, Veselin Djuranovič, ki je sejem odprl, je obiskal med drugim tudi razstavni prostor Gorenja, ' vsej celovitosti predstavlja sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, njeno dosedanjo rast, trenutno je in razvojna hotenja. Visokemu gostu, ki ga je spremljala predsednica centralnega komiteja ZK Hrvatske, Milka line, je predstavil Gorenje direktor TGO Gorenje Velenje, Slavko Geratič. Med pogovori s predstavniki Gorenja je iriš Veselin Djuranovič zaželel skoraj 20.000 delavcem sozda Gorenje veliko sreče in uspehov pri uresničevanju avljenih razvojnih nalog. VEČINSKI DA ZA VKLJUČITEV V SOZD GORENJE prostore bodo v Elkroju vložili 27 milijonov in s tem uresničili srednjeročni načrt — Še prej v vrhu uspešnosti med sorodnimi organizacijami v Sloveniji — Izgradnja bo končana maja 1978 nove larjev T gospodarstvu mozirske občine sga daleč najboljše rezultate Ina konfekcija ELKROJ, ki je i na vrhu uspešnosti v svoji stroki avni republike. Odraz uspehov je f nedavna položitev temeljnega ina za nove proizvodne prostore :rih izgradnjo bodo zaključili do a prihodnjega leta. V Elkroju se !g tega dobro zavedajo, da je v ovi stroki ponudba večja od praševanja in da lahko na tržišču tjo le s kakovostjo svojih izdel-, Kot že rečeno jim uspehov tej ni manjkalo, vendar se ob njih ispavajo in nova investicija je le Jitev njihovih razvojnih strem-i ' maju prihodnje leto bodo pri-ili 1800 kvadratnih metrov no-proizvodnih površin z urejenimi latskimi napravami, s sanitari-i in garderobo; zgradili bodo idek, ki bo vezal nove in obsto- proizvodne prostore in bo mo-il transport med skladišči; pri-ili bodo prizidek k upravnim itorom z vratarnico, industrijsko iajalno in transformatorsko po-X Predračunska vrednost investi-dosega 27 milijonov dinarjev, vsi vci pa so trdno odločeni to nost tudi ekonomsko opravičiti novimi vlaganji bodo izdatno ljšaii delovne pogoje v neposred-iroizvodnji, sprostili bodo skla-a, zaposlili 40 novih delavcev. dvignili produktivnost in tudi sicer izboljšali že doslej nadvse ugodne poslovne rezultate. S tem bodo tudi uresničili srednjeročni razvojni načrt in zaključili s širjenjem na dosedanjem prostoru na Prihovi. Nadaljnje rasti s tem seveda ne zanikajo in pri tem tudi ni večjih ovir. Elkroj namreč s svoj o proizvodnjo v nobenem primeru ne onesnažuje okolja in to je za Gornjo Savinjsko dolino brez dvoma velikega pomena. J. P. V ponedeljek je bil v Lesni industriji Nazarje referendum, na katerem so zaposleni glasovali o vključitvi delovne organizacije v sozd Gorenje, o izstopu Lesne industrije Nazaije iz sozda Stik ter o statutu delovne organizacije. Na glasovalna mesta je prišlo 787 zaposlenih, kar predstavlja 89,9 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Za vključitev v sozd Gorenje je glasovalo 737 delavcev, ali 84,2 odstotka, 35 delavcev je bilo proti združitvi, nekaj glasovnic pa je bilo neveljavnih. Letos mineva 37. let, ko je hotel okupator za vsako ceno ponemčiti našo deželo, zato je tisoče zavednih ljudi izgnal iz rodnih krajev. Toda družine, ki jih je z vlaki odpeljal proti Hrvatski, Bosni, Srbiji, niso ostale same. Z odprtimi rokami so jih sprejeli tamkajšnji ljudje kot svoje brate in sestre, jim nudili zatočišče, drugi dom. Čeprav so bili tudi za njih zelo hudi časi, so zadnji košček hrane, tudi najmanjši prostor delili z izgnanimi rodoljubi iz Slovenije. V tistih tednih, mesecih, letih so se skovale prave bratske vezi med gostitelji in izgnanci, ki so danes enako trdne. Leta 1961 je proti tistim krajem znova odpeljal vlak. Toda v njem niso bili izgnanci, ampak svobodni ljudje, ki so po dvajsetih letih znova želeli stisniti roko in objeti svoje gostitelje. Od tedaj dalje vozi vlak „Bratstva in enotnosti" vsaki dve leti. Enkrat nekdanje izgnance in njihove svojce proti Srbiji, drugič gostitelje v Slovenijo. Letošnji vlak „Bratstva in enotnosti" bo odpeljal v Srbijo 11. oktobra. Medobčinski koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo delegati iz tridesetih slovenskih občin, je sprejel dodatne kriterije glede udeležbe na vlaku, saj bodo letos z njim odpotovali vsi tisti izseljenci in izgnanci, ki so bili izseljeni v Srbijo ne glede na to, v kateri občini živijo. In kako tečejo priprave na letošnji vlak „Bratstva in enotnosti" v velenjski občini? Izboljšana ekonomičnost gospodarjenja V občini Mozirje ugotavljajo., da delitev dohodka v večini'temeljnih organizacij združenega dela ni v skladu z resolucijo ter s sprejetimi samoupravnimi sporazumi in __družbenimi dogovori Gospodarstvo občine Moziije je doseglo v prvih šestih mesecih letos nad 852,5 milijonov dinaijev celotnega prihodka. Polletni dosežki zaostajajo za planom za 1 %, v primeijavi z lanskim prvim polletjem pa se je celotni prihodek povečal za 33 %. Kar zadeva dohodek in čisti dohodek so planska predvidevanja dosegli, v primeijavi z lanskim letom pa so, na primer, dohodek povečali kar za 66 %. Gospodarstvo občine Mozirje beleži ob koncu meseca junija 13,820.000 din izgube; v primeijavi z letom 1977 seje le-ta več kot podvojila. »Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu mozirske občine pa je znašal v letošnjem prvem polletju 4.961 dinarjev in seje v letu dni povečal za četrtino. Pomembna ugotovitev iz analize polletnega gospOdaijenja organizacij združenega dela gospodarske dejavnosti v občini Moziije je, da se je v primeijavi s prvim polletjem 1977 letos povečala produktivnost kar za 34 %, ekonom ičnost za 7 %, reproduktivnost pa za 14 %. Ugotovljeno je bilo, da planiranega celotnega dohodka gospodarstvo mozirske občine leljni kamen je položila Isednica delavskega sveta i BELE V petek prehodno manjše •slabšanji vremena, ob mcu tetdna pa bo spet itčno brrez večjih tempera-rnih sprememb. DELEGACIJA MOZIRJA V CAJETINI Z Moziijem pobratena občina Čajetina slavi te dni svoj občinski praznik. Slavja se udeležuje tudi delegacija občine Mozirje, ki jo sestavljajo Jože Rakun, sekretar komiteja OK ZK, Jože Kumer predsednik OK SZDL in Marko Purnat predsednik zbora združenega dela skupščine občine Mozirje. ob polletju sicer ni doseglo, vendar velja pri tem upoštevati, da je na nedoseganje planskih nalog vplival sezonski značaj nekaterih dejavnosti, zlasti še gozdarstva, pa gradbeništva in komunalne dejavnosti, zaradi česar je mogoče pričakovati, da bodo planske obveznosti ob koncu leta zagotovo dosežene. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je ob koncu marca izkazovalo izgubo kar 9 temeljnih organizacij združenega dela, ob polletju pa sojo le še tri, in sicer tozd Iverna Lesne industrije Nazarje, tozd Gozdarstvo Luče Gozdnega gospodarstva Nazarje in tozd RTC Golte celjskega Izletnika. Največjo izgubo izkazuje sicer tozd Iverna nazarske Lesne industrije, najbolj zaskrbljujoče stanje pa je v tozdu RTČ Golte, saj se je izguba v letu dni povečala za polovico, zaradi česar bi bilo treba ugotoviti vzroke, tako objektivne kot subjektivne, ki SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENKAMI Pri občinski konferenci SZDL Velenje uspešno deluje svet za dmžbeno. politično aktivnost žena. Aktivne družbeno politične delavke so se odločile, da letos obiščejo Slovenke na Koroškem. Srečanje bo jutri. Žene iz občine Velenje si bodo najprej ogledale Gospo Sveto ter Celovec, nato pa krenile ob Vrbskem ježem do Bil-čovsa, kjer se bodo srečale s koroškimi ženami. Domov se bodo vrnile preko Železne Kaple. M. T. so krivi, da tozd RTC Golte nenehno posluje z izgubo. Amortizacijo nad predpisano stopnjo obračunava zdaj 5 organizacij združenega dela, obraču-' nale pa so jo skoraj 6-krat več kot lani Sicer pa opozaija na boljšo opremljenost temeljnih in drugih organizacij združenega dela tudi podatek, da so gospodarske organizacije obračunale 21 % več amortizacije od osnovnih sredstev kot preteklo prvo polletje. Dosežki delovnih kolektivov Lesna industrija Nazaije je v prvih šestih mesecih letos ustvarila skupaj skoraj 304 milijone din celotnega prihodka oz. 22% več ko t lani. Pomembno (Nadaljevanje na 2. strani) •**, "..;*■» 1 * * TLf " „Priprave so takorekoč že končane," je povedal predsednik občinske konference SZDL Velenje Jože VEBER. „Iz naše občine bo odpotovalo z vlakom 31 nekdanjih izseljencev ter njihovih ožjih sorodnikov. Potovali bodo v Čuprijo, Kruševac, Titove Užice, Gornji Milanovac in pobrateno občino Vrnjačka Banja. Z vlakom bo odpotovala tudi 6-članska delegacija, ki jo bodo sestavljali predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti. V vsem vlaku pa bo okrog 1250 izseljencev in njihovih najožjih svojcev, članov posameznih delegacij ter kulturnih skupin." Letošnja organizacija „Vlaka bratstva in enotnosti" je nekoliko spremenjena od prejšnjih. Večji del vlaka bo krenil iz Maribora 11. oktobra ob 22.50 in bo predvidoma prispel v Celje ob 23.45. V Zidanem mostu se mu bo pridružila kompozicija z izseljenci z Gorenjske. Nato se ločita v Beogradu. Večji del kompozicije bo odpeljal proti Čupriji, Kruševcu in Kraljevu, kjer bo končna postaja, drugi del (kompozicija z Gorenjske) pa bo nadaljeval vožnjo po barski progi do Titovih Užic. Za prihod vlaka je v Srbiji veliko zanimanje. Že v Sremski Mitrovici bodo pripravili udeležencem vlaka prvi sprejem. V tem mestu se bodo pdridružili vlaku predstavniki posameznih občin, v katere bodo potovali udeleženci in se nato z njimi skupaj odpeljali v posamezne kraje. V Beogradu bo nato spet večji sprejem z enournim programom. Takšni izrazi prijateljstva bodo tudi v drugih mestih, najbolj prisrčno pa bo seveda na postajah, kjer bodo nekdanji izseljenci izstopali." V. Delo INDOK centra čimprej W ■ - B ■ * _zaziveti_ Informacijsko-dokumentacijsko komunikacijski center tudi v naši občini — Prva zasebna trgovina v občini — Imenovan občinski štab za civilno zaščito Trgovina v privatni lasti da ali ne? S tem vprašanjem so se soočali na ponedeljkovi 4. seji člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Rudolf Koprivnik iz Sela je, kot prvi v naši občini, vložil za zahtevek za ustanovitev prodajalne na drobno. Zakon o blagovnem prometu že nekaj časa dovoljuje, da lahko delovni ljudje z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov opravljajo prodajo na drobno, seveda, če izpolnjujejo tudi pogoje določene v obrtnem zakonu. Ugotovljeno je bilo," da so podani vsi pogoji za izdajo dovoljenja, z ustanovitvijo prodajalne pa se strinjajo tudi krajani z območja Sela in Konove-ga. Na tem področju je preskrba zaenkrat res slabše organizirana. Člani izvršnega sveta so kljub temu menih, da je prodajalna v neposredni bližini Velenja, ki se bo v prihodnje širilo tudi proti temu predelu doline in je tako potreba po ustanovitvi takšne trgovine zmanjšana. Predvsem jih je motila nedoslednost in nepotrebno popuščanje pri razvijanju male obrti v Jugoslaviji, saj je odpiranje takšnih privatnih trgovin, ki so med obrato- vanjem brez praave družbene kontrole, lahko leglo nepravilnosti in neupravičenega bogatenja. To je prav gotovo problem na katerem so se že in se še bodo lomila kopja. Zanimivo ob tem je, da sta se tega malega konkurenta prestrašila tudi ERA in MERX. Utemeljitev, da bo trgovina v privatni lasti deležna številnih olajšav, ki jih družbeni sektor nima, prav gotovo ni neosnovana. Kljub temu pa malo konkurence ne bi škodovalo, saj so trgovci dostikrat premalo elastični in dovzetni za nove prijeme. (Nadaljevanje na 2. strani) RAZGRNILI IN POTRDILI ZAZIDALNE NAČRTE V torek je bila 5. seja izvršnega sveta na kateri so med drugim obravnavali tudi zazidalne načrte. Sprejeli so sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta dopolnitve zazidave enojčkov ob jezeru, razgrnitev zazidalnega načrta Industrijska cona Selo ter zazidalnega načrta za območje Kavč. Poleg tega pa je izvršni svet sprejel in predlaga skupščini v potrditev sprejem zazidalnega načrta Industrijska cona III in Industrijska cona Pesje ter zazidalni načrt Rekreacijski center Trebeličko. Na zadnji seji so člani izvršnega sveta obravnavah tudi poročilo komisije za cestno problematika ^■HMP jrps*« »sif ' -iS •Z * ■« iiM ■ ... H ~ Z nedeljsko zadnjo dirko v kategoriji do 125 ccm in predzadnjo dirko v kategoriji motorjev do 50 ccm na Trebeliškem so člani avto moto društva Šaleška dolina proslavili tudi 20-letnico delovanja. Tudi tokrat so motokros tekmovanje odlično pripravili, k jubileju pa je svoj delež prispeval član njihovega društva Andrej Majer, ki se je v kategoriji do 125 ccm uvrstil na drugo mesto. O ceni stanovanj naj odloča porabnik O pereči problematiki na področju stanovanjske graditve v občini Velenje smo se pogovarjali s predsednikom 10 samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Alojzem Batičem SlilSB : Že nekajkrat smo na straneh našega časnika zapisali, da v Šaleški dolini zaostajamo v stanovanjski graditvi, kar njabolje potrjujejo tudi podatki Srednjeročni načrt za obdobje 1976/80 predvideva, da bi morali v občini Velenje zgraditi 2.587 stanovanj v družbeni lastnini in 596 individualnih stanovanjskih hiš oziroma v letu 1976 697 družbenih stanovanj, v lanskem letu 600 stanovanj, letos 511, v prihodnjih dveh letih pa bi morali zgraditi 779 družbenih stanovanj. Vendar gradnja ne poteka po sprejetem srednjeročnem načrtu, saj je že v obdobju 1976 — 77 nastal primanjkljaj 489 družbenih stanovanj. To pomeni, da je treba do konca tega srednjeročnep obdobja v občini zgraditi skupaj še 1.779 stanovanj, ker pa naj bi v letošnjem letu vselili 335 stanovanj (nekatera so že vseljena) bo treba do leta 1980 zgraditi še 1.444 stanovanj, da bo uresničen srednjeročni načrt stanovanjske graditve v občini Velenje. Kje so vzroki za zastoj na področju stanovanjske graditve, je bilo osnovno vprašanje, ki smo ga postavili predsedniku izvršnega odbora samoupravne interesne stnovanjske skupnosti občine Velenje Alojzu BATI-Cu. „Naša zavest o tem, kaj nam pomeni stanovanjska graditev, se je v zadnjem času nekoliko prebudila. Vendarle smo se le začeh zavedati, da se gradnja stanovanj ne začne pri strehi, ampak pri osnovi potreb porabnikov. Spoznali smo tudi, da odločitev o tem, kakšno naj bo stanovanje, njegova cena, ne more biti prepuščeno projektantu niti izvajalcu, ampak porabnikom. Gre za to, da smo v soseski Šalek II, kjer je stano- Seja občinske konference ZSMS Jutri bo na Dobrni enodnevni seminar za predsednike osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije. To je letos 3. seminar, ki ga je pripravila komisija za idejno-pohtično delo pri občinski konferenci ZSMS Velenje. Udeležba na seminarju je obvezna za vse predsednike osnovnih organizacij. Na seminarju bo potekala razprava o dokumentih za X. kongres ZSMS, ki bo od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici. Udeleženci seminarja bodo spregovorili tudi o organiziranosti OK ZSMS Velenje ter se dogovorih za akcije ob X. kongresu. Po seminarju bo druga seja konference OK ZSMS Velenje na kateri bodo razpravljali o predlogih za vodstvo republiške konference ZSMS in predlogu kandidata za predsednika medobčinskega sveta. Začrtali pa bodo tudi smernice za nadaljnje delo. B. Z. vanjska graditev v celoti prepuščena projektantom in izvajalcem, prišli do paradoksa, saj je že izhodiščna cena presegla končno prodajno ceno stanovanj. V soseski Šalek -Gorica II smo dobili povprečno stanovanje 56 m2 neto površine za nekaj več kot 380 tisoč dinarjev. V Šaleku II pa bi po prvi kombinaciji na primer dobili enako stanovanje za nekaj več kot 670 tisoč dinarjev; to pomeni, da bi nas enakovredno stanovanje z podražitvijo 24 odstotkov veljalo septembra leta 1979 skoraj za 120 odstotkov več kot marca letos. Jasno je, da na to ne moremo pristati. Prehajamo v obdobje uvajanja ekonomskih stanarin, kar nujno terja kvalitetno in racionalno stanovanjsko gradnjo. Že-limo doseči to, da bi bila dokumentacija kvalitetna in popolna, rešitve kar najbolj racionalne, pravilna cena, da bi dosegli spoštovanje rokov in seveda kvalitetno predajo objektov uporabnikom brez reklamacij vsaj v prvem letu. Zato bomo stremeli tudi za tem, da bo resnično narejeno vse, kar zajema cena in da bo nadzor neodvisen od izvajalcev in projektantov. V srednjeročnem planu smo se podrobno dogovorih, kakšna bo povprečna stanovanjska cena v letošnjem letu. Dogovorjena gradbena cena za sosesko Šalek - Gorica III znaša skupaj s komunalnimi stroški približno 7.880 dinarjev (6.500 dinaijev gradbena cena, 1.380 komunalni stroški). Nismo pa se še dogovorih za izhodiščno ceno stanovanj v soseski Šalek II, kjer je predvidena gradnja 892 stanovanj. Menimo, da so projekti preveč neracionalni, povprečno standardno stanovanje pa meri 69 m2 in ne dogovorjenih 56 m2. Odnos med bruto in neto stanovanjsko površino je neugoden, saj je veliko preveč hodnikov oziroma drugih mrtvih prostorov. Seveda takšen odnos vpliva na višje cene itd. Pričakujem, da se brano glede teh cen dogovorih še v tem mesecu, vendar pa zavračamo izdelane projekte zaradi njihove neracionalnosti in neprimernosti oziroma zahtevamo gradnjo takšnih objektov, ki se med gradnjo ne bi spremenili. Smatramo, da mora cena stanovanj v tej soseski izhajati iz končno prodajne cene marca 78, vključujoč podražitev v višini 7,5 odstotka, kar bi zneslo približno 8. tisoč dinaijev na m stanovanjske površine. In temu se mora podrediti tudi projektantska naloga. Vztrajamo, da morajo biti vsa stanovanja končana v prihodnjem letu. Nadalje ugotavljamo, da so se sedanji izvajalci gradbenih del modernizirali in industrializirali za golo gradnjo medtem ko vsa ostala zaključna dela izvajajo obrtniško z „mimoidočimi" kooperanti V stanovanjski skupnosti nadalje ugotavljajo na podlagi vzdrževalnih posegov v garancijskem roku, da je dosedanja oblika opravljanja gradbenga nadzora popolnoma neustrezna. Tako kot je sedaj organiziran je samo, poudaijajo, abstrakten brez konkretne kontrole na gradbišču in glede na stroške neopravičeno visok. To pa tudi bistveno vpliva na zastoj v stanovanjski graditvi. Po besedah Alojza Batiča danes tudi nihče ne skrbi zato, kdo bo investiral spremljžgoče objekte v soseski Še danes menda ni povsem znana namembnost teh lokalov v soseski Šalek IL „Ko izdelujemo zazidalne načrte, nam mora biti jasno, kaj pripada oziroma kaj potrebuje, na primer, tisoč ah še več občanov v posamezni soseski Od Šalek - Gorita III v teh dneh kar gradimo sosesko Šalek--Gorica še ni bilo organizirane akcije (razen vrtca in šole) za gradnjo spremljajočih objektov. Zato se zavzemamo za ustanovitev posebne skupnosti za izgradnjo sosek, v kateri naj bi se združevali vsi interesi Menimo tudi, da bo nova stavbna skupnost omogočila bolj načrtno pridobivanje, opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč," je sklenil pogovor Alojz Batič, predsednik IO samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, občine Velenje. Izboljšana ekonomičnost... Prejšnji četrtek so bili na obisku v Velenju strokovnjaki, ki se udeležujejo mednarodnega podiplomskega tečaja ..Načrtovanje in upravljanje zdravstvene službe v deielah v razvoju". Strokovnjaki iz 25. dežel v razvoju so si ogledali zdravstveni dom, nato pa sta jih pnmarij dr. Alojz Fijavž in direktor zavoda za urbanizem seznanila z razvojem in organiziranostjo zdravstva ter povojnim razvojem naše občine. Gostje so nato obiskali tudi tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje in si ogledali Velenje. (Nadaljevanje s 1. strani) je, da so se zmanjšale zaloge, povečala pa obratna sredstva. Sicer je mogoče ugotavljati znatno povečanje družbenega proizvoda, tudi kot posledice povečanja produktivnosti za 49 % V Gozdnem gospodarstvu Nazaije se ob 9 % znižanju števila zaposlenih celotni prihodek bistveni ni povečal, beležijo pa padec produktivnosti. Najvišji odstotek porasta celotnega prihodka je dosegla Smreka Gornji grad, in sicer za 54%, čeprav polletnih planskih nalog niso izpolnili Elkroj Mozirje je povečal celotni prihodek za 45 %, ustvarjeni dohodek pa je večji za 72 % ob 4 % povečanju števila zaposlenih. Zgornjesavinjska kmetijska zadiuga Mozirje je povečala celotni prihodek za 24 %, planske obveznosti pa zaradi sezonskega značka lastne kmetijske proizvodnje niso dosegli Trgovsko podjetje Savinja Moziije beleži 29 % porast celotnega prihodka, ki se je v letu dni povečal za 40 %, zaloge pa so v zadnjih 12 mesecih porasle za 22 %, število zaposlenih pa za 9 % Gostinsko turistično podjetje Turist Mozirje je povečalo letos celotni prihodek za 20%, dohodek za 18% Komunalno pocijc ; Mozirje povečuje po reorganizaciji celotni prihodek del za 121 %, ob 69 % povečanju števila zaposlenih. Dobro je poslovala tudi Veterinarska postaja Moziije, ki beleži 40 % porast celotnega prihodka in 34 % povečanje dohodka. V Gornji Savinjski dolini je tudi 5 temeljnih organizacij združenega dela, katerih matične delovne organizacije imajo sedež v drugih občinah, in sicer tozd Kemija Cinkarne Celje, tozd Industrija ostrešij Gradbenik Ljubno ob Savinji GIP Vegrad Velenje, tozd Kovinar-stvo Ljubno ob Savinji Železarne Ravne na Koroškem, tozd MGA TGO Gorenje Velenje in tozd RTC Golte celjskega Izletnika. Z izjemo tozda RTC Golte, ki je v sanacijskem postopku, izkazujejo drugi tozdi dobre rezultate gospodarjenja. Tozd Kovinarstvo Ljubno ob Savinji povečuje po vključitvi v raven-sko Železarno celotni prihodek za 75 %, dohodek pa za 186 % pri nespremenjenem številu za- poslenih. Posledica tega je, da se je produktivnost povečala za 74%. Kar za 84% povečanje celotnega prihodka izkazuje tozd MGA Nazaije, kar je rezultat povečane proizvodnje in ekonomičnosti poslovanja. Več kot polovico vseh izdelkov prodajo na tuje in dosegajo najvišji odstotek udeležbe izvoza v proizvodnji med vsemi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela v občini Mozirje. Tozd Industrija ostrešij Gradbenik Ljubno ob Savinji je polletni plan celotnega prihodk a presegla za skoraj 10%. Tozd Kmetija Moziije celjske Cinkarne pa je za 14 % povečal celotni prihodek, število zaposlenih pa je večje za 18 %. V nekaterih delovnih organizacijah rasteta osebna in skupna poraba neodvisno od dohodka S polletnimi rezultati gospodarjenja so v Mozirju zadovoljni Pomembno je, da se je izboljšala ekonomičnost gospodarjenja, treba pa bo storiti vse, da se bo še nadalje povečevala. Ob tem pa ugotavljajo tudi slabosti, ki spremljajo tekoča gospodarska gibanja. V večini temeljnih organizacij združenega dela delitev dohodka ni v skladu z resolucijo in s sprejetimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori V pre-nekateri delovni organizaciji rasteta osebna in skupna poraba neodvisno od dohodka, zaradi česar bodo morale temeljne organizacije združenega dela do konca leta uskladiti rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka. Izvršni svet mozirske občinske skupščine pa je ob obravnavi analize polletnega gospodarjenja organizacij združenga dela gospodarske dejavnosti občine Mozirje še posebej opozoril na naraščanje izgub v tozdih Iverna Lesne industrije Nazaije in RTC Golte celjskega Izletnika. Tozd Iverna posluje z izgubo zaradi sistemsko nerešenih prodajnih cen ivernih plošč, zaradi česar bo treba, mimo diugega, kar najhitreje uveljaviti dohodkovne odnose. Tozd RTC Golte pa kaže dolgoročno sanirati, saj zaprtje RTC Golte ni rešitev. Pač pa kaže s sanacijskim programom prek nosilcev razvoja zagotoviti obstoj in nadaljnji" razvoj tega turističnega središča. M-a. 17 delegatov na kongresu mladih Samo še slab mesec nas deli od X. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladi v naši občini so se nanj pričeli pripravljati že na začetku letošnjega leta. Najprej so v osnovnih organizacijah evidentirali možne kandidate za X. kongres. Občinsko konferenco ZSMS bo na X kongresu zastopalo 15. delegatov. Dva delegata iz naše občine pa se bosta kongresa udeležila kot predstavnika republiške konference. Kongres bo od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici V osnovnih organizacijah ZSMS v naši občini so aktivno pristopili k javni razpravi o kongresnih dokumentih. V večini osnovnih organizacij so javno razpravo zaključili do konca junija. Vse pripombe in predlogi na statut in resolucijo, ki so jih zbrali v osnovnih organizacijah in posredovali odboru za javno razpravo, so bih poslani odboru za X kongres ZSMS pri republiški konferenci. V počastitev X kongresa ZSMS so si pri občinski konferenci zadali več nalog. Tako je komisija za idejno politično delo pripravila za jutri seminar na Dobrni Komisija za ljudski odpor in družbeno samozaščito ter komisija za ohranjevanje tradicij NOB pa pripravljata enodnevni pohod za mladince, ki bodo sprejeti v enote teritorialne obrambe. Pohoda se bodo udeležili tudi mladi iz osnovnih organizacij in pripadniki JLA. 7. oktobra pa se bodo v Velenju srečah brigadirji, udeleženci vseh povojnih mladinskih delovnih akcij. Udeleženci letošnjih mladinskih delovnih akcij bodo ob tej priložnosti pripravili pester kulturni program. Mladi bodo na vseh prireditvah v počastitev X kongresa ZSMS posebno pozornost posvetih tudi minulemu kongresu Zveze komunistov Slovenije in bližnjemu kongresu Zveze sindikate« Slovenije. Delo indok centra čimprej zaživc (Nadaljevanje s 1. strani) Člani izvršnega sveta so menih, da Koprivnik lahko odpre trgovino, vendar le trgovino s sadjem in zelenjavo. Dogovorih pa so se tudi, da je potrebno določiti v katerih krajih v naši občini obstoja družbeni interes po ustanovitvi takšnih trgovskih lokalov. Urediti pa je potrebno tudi vprašanje družbenega nadzora. Sicer pa so bih člani izvršnega sveta mnenja, da zakon o prodaji na drobno ni najbolj v skladu z našimi socialističnimi hotenji in bi bilo potrebno o njem ponovno razmisliti Kljub široki razpravi pa to ni bila glavna točka ponedeljkove seje izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Ta je bila namenjena predlogu za ustanovitev informacijskega centra za samoupravno delegatsko informiranje pri skupščini občine Velenje. Smo ena izmed 35. (med 60.) slovenskih občin, kjer ta t. i INDOK center še ni zaživeL Razlogi za to so različni, eden pomembnejših pa je gotovo ta, da v več občinah ti centri niso odigrali vloge, ki jim je bila zaupana. Sedaj na tem področju delegatskega informiranje že obstojajo določene izkušnje, ki so vključene tudi v obravnavani predlog. Prav gotovo stanje področju samoupravnega infi miranja v občini ni zadovolji zato obstaja potreba po m novitvi Informacijskega ceni ki bo omogočil učinkovite obveščanje delegatov, delon ljudi in občanov. V Informacijskem centru tx referat za zbiranje in strokovno i delavo dokumentacijskega grad referat za izdelavo in disemini| informacij in dokumentov, n& za hranjenje dokumentov in adal strativno tehnična opravila teraj matska obdelava podatkom Člani izvršnega sveta so opoa na nekatere pomanjkljivosti, il dorečenosti, ki so se pojavil povzetku iz obsežnejšega elabi in ki jih je potrebno odpravit naslednje seje IS in predno bo« vo obravnavala skupščina. Predi pa so opozorili, da center tu praksi ne sme postati zgolj zbi in arhivar raznih dokumentni bi bila tako njegova vloga p« noma razvrednotena. Vsi člani so se strinjali, da i delo tega centra čimprej zaživeti nosilca naloge so določili Ljub Naraksa. Dogovorili so se tudi, di potrebno razmisliti o ustanm samoupravne interesne skupnosti informiranje v občini Velenje. Na seji izvršnega sveta so oban vali tudi predlog za ustanovi samoupravne stavbne zemgi skupnosti občine Velenje. Ta akt samoupravni sporazum za skupi komunalno porabo bosta morah ponovno javno razpravo, saj so t člani sveta mnenja, da delavci s te gradivom niso dovolj seznanjeni Člani izvršnega sveta so imeno« tudi občinski štab za civilno zaiti ter za predsednika štaba izbn Petra Krapeža. BORIS ZAK0SE lešitev je v novem programu ponedeljek so se v Lesni industriji GLIN Nazarje in v Mizarstvu in tesarstvu Smreka v »rnjem gradu odločali za vstop v SOZD Gorenje — Referendum je uspel — Glin bo poslej nosilec predelave lesa v SOZD Gorenje rLIN lesna industrija Nazaije največja delovna organizacija v [irski občini, saj zaposluje nad jino vseh zaposlenih v občini V h temeljnih organizacijah in v ►vili skupnosti skupnih služb je Dtlenih 962 delavcev in njihova ►vna proizvodna usmeritev je zvodnja žaganega lesa. Tako so v Ujah letno predelali okrog L000 kubičnih metrov lesa, pro-dli 80.000 kubikov ivemih plošč izdelali 170.000 kosov stavbnega ištva. To so sicer solidne števil-vendar izrazito primarna prede-i in slabo odmerjene cene lesnim (roizvodom ne nudijo pravega oja. Akumulacija pada in pri ■ velja omeniti znano dejstvo, da Do z več vloženega dela in znanja jptavlja poslovne uspehe, zato je po, da GLIN čimprej preide na |o stopnjo predelave lesa. Poslovni uspehi so pod načrtovani Vzrok zato je v pretežni pri-irni predelavi, ki družbeno nima ive veljave. To dejstvo najbolj čutijo v proizvodnji ivernih plošč, i v srednjeročnem načrtu so si neljne organizacije zadale nalogo, bodo z naložbami v oplemenite-! in v predelavo surovih ivemih )šč, s posodobitvijo obstoječih logljivosti in povečanju proizvod-! stavbnega pohištva ter z boljšim, miselnejšim izkoriščanjem žaga-ga lesa, dosegle boljše poslovne pehe. Toda rast je prepočasna in treben je nov program, ki bo v jboljši meri izkoristil dosedanje logljivosti omogočil prevzemanje večjih in zahtevnejših poslov, s tem torej uvajanje novih programov in širitev proizvodnega asortimana; - z obstoječo prodajno mrežo Gorenja, ki pokriva celotno področje Jugoslavije in vsa velika mednarodna tržišča se GLIN-u omogoča prisotnost na vseh teh tržiščih; Franc DOBROVC iz Iverne GLIN Nazaije naj bi v družini >renja postal nosilec predelave le-Prednosti, ki izhajajo iz takšne ločitve so: - vključitev v skupni razvojni o gram SOZD Gorenje omogoča ssničenje višje stopnje predelave a in invemih plošč; - skupne tržne analize pomenijo lnepo podlago za sprejemanje po-ivnih odločitev, ker na daljši rok lanjšujejo poslovno tveganje; - močna razvojna služba zagotav-spremlj anje najnovejših dosežkov linologije, zlasti lastnega tehno-Skega napredka, to pa pomeni, da bo GLIN lahko uvrstil med vodil-v svoji panogi; - tržni plasma proizvodov je za-sljivejši v zaključenih sklopih avbno pohištvo vgrajeno v gradbe- elemente, les in iverne plošče njene v gradbene objekte); uvajanje novih proizvodov bo jše in bo temeljiteje načrtova- Gorenju obvezno spremljajo djenski ciklus proizvoda, njegovo kovost, funkcionalnost, designe, igovno znamko in druge lastnosti oizvodi, ki niso ustrezni, se bodo šali korenito spremeniti ali izlo-S iz programov; - enotni poslovni nastop bo Franc GOLOB, predsednik komisije za izvedbo referenduma Franc DOBROVC, TOZD Ivema: „Prepričan sem, da je to zadnja priložnost, da v lesni industriji odpravimo težave in si zagotovimo hitrejši razvoj. To še v največji meri velja prav za našo temeljno organizacijo kjer vsi pričakujemo veliko boljše poslovne rezultate. Prepričan sem tudi, da so tudi ostali zaposleni takega mnenja in da bo referendum zagotovo uspeL" Zdravko FAJDIGA, TOZD Ža-garstvo: „ Referendum bo vsekakor uspeL Vstop v SOZD Gorenje je edina pravilna pot, ker v nasprotnem primeru sami ne bi zmogli odpraviti težav, ki nas pestijo in si zagotoviti ustreznega razvoja. Z vstopom se lesni industriji zagotavljajo prave možnosti posodobitve proizvodnje in finalizacije žaganega lesa, zlasti pa seveda ivemih plošč." Franc GOLOB, TOZD Žagarstvo, predsednik komisije za izvedbo referenduma na ravni DO GLIN Nazarje: „Za referendum smo pripravili pet volišč in jih povsod zelo lepo uredili Odprta bodo od 6. do 18. ure razen v Iverni kjer bo volišče zaradi štiriizmenskega dela odprto dalj časa. Udeležba je bila dopoldne na vseh voliščih izredno dobra in mislim da bo referendum zagotovo uspel, saj smo se z možnostmi ki se nam ponujajo z vstopom v SOZD Gorenje zelo dobro seznanili Teh pa ni malo." Z razglasitve rezultatov v proizvodnih prostorih temeljne organizacije Štedilniki Zdravko FAJDIGA iz Žagarstva - z novo programsko usmeritvijo bo GLIN dosegel tudi vključitev na zahtevna konvetibilna tržišča in to s prodajo finalnih izdelkov; - s takšno proizvodno usmeritvijo in poslovnim konceptom bodo potrebne skupne prodajne poti, metode, enotni tržni, propagandni in sejemski nastopi, kar bo vodilo k razširitvi tržišča in k načrtovanju nove proizvodnje; - z združevanjem sredstev bo možno financirati nove tehnološke in finančno zahtevne investicije, ki so nujne na poti uresničevanja načrtovanih proizvodnih programov. Skupni proizvodni program bo tako obsegal proizvodnjo montažnih enodružinskih stanovanjskih hiš, predelava žaganega lesa za tovarno montažnih objektov in finalizacija izvernih plošč. V ponedeljek so v GLINU-u opravili referendum za vstop v SOZD Gorenje. Priprave so temeljito pripravili in delavci so se dobro seznanili z možnostmi ki se jim obetajo. Prisluhnimo torej nekaterim. Uspešno delo najlepši poklon V Gorenju so zaključili tekmovanje za najboljši tozd, ki so ga posvetili 11. kongresu ZKJ in srebrnemu jubileju Gorenja r- Najboljši dosežki v tozd Štedilniki V proizvodnih prostorih temeljne organizacije združenega dela Štedilniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, je bila pred dnevi krajša slovesnost, na kateri so razglasili rezultate enomesečnega tekmovanja za najboljšo temeljno organizacijo te tovarne. Tekmovanje so pripravili v počastitev 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in srebrnega jubileja Gorenja, potekalo pa je od 19. junija do 18. julija. Devet temeljnih organizacij se je potegovalo za naslov najboljšega, merila, ki so vplivala na končne izide pa so bila: količina in kvaliteta dela, zastoji, izmeti ter bolniški izostanki. Primerjalno izhodišče za meijenje rezultatov enomesečnega tekmovalnega obdobja pa so bili delovni dosežki prvih petih mesecev letošnjega leta. Kot so nam povedali v službi za študij dela, je ta akcija v Gorenju pogojila zares ugodne in nadvse spodbudne rezultate. Poglejmo jih nekoliko podrobneje. Skupna realizacija planov v temeljnih organizacijah je bila 5 odstotkov slabša kot v prvih petih mesecih, kar pa ne pomeni, da so proizvajali manj, kot načrtuje program. V prvih petih mesecih so namreč krepko prekoračili plane, zato je bilo v primeijavi z njimi seveda težko doseči še boljše rezultate. In če pogledamo še naprej, nam indeksi pokažejo, da so se zastoji zmanjšali za 2 odstotka, izmet za 10 odstotkov, bolniški izostanki za 9 odstotkov, kvaliteta dela pa se je izboljšala kar za 44 odstotkov. Zato je seveda razumljivo, da so vsi vGorenju več kot zadovoljni z doseženimi učinki tekmovanja, najbolj pa v temeljni organizaciji Štedilniki, ki je, če prevedemo v športni žargon, v hudi konkurenci izenačenih tekmecev zasedla prvo mesto. Na slovesnosti, ki sojo pripravili ob razglasitvi rezultatov, sta jim za izjemni dosežek v imenu vseh čestitala tudi generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek in direktor tovarne gospodinjske opreme Slavko Geratič, Delavci te temeljne organizacije pa so za dobre delovne dosežke prejeli tudi „na-grado.": enodnevni izlet na Primorsko z ogledom tovarne Tomos in Postojnske jame. Vodja tozda Štedilniki Viktor Knežje ob razglasitvi takole komentiral rezultate tekmo vanja: „Mislim, da se ta akcija v naši temeljni organizaciji ni začela z uradnim startom 19. junija, ampak že v začetku leta, ko smo našo temeljno organizacijo preorganiziralL Skupna prizadevanja delavcev na vseh področjih, zlasti pa pri urejevanju dohodkovnih odnosov, so privedla do tega, da danes beležimo tako ugodne rezultate. Že polletni delovni dosežki so bili zelo ugodni in kažejo na to, da GLlas za obetavnejši razvoj in vsestranski napredek Danes dopoldne ob 10. uri bo podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Vitja Rode na slovesni otvoritvi v hali Golovec odprl „Celjski sejem 78". Na letošnjem mednarodnem sejmu obrti, male industrije in trgovine, ki je že enajsti po vrsti, bo sodelovalo 550 domačih in 11 tujih razstavljalcev (iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in Danske). Celjski obrtniški sejem se je v zadnjem času usmeril v prikaz oziroma ponudbo izdelkov obrti in male industrije ter orodij, opreme in repromateriala za potrebe teh dejavnosti. Vse to pa je zajeto v tri najbolj razširjene dejavnosti: kovinoplastiko, lesno predelovalno panogo ter tekstil in usnje. Na letošnjem sejmu v Celju bo sodelovalo tudi petdeset razstavljalcev iz velenjske občine, med njimi Era Velenje s svojo kooperacijo. Tuji razstav- da s tako uspešnim delom tudi nadaljujemo." J. KRAJNC bomo letni plan uspeli v celoti uresničiti. 690 delavcev naše temeljne organizacije pa se uspešno in učinkovito vključuje tudi v procese samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Zlasti v zadnjem času je bilo na tem področju precej živahno, ko smo v osnovni organizaciji sindikata razpravljali o gradivu za skorajšnji kongres Zveze sindikatov Slovenije. Zavedamo pa se, da nam čestitke, ki jih danes prejemamo za dobre proizvodne dosežke, pomenijo predvsem veliko obveznost in spodbudo, = IIIIItlIlllllltlllllllllllItllllllllllllllllUIIIlllllllllUltllflIIIIIIIIIIIIIllIlllIlllllllllllllllIlllIll|I|lllllllllllllIIIII= I Pripravljamo se temeljito ( 1 Ivanka Filipančič je delegat za 9. kongres Zveze § | sindikatov Slovenije - Na področju vzgoje in § 1 izobraževanja spregovoriti zlasti o usmerjenem | izobraževanju iz naših Čez dober mesec dni bo v Mariboru začel z delom 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Priprave nanj so v polnem teku, zato je v vseh osnovnih organi- Veliko zanimivih razstavljalcev Danes bodo v Celju odprli 11. mednarodni sejem obrti, male industrije in trgovine - Približno 50 razstavljalcev tudi iz občine Velenje Ijalci pa bodo med drugim prikazali stroje in orodja za obdelavo pločevine, lesa, kovin, usnja in stekla, različne vrste ročnega, električnega in diamantnega orodja, brusilne in tiskarske stroje, stroje za kemično čiščenje ter specialna dozirna vozila pri avtomatih za izdelavo kamin elementov. Poglavitni namen sejma pa je, kot so poudarili na nedavni tiskovni konferenci, prikaz organiziranosti obrtništva preko združenj v posameznih občinah. Od danes dalje se bodo v Celju vrstile tudi številne sejmu vzporedne prireditve (seja izvršilnega odbora zveze združenj samostojnih obrtnikov SRS, razgovor s predstavniki Gospodarske zbornice SRS in predstavniki družbeno političnih skupnosti udeležencev sejma, komerical-ni dnevi, demonstracije strojev, modne revije in podobno), vse do 11. oktobra, ko bodo zaprli 11. mednarodni sejem obrti male industrije in trgovine v Celju. * J. KRAJNC Ivanka Filipančič zacijah sindikata v tem času mnogo bolj razgibano kot sicer. Razprave o kongresnem gradivu, ki tečejo že več kot dva meseca in so v glavnem končane, so bile marsikje zelo živahne in plodne, saj se delavci v polni meri zavedlo pomembnosti vseh vprašanj, ki o njih razpravljajo v organizacijah sindikata kot najširši politični organizaciji delavskega razreda. Kongres je priložnost, da se kritično ovrednoti in pregleda delo, opravljeno v obdobju pred njim in da se na njem jasno začrtajo smeri in cilji nadaljnjega delovanja, ki morajo, kot je bilo že večkrat poudarjeno, »izhajati iz interesov in potreb združenega dela za združeno delo". Ivanka Filipančič je ena izmed osmih delegatov iz velenjske občine za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Že dve leti vodi delo osnovne organizacije sindikata na osnovni šoli Anton Aškerc in njihovo predkongresno aktivnost je takole ocenila: ^Kongresne dokumente, ki so ljito predelali in v zvezi s tem oblikovali ter sprejeli tudi akcijski program. Naše mišljenje je, da je kongresno gradivo zelo bogato, polno nadvse pomembnih ugotovitev in tez, ki bodo v delu- sindikatov nedvomno pomenili važno prelomnico. Lahko ocenim, da naša osnovna organizacija v veliki meri izvršuje funkcijo, ki naj bi jo imela, čeprav se seveda tu in tam še kažejo pomanjkljivosti." Ivanka Filipančič je tudi članica komisije za izobraževanje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje, saj jo kot učiteljico na razredni stopnji najbolj zanimajo vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja. „Tudi v naši komisiji smo se nadvse skrbno lotili obravnave gradiva, ker je to področje zelo razgibano in se bo tudi na kongresu o tej temi verjetno veliko razpravljalo. Pričakujem, da bo največ govora o usmerjenem izobraževanju in tudi sami smo o tem veliko govorili Sedaj, ko je ta sistem še takorekoč v pripravi, moramo o njem poglobljeno spregovoriti in ga temeljito dokončno pripraviti. Prav tako pa je potrebno obdelati tudi vse ostale oblike izobraževanja, zlasti v osnovni šoli Beseda pa bo na kongresu bržkone slekla tudi o poglobitvi dohodkovnih odnosov v šolstvu in družbenem polo-žaju učiteljev ter njihovih pogojih dela. Naša želja je seveda, da bi lahko začeli s celodnevno šolo, vendar pa sedaj še nimamo ustreznih pogojev. Iz razprav o kongresnem gradivu in gradiva samega je razvidno, da bo kongres izoblikoval izredno pomembne sklepe in akcijske usmeritve za čimkvalitetnejše delo v sindikalnih organizacijah. Vsi skupaj pa se bomo morali potruditi, da bodo te ugotovitve in sklepi čimprej zaživeli tudi v praksi" J. KRAJNC S bili v javni razpravi, smo teme-=llltllllIllllllltlllllllllllIlIlllllUIIIIII9llllllllllllllllllllllllllllllHIIlllllllllIIIIIIIIIIIItlllllllllflUlltl*llfIllllllI Jezero postaja del Šoštanja Ob jezeru, ki je nastalo zaradi vgrezanja na področju Družmirja nastaja pravi rekreacijski center — Ugodni po goji ribolova in drugih oblik rekreiranja — Zadovoljene tudi potrebe elektrarne — Dobrodošla pridobitev za krajane Šoštanja Načrti, ki so jih urbanisti pripravili z namenom, da bi čimbolj smotrno sanirali oziroma uredili področja v okoli Družmiija pri Šoštanju, ki so po vgrezanju zaradi odkopavanja premoga precej spremenila svoje topografske značilnosti, počasi postajajo stvarnost. Večna uganka narava je ponudila mož- Rudi Mešič nost, da ta predel, ki mu je pretila nevarnost popolne iz-umrlosti, ponovno zaživi v spremenjeni in nadvse dobrošli uporabni obliki V neposredni bližini Šoštanja, ali bolje rečeno kar v Šoštanju, raste namreč pravi rekreacijski center, ki so ga pričeli urejevati ob Družmir-skem (danes ga imenujejo že Šoštanjsko) ježem. Tak kakršnega so začrtali, bo s pridom služil ne le krajanom Šoštanja, temveč tudi vsem drugim občanom Šaleške doline, ki jim urica aH dve prijetnega rekreacijskega oddiha v lepo urejeni in negovani prirodi, nekaj pomeni Takih pa je vedno več. Šoštanjske termoelektrarne, krajevna skupnost Šoštanj, tukajšnja ribiška družina ,,Paka", osnovna šola Biba Roeck, lovci in mnogi drugi, so združili prizadevanja, da se ta del naše doline čimlepše uredi in kar najbolj koristi vsem. To jim je v celoti uspelo, saj bo namen Šoštanjskega jezera in vsega, kar nastaja ob in v njem, resnično večstranski Pred približno dvema letoma so člani ribiške družine ,,Paka", kot smo zvedeli ob nedavnem obisku v Šoštanju, dobili v upravljanje to jezero in seveda brž izkoristili ponujeno priložnost. „Začeli smo urejevati njegovo okolico vse bolj sistematično", nam je pripovedoval gospodar družine Paka Rudi Mešič, „in vlagati različne vrste rib. Voda je tukaj namreč izredno ugodna za razvoj ribe. Čista, ravno prav globoka in pretočna zaradi Velunje, ki se izteka vanjo. Zato se tukaj ponujajo izredne možnosti rekreacijskega in športnega ribolova. Doslej smo v tem jezeru že pripravili nekaj tekmovanj in ulov je bil vedno zelo dober. Moram pa povedati, da vse, kar ob takih priložnostih ulovimo, takoj vrnemo nazaj v vodo. Težimo namreč za tem, da bi čimveč rib ostalo za rekreacijski lov naših občanov. V ta namen smo vložili vse vrste rib in tudi skoraj 5000 smučov, ki dobro uspevajo in bodo lovni že v naslednjem letu. Pripravili pa smo tudi približno 10.000 mladic ameriške postrvi, tako, da b odo ljubitelji ribolova resnično lahko prišli na svoj račun. Pred kratkim smo končno prišli tako daleč, da smo ob jezeru začeli graditi ribiški. dom, v katerem bodo svoj prostor našli še lovci in seveda vsi obiskovalci tega centra, ki se bodo tukaj lahko tudi okrepčali. Dela so v* polnem teku in vse več je Šo-štanjčanov, ki nam prihajajo na pomoč. Naša želja je, da bi čez približno mesec dni predali namenu prve rekreacijske objekte in seveda tudi dom. Poleg njega bomo uredili velik parkirni prostor, razsvetljavo za nočni ribolov, pomole za ribiče in čolnarje, okolico jezera, sprehajališča s klopmi in še marsikaj. Najbolj zanimivo pa je to, da bomo tukaj imeli tudi svoj poligon za suhe discipline športnega ribolova, kar je edinstven primer v Ju goslaviji To nam bo omogočilo tudi organizacijo različnih mednarodnih tekmovanj v športnem ribolovu. Seveda imamo želja in načrtov še več in upamo, da bomo uspeh dobiti tudi potrebna sredstva. V veliko pomoč nam bo predvsem odškodnina, ki jo moramo dobiti za zastrupitev rib z etilakrila-tom pred tremi leti, največ pa bomo nedvomno uredili z udarniškim delom. Skratka, to jezero in njegovo okolico bi radi naredili privlačno predvsem za naše delovne ljudi in občane, ki jim bodo najrazličnejše oblike rekreacije in počitka tukaj prav gotovo dobrodošle. Že sedaj jih je veliko, zlasti ribičev ob sobotah in nedeljah pa tudi sprehajalcev in veslačev," je povedal Rudi Mešič. Svoje mnenje o pomenu te pridobitve za mesto Šoštanj nam je zaupal tudi Matjaž Na-tek, ravnatelj osnovne šole Biba Roeck: „Naša šola je ribičem z veseljem odstopila zemljišče pri jezeru, ki smo ga prej uporabljali v vrtičkarske namene, kajti Šoštanj resnično potrebuje tak rekreacijski center. Šoštanjčani smo se že bali, da se bo ta predel spremenil v smetišče, zato smo toliko bolj veseli vsega, kar tukaj nastaja. Izrednega pomena pa bodo ti objekti tudi za naše šolarje, ki imajo celodnevni pouk. Uporabljali jih bomo za razvedrilo in za poučevanje, pri čemer bo življenje, ki se razvija v ježem zares enkraten učni pripomoček. V takem okolju bomo naše učence najbolje vzgojili v dobre poznavalce in čuvarje narave. Dogovarjamo pa se tudi, da bi na šoli ustanovili ribiški krožek, ki bi skrbel za del Šoštanjskega jezera." Del jezera pri Šoštanju pa je nastal umetno, zaradi akomuli-ranja vode za potrebe termo- elektrarn. Kombinacija koristi, ki jih nudi to jezero, je torej zares izjemno pestra in bržkone edinstvena v Sloveniji: nadvse ugodni pogoji gojenja rib, izredne možnosti oddiha in rekreacije in zadovoljevanja potreb industrije. O slednjem je pripovedoval Franc Slavič, tehnični vodja v šoštanjski termoelektrarni ter član kolegijskega poslovodnega organa: „To akomu: lacijo smo zgradili zaradi širše preskrbe elektrarne s tehnološko vodo. Prej so se elektrarne napajale iz zajetja na reki Paki Pri polni zmogljivosti vseh faz šoštanjske termoelektrarne porabijo približno 4000 m3 vode na uro za odplakovanje pepela in hladilno vodo. Vode iz Pake pa je zlasti v poletnih sušnih mesecih premalo, poleg tega pa je tudi premalo kvalitetna. To jezero pa nam omogoča dovolj kvalitetne vode, poleg tega pa smo z njim rešili vprašanje dotoka Velunje v Pako, kot tudi to, da bi brez njega zaradi vgreznin bila izgubljena tudi voda iz Pake. Kot navdušen lovec pa moram poudariti še to, da smo se tudi člani .lovske družine kot gojiteji divjadi in čuvarji okolja zelo potrudili, da omilimo ta poseg v naravo, ki je nastal z izkoriščanjem premoga. Ob jezeru smo naselili sto divjih rac, ki so se že lepo udomačile, prav tako pa z ribiči in vsemi ostalimi krajani Šoštanja, ki tukaj pomagajo, lepo sodelujemo v najrazličnejših akcijah. Zelja nas vseh je, da bi tu zrasel resnično lep in uporaben rekreacijski center, ki ga delovni človek pri današnjem tempu življenja še kako potrebuje." Da je jezero z okolico že postalo pravi del Šoštanja najbolje dokazujejo številni domači in tuji obiskovalci, ki jih tod že sedaj ne manjka. Skupaj z ostalimi, ki tudi neredko radi priskočijo na pomoč, nestrpno čakajo dokončne ureditve, ko bo ta del naše doline nedvomno postal priljubljeno pribežališče oddiha in rekreacije željnih ljudi J. KRAJNC Proslave v Šmartnem so se udeležili mnogi gostje in gasilci sosednjih društev. Proslavili 75-letnico delovanja Gasilsko društvo iz Šmartnega ob Paki je v nedeljo svečano proslavilo delovanje dol tričetrt stoletja krajevne skupnosti Šmartno Paki Franc Malus. V kultura vili V Šmartnem ob Paki so preteklo nedeljo svečano proslavili tričetrt stoletja prizadevnega in uspešnega dela domačega gasilskega društva. Praznične podobe si niso nadeli le gasilci, ampak celotno Šmartno, ki že vseh petinsedemdeset let tesno in uspešno sodeluje z njimi. To se je izkazalo tudi tokrat, saj se je slovesnosti v lepem sončnem popoldnevu udeležilo kar precejšnje število krajanov Šmartnega in okolice. Nedeljska proslava se je pričela ob 14. uri popoldne s slavnostno sejo gasilskega društva Šmartno ob Paki, ki so ji prisostvovali tudi številni gostje: predstavniki občinske gasilske zveze in samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, pokrovitelja prireditve trgovskega podjetja Vino iz Šmartnega, krajevne skupnosti, domačih družbeno političnih organizacij in društev ter nekaterih sosednjih gasilskih društev. Uro kasneje pa se je na prireditvenem prostoru pred novim domom, letos so lepo uredili tudi njegovo okolico, začel srednji del gasilskega slavja. Številne goste, gasilce in vse ostale obiskovalce je najprej pozdravil predsednik šmarških gasilcev Ivo Rakun, ki je v svojem nagovoru med drugim orisal tudi zgodovino gasilstva v Šmartnem in predvsem poudaril skrb za strokovno vzgajanje mladih članov in njihovo uspešno preventivno d.elovanje. Za njim pa so šmarškim gasilcem za pomemben jubilej čestitali v imenu pokrovitelja direktor trgovskega in proizvodnega podjetja Vino Šmartno ob Paki Tone Repnik, predsednik Občinske gasilske zveze Stane Hudales in predsednik sveta programu, ki so ga pripravili tej priložnosti pa so sodel mladi recitatorji in d moški pevski zbor. J. KRAJI IjO trgovskih delavcev Zanimanje za trgovski poklic je vse manjše — Iz trgovine odhaja vse več delavcev v druge OZD -Kako ustvariti dovolj dohodka in skladno s tem zagotoviti večje osebne dohodke. Dom z okolico počasi dobiva končno podobo Vse to si še več je bilo izpostavljeno na zadnji seji občinskega odbora sindikata delavcev v trgovini ob obravnavi problematike fluktuaci-je trgovskih delavcev v organizacije združenega dela izven trgovine. Iz analize, katero je izdelal občinski odbor sindikata trgovskih delavcev, je razvidno, da je v trgovskih OZD fluktuacija vse večja in zadnje čase že zaskrbljujoča. Predvsem odhajajo mladi delavci, v nekaterih primerih pa celo starejši trgovci Analiza tudi kaže, da so osnovni vzroki fluktuacije nizki osebni dohodki trgovskih delavcev v primerjavi z delavci v drugih OZD, ki opravljajo podobna dela in opravila. Drugi vzrok navajajo v dvoizmenskem delovnem času, ostali vzroki pa so še slabi delovni pogoji, velika finančna odgovornost, psihična obremenitev pri delu s strankami in drugo. Pri izmenskem delu je bilo še posebno izpostavljeno vprašanje otroškega varstva v popoldanskem času, ker delovni čas v vzgojno varstvenih ustanovah ni usklajen z delovnim časom prodajalk, ki delajo do 19.30 ure v popoldanski izmeni Verjetno bi morali to vprašanje ustrezno rešiti v okviru SIS za otroško varstvo. Občinski odbor sindikata trgovskih delavcev je bil enotnega mnenja, da bi morali v posameznih OZD posvetiti več pozornosti odhajanju delavcev v druge OZD. Zato bodo stalno zasledovali gibanje osebnih dohodkov trgovskih delavcev in jih primerjali z osebnimi dohodki delavcev, ki opravljajo približno enako zahtevna dela in opravila. Izvršni odbori sindikata v TOZD bodo morali čim prej obravnavati pogoje za pridobivanje prihodka, dohodka, čistega dohodka in na osnovi ugotovitev predlagati ustrezne ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. Glede pogojev za pridobivanje prihodka so v trgovskih organizacijah družbenega dela družbeno omejeni, saj je pridobivanje njihovega prihodka pogojeno z zamrznjenimi maržami Ob tem se tudi postavlja vprašanje razširjene reprodukcije v trgovini, saj so trgovske organizacije investicijsko slabo sposobne, anuitete dosedanjih kreditov pa vplivajo na razporejanje dohodka. Zato bi morali poiskati ustrezno pot, da so novi vlaganja v razširitev trgovske mreže stvar širše družbene skupnosti Odbor je tudi ugotovil, da še ni dovolj narejenega na področju delitve po delu, saj med dobrimi in slabšimi trgovskimi delavci pri osebnih dohodkih ni razlike. Zato so zadolžili izvršne odbore tega sindikata, da v lastnih sredinah analizirajo načelo delitve po delu skladno z zakonom o združenem delu. Ker je vprašanje fluktuacije trgovskih delavcev širšega značaja, je odbor predlagal, da o njem razpravlja tudi predsedstvo OS ZSS Velenje in da se organizira s kadrov- '■ skimi službami ustrezen pogovor o politiki izobraževanja in zaposlovanja teh profilov. Izvršni odbori sindikata. pa morajo temeljito oceniti rezultate polletnega gospodarjenja in predlagati na podlagi realnih možnosti tudi povečanje osebnih dohodkov. J. K. Pričakovali smo mnogo več ( ,V zvezi z letošnjo .JEvro- Stanovanje - družbena dobrina Ena izmed pomembnih prireditev, po kateri je pred eti Velenje slovelo daleč naokoli, je bila tudi organizaci-a mednarodnega plesnega turnirja „Evropa pleše". Ta naziv si je prireditev nedvomno zaslužila, saj je na Jrimer leta 1972 nastopilo ar 15 plesnih parov iz 11 držav. Pri organizaciji te prireditve pa je imelo velenjsko turistično društvo vsako leto ižave med drugim tudi zato,. ker ni bilo primemo dvorane, kjer bi lahko turnir v »rimeru slabega vremena ne-noteno potekaL Zato so se zadnjih šestih letih temu irnirju izognili. Na pobudo Turističnega uŠtva Velenje v organiza-iji Rdeče dvorane pa je bil v Rdeči dvorani v Velenju »rejšnjo soboto znova med-larodni plesni turnir, nad caterim je pokroviteljstvo irevzela Tovarna gospodinj-ce opreme Gorenje Velenje. V nadvse lepo okrašeni dvorani in ob taktih ansam- po" je treba pove da ti na- I slednje: na dosedanjih osmih gj prireditvah s tem naslovom § so sodelovali izključno ama- = terski plesni pari. Kljub temu, da smo plešah na beton- I ski ploščadi kotalkališča, so tudi najboljši evropski pari = radi prihajali v Velenje, § Skratka, velenjska „Evropa" | je postala v plesnem svetu | znana prireditev. Zato je £ uporaba tega naslova za prvi profesionalni plesni turnir | zloraba." In kako je po vajinem mnenju £ prišlo do tega, da so se v Rdeči £ dvorani namesto amaterjev E znašli profesionalni plesni pari? S „Razmere v jugoslovanskem = plesnem športu že nekaj let niso iI ravno vzorne. Tako je lahko Fredi Novak, kije aktiven plesni učitelj, trener in hkrati profe- = sionalni tekmovalec v imenu amaterske plesne zveze oziroma = Plesne sekcije KUD „Tine Ro- = žanc" iz Ljubljane v lastnem interesu ponudil Rdeči dvorani profesionalno plesno prireditev. Prirediteljem ne moremo zameri- S ti,_da so se za organizacijo odločili nasprotno — profesionalni £ turnir bi lahko v normalnih raz- £ merah nudil gledalcem celo več = kot amaterski Toda, žal, smo lahko namesto napovedanih 10 = parov iz sedmih držav videli le 6 = parov iz petih držav. Pa še pri o tem je šlo za majhno prevaro, saj = sta Bellingerja, ki sta zastopala = Škotsko, sicer Londončana. §jj In kakšna je b ila kvaliteta = nastopajočih? ..Zmagovalca, Glen in Lynette I Boyce, sta vrhunska plesalca. V = profesionalni tabor sta prestopila pred dvema letoma po zmagi na amaterskem svetovnem | prvenstvu in sta danes med pro- i fesionalci približno petnajsta na £ svetu. Kvaliteten plesni par sta £ tudi že omenjena Bellingerjeva, £ vsi ostah pa so po kvahteti moč- | no zaostajali Toda vprašanje £ kvahtete ni tohko pomembne £ kakor vprašanje števila nastopa- = jočih. V ambientu Rdeče dvora- £ ne, ki bi bil ob nekoliko večjem i obisku zrel tudi za organizacijo = evropskega prvenstva, je šest pa- i rov delovalo nekako tako, kakor £ okvir brez slike." Kako to, da sta na prireditvi f? sodelovala le kot gledalca na = tribuni? s „K sodelovanju sva bila, žal, £ povabljena šele dober teden pred £ prireditvijo, ko je bilo za boljšo i zasedbo nemogoče še kaj storiti Poleg tega sva ugotovila, da Ples- £ na sekcija KUD „Tine Rožanc" S ni imela dovoljenja za izvedbo | profesionalnega plesnega turnir- £ ja. Zato sva pač morala ostati le £ opazovalca. Toda iskreno upava, £ da bomo v Velenju videli tudi ~ 10. prireditev „Evropa pleše" - = takšno kot smo je bih navajeni £ nekoč, čez nekaj let pa morebiti £ tudi evropsko ah svetovno £ prvenstvo." !Hllllllllllllllllitllliltlilllllltllill!lllllllilllllllllillllllllllillillllllllllllHllillllliUlllllllllllllll£ Zmagovalca Glen in Lynette Boyce bla Sok iz Ljubljane se je idalcem predstavilo šest lesnih parov (tokrat profe-lalnih) iz Velike Britanije, Škotske, Avstrije, Avstralije in Jugoslavije. Torej šest plesnih parov od tega leden iz Avstrije, Avstralije in dva iz Velike Britanije, zaradi česar ne bi mogli reči, da si je prireditev zaslužila naziv „Evropa pleše". Med gledalci sobotne prireditve sta bila tudi večkratna državna prvaka v plesnih parih Verena in mg. Drago Sulek, ki sta seveda lahko najbolje ocenila prireditev. Kaj menita o letošnji prireditvi ,.Evropa pleše"? v < t: s ■ Šoštanjčani na Gorjance Da bi spoznah tudi čudovite predele naše Dolenjske, organizira v teh lepih jesenskih dneh podružničmi šoli v Zavodnjah so že za letošnje poletje načrtovali obnovitev šole, vendar so se tega i (ne po lasstni krivdi) lotili šele pretekli petek in soboto. Streha je Ibila v zelo slabem stanju," je dejal vodja šole Jože Svetina." Zamenjali bomo vso opeko obenem sppremenili izgled strehe. Naslednje delo, ki nas čaka je ureditev fasade šole, 3. faza del pa sajela urediitev podstrešja, kjer bomo preuredili prostore za interesne dejavnosti učencev. V enem i naj bi bika tudi manjša knjižnica pa tudi občasne ali stalne razstave. ri obnavljaanju strehe so učiteljem in učencem pomagali tudi vaščani, ki bodo prispevali tudi les. Istva za obonovitev strehe so dobili od občinske izobraževalne skupnosti, v prihodnje pa pričakujejo »č še od slskupnosti otroškega varstva in Ljubljanske banke Velenje, ki ima patronat nad šolo. O KADRIH V RUDARSTVU V Vili Široko v Šoštanju bo v torek 26. septembra s pričet-kom ob 10. uri posvet o izobraževanju kadrov v rudarstvu in geologiji. Na posvetu, katerega organizator je Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev ter. tehnikov Slovenije, bodo predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje še posebej spregovorili o vprašanjih kadrovanja in izobraževanja rudaijev v velenjskem rudniku. STOP ZA KADILCE Na ponedeljkovi seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje je predsednik Franjo Kljun nekoliko presenetljivo vendar odločno prepovedal kajenje. Kadilcem med katere se prišteva tudi sam,je privoščil le krajšo „čik pavzo". Takšno odločitev je prav gotovo potrebno pozdraviti. Upamo, da ta odločitev ni muha enodnevnica in se bodo zanjo odločili tudi na drugih sestankih. Pred vojno je bilo v Velenju le nekaj družbenih stanovanj, nekaj več jih je bilo v Pesju. Ta stanovanja so bila izredno skromna, skorajda neprimerna za delovnega človeka, ki si je s težkim delom priboril vsakdanji kos kruha. Po vojni se je zgradilo mlado mesto Velenje in veliko število lepih, sončnih in zdravih stanovanj. Nobenega dvoma ni, daje razvoj Velenja kot vse Jugoslavije pogojeno na zmagi narodnoosvobodilne borbe. Vsa Jugoslavija je bila in je še vedno eno samo veliko gradbišče. Zgradilo se je za sto in sto tisoč družbenih stanovanj. Poleg teh se je zgradilo na tisoče in sto tisoče hiš v privatni lasti. Te so se gradile v večini s posojili, kijih je preskrbela naša družbena skupnost in se vračajo z dolgoročnimi odplačili. Pri vseh številnih gradnjah stanovanj v naši občini pa je žalostno to, da imamo še tovariše borce, ki so med vojno dali vse od sebe, trpeli in krvaveli, a še do danes nimajo rešenega stanovanjskega problema. Tak primer je upokojeni rezervni kapetan prvega razreda Veselin Lačimič iz Šoštanja. Vprašanje je, kje je krivda, da se je tohko časa zavlačevala njegova upravičena prošnja. Dolžnost družbene skupnosti je, da mu čimprej preskrbi primemo stanovanje. Občinsk a Zveza združenj borcev NOV Velenje ima v svoji lasti 38 stanovanj, ki so vsa vseljena. Od teh 17 v Velenju in 21 v Šoštanju. Od nosilcev teh stanovanj je 23 žensk in 15 moških. Ugotovljeno je, da v njih niso samo borci, temveč tudi mlajši ljudje. Kako so dobili borčevska stanovanja, je še neznanka. Vsekakor pa so borčevska stanovanja namenjena le borcem NOB. JOŽE TEKAVEC Niso pozabili svojih upokojencev V prostorih Turistične poslovalnice v Rdeči dvorani je bila pretekli teden v petek priložnostna slovesnost ob otvoritvi rent a car dejavnosti, v katero se je s tem vključila tudi naša občina. Na priložnostni slovesnosti so predstavniki tozda Kompas Herz iz Ljubljane med drugim povedali, da imajo trenutno na voljo 900 vozil, stranka pa lahko izbira med šestnajstimi vrstami avtomobilov. Vključno z Velenjem imajo sedaj poslovalnice v 31 jugoslovanskih krajih. Rent a car poslovalnica, ki je pomembna prireditev za gospodarsko kot turistično dejavnost občine, bo odprta vsak dan od 8. do 12. ure in 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. ure. Avtomobili pred Rdečo dvorano že čakajo na stranke. PLANINSKE VESTI Razstava in bilten ob 30-letnici Septembra 1979 bo PD Velenje slavilo 30-letnico obstoja in dela. Ta jubilej bi radi proslavili z razvitjem prapora, izdali bilten, zanj bo uvodno besedo prispeval tov. prof. Fecko Peter, slikovno gradivo pa zbral foto-klub našega društva. Pripraviti želimo foto-razstavo o delu in razvoju našega društva. Zato prosimo vse tiste, ki hranijo kakršnokoli gradivo, da ga oddajo v društevni pisarni na Šaleški c. 18. Praznovanje želimo obogatiti še z otvoritvijo razglednega stolpa na Kozjaku. K. T. To dokazuje tudi z organizacijo občasnih srečanj. Tako srečanje je Gorenje organiziralo tudi 16. tega meseca, ko nas je povabilo na enodnevni izlet z avtobusom po Sloveniji. Ogledali smo si Predjamski grad, Postojnsko jamo in kobilarno Lipica. Vseskozi si v očeh udeležencev razbral prijetno zavest, da vodstvo tovarne in s tem tudi celotni kolektiv ne pozablja svojih ostalih in invalidnih tovarišev — bivše soustvar- jalce te renomirane tovarne v Velenju. Za kar najlepše izpeljan izlet so poskrbeli naši spremljevalci predstavniki Gorenja, Jožica Teran, Jože Čeplak in tudi že naša dobra znanka Darinka s harmoniko in neusahljivo malho humoija. Vsi upokojenci se najlepše zahvaljujemo spremstvu in še posebno vsem, ki so nam omogočili to prijetno snidenje! V imenu upokojencev. MARČEN FANIKA Glosa o jezikovni diverziji Pohvale vredna gesta Kulturnega centra, da ob petdesetletnici slikaija Lojzeta Zavolovška priredi večjo razstavo in jo dopolni s primernim katalogom, ima ravno po zaslugi slednjega grd madež. Katalog je dvojezičen: slovenski in angleški; kakor bi lahko bila spremna beseda v angleščini v času vse številnejših obiskov tujih gostov morda poteza, je njena uresničitev vse prej kot dostojna. V prevodu mrgoli jezikovnih in tiskovnih napak, tako da je angleški tekst na nekaterih mestih skoraj ne- razberljiv - prevajalec in korektor sta svoje delo očitno opravila vse prej kot zadovoljivo. Ob neprijetni situaciji za slikarja, ki se mu - najbiž ne po njegovi lastni krivdi - dogodi nekaj takega, bi se bilo vredno vprašati, komu služijo takšne pohabljene podobe o ljudeh in življenju v tej dolini, zlasti še, če se spomnimo pred dobrima dvema letoma izdanega prospekta Velenje (izdajatelja SOb in Turistično društvo), katerega angleški prevod je bil podoben zmazek. LADO PLANKO Planinsko društvo Šoštanj v nedeljo 1. oktobra izlet na Gorjance. Obiskali bodo Trdinov vrh in druge predele tega pogorja. Med polj o si bodo ogledali tudi razne kulturno zgodovinske zanimivosti in pomnike NOB v ok olici Novega mesta ter Formo vivo v Kostanjevici. Odhod avtobusa bo ob 5.30 uri izpred avtobusne postaje v Šoštanju. Prijave sprejema Viktor Kojc, ki bo izlet tudi vodiL Delovna akcija šoštanjskih tabornikov Taborniki odreda Pustega gradu iz Šoštanja, ki so med počitnicami nadvse uspešno pripravili taborenje za več izmen v Ribnem pri Bledu in kasneje še v Savudriji ob moiju, so se kljub začetku šolskega leta ponovno lotih, delovne akcije. Bliža se 8. oktober občinski praznik, ki ga slavimo vsako leto v spomin na dan, ko so partizani I. Štajerskega bataljona v noči od 7. na 8. oktober 1941 napadlF Šoštanj in ga za nekaj ur zavzeli. Da bi za to slovesno praznovanje prispevali tudi k olepšavi Šoštanja in bližnje okolice, so se na pobudo Krajevne skupnosti Šoštanj lotili delovne akcije tudi taborniki Na sestanku vseh družbenopolitičnih organizacij so si zadali dokaj zahtevno nalogo, da bodo očistili že več let zanemarjen hudournik, ki teče po grapi med graščino in razvalino Pustega gradu. Ker ima taborniški odred tudi ime po razvalini Pusti grad, so se odločili, da bod o k tej lepi razgledni točki nad mestom uredili sprehajalno pot, ki je bila na več mestih že zaraščena. Pretekli petek in soboto pa še v ponedeljek se je zbralo okrog 50 tabornikov, med njimi tudi medvedkov in čebelic, ki so pod vodstvom že dolgoletnih mentoijev Teje in Avgusta Podgorška, krenili na delo. Iz hudournika so očistili vso navlako, ki jo je bilo kar za zvrhan traktor, in hkrati popravili še kamnito nabrežje. Izredno lepa in privlačna je sedaj tudi očiščena sprehajalna pot na Pusti grad, ki se dviga strmo nad Šoštanjem in od koderje izredno lep razgled po vsej Šaleški dolini. S to delovno akcijo so veliko prispevali k olepšanju okolja, domačinom ki stanujejo na tem področju pa pokazali, da so tudi taborniki pripravljeni pomagati povsod, kjer je treba večje število pridnih rok. Vsem šoštanjskim tabornikom odreda Pustega gradu, ki so sodelovali pri tej zelo koristni delovni akciji, je treba izreči vso pohvalo in priznanje. V. KOJC ŠOŠTANJ PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM Pretekli torek je Krajevna skupnost Šoštanj sklicala sestanek vseh predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, na katerem so se dogovorili o pripravah za krajevni praznik Šoštanja. Izvolili so 8-članski odbor, ki je zadolžen, da pripravi program kulturnih in drugih prireditev, ki se bodo zvrstile v Šoštanju od 1. do 8. oktobra. V. K. naših bralcev m dopisnikov Velik uspeh Andreja Majerja Po zaslugi kapetana Janeza Hudarina so domačini vendarle osvojili točko (foto: S. Vovk) • NOGOMET KOMAJ DO TOČKE Nogometaši Segeste so iz-nenadili igralce Rudarja z odprto igro ter jim v prvih minutah dali vedeti, da si želijo vsaj točko. Nogometaši Rudarja so sicer srečanje začeli dobro in že v petnajsti minuti so povedli po dobro odmerjenem strelu Milj-koviča s približno 17 metrov. Gledalci, ki se jih je tokrat zbralo manj kot običajno, so pričakovali, da bo domačine vodstvo spodbudilo k še borbe-nejši igri. Žal, so se ušteli Po vodstvu so nogometaši Rudarja zaigrali brez prave volje, ne-borbeno skratka, slabo. Njihovo indolentnost pa so dobro izkoristili Siščani in v 36. minuti izenačili Gostje so v tej minuti izvedli hiter napad. Žogo je prejel Mikec in jo neovirano poslal pred Blagusov gol v skoku nanjo je bilo najvišje levo krilo gostov Maoduš, ki je z lepim udarcem z glavo izenačil Izenačujoči zadetek je gostom dal še več poleta. Z veliko požrtvovalnostjo so uspešno zaustavljali tu in tam nevarne napade domačih igralcev, v 50. minuti pa se znova veselili. Nekaj igralcev Segeste se je znašlo v kazenskem prostoru domačega vratarja Blagusa. Najspretnej-ši je bil Jelič in žoga se je že drugič znašla za Blagusovim hrbtom. Šele tedaj so se spet prehudih domači igralci in se začeli zavedati, da si ne smejo dovoliti poraza. Napadalcem je prišel nekžgkrat v pomoč tudi kapetan moštva Janez Hudarin in v 56. minuti je enega izmed svojih izletov pred nasprotnikov gol kronal z zadetkom. Rusmer je izvedel prosti strel in žogo poslal pred vrataij a Segeste Jan-toljaka. Hudarin je dobro skočil in žogo zadel z glavo. Udarec je bil izredno močan in Jantoljak je bil premagan. Deset minut za tem so imeh domačini izredno priložnost za zadetek. Šuica je odlično ušel po desni strani Toda namesto da bi žogo podal na sredino pred gol, kjer sta bila samo dva domača igralca, je bil sebičen in se sam odločil za strel iz ne najboljšega položaja. Izkušeni Jantoljak je žogo z lahkoto ubranil. Nekaj minut nato so imeli izredno priliko za vodstvo gostje. Repalust je nameraval podati žogo enemu izmed svojih napadalcev. Žoga je v velikem loku preletela igralce se odbila od vratnice do Maodu-ša, ki je ni pričakoval zato je njegov strel z nekaj metrov na srečo domačih igralcev zletel visoko čez goL V 84. minuti so gostje-na desni strani v bližini kazenskega prostora nepravilno zaustavili Šuico. Miljkovič je s strelom lepo ukanil postavljeni zid, pa tudi Jantoljaka, vendar ni imel sreče, žoga se je odbila od vratnice na polje. Z igro, ki so jo prikazali v nedeljo igralci Rudarja seveda niso zadovoljili gledalcev, ki so se kljub motokrosu in izredno lepi nedelji, ki je bila kot nalašč za kakšen daljši izlet, zbrali na tribunah stadiona. Še manj je bil zadovoljen trener Zorko Hlavač, kije po srečanju dejal: „Igralci so igrali indoletni in neangažiano zaradi česar smo se ostali morah zadovoljiti le z eno točko. Igra proti Segesti bo dobra šola v prihodnjih tekmah, za nekatere posameznike, ki bodo morah dobro razmisliti, kako se je treba boriti za barve kluba. Tako, kot so se danes pred domačim občinstvom, vsekakor ne." NEUČINKOVITA IGRA Nogometaši selekcije iz Šmartnega ob Paki so se tudi z drugega gostovanja v novi prvenstveni sezoni vrnili praznih rok. V Slovenskih Konjicah jih je premagala selekcija Unior z rezultatom 3:0. Že v prvih minutah je bilo jasno, da domačini ne bodo izbirah sredstev v borbi za zmago. Najprej izredno grob prekršek nad igralcem Šmartnega Deželakom, zatem pa še veliko podobnih prizorov, ki so se vrstili vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Pri vsem tem pa je glavni sodnik neprizadeto stal ob strani in poleg očitnega offseida pri drugem zadetku spregledal še marsikaj drugega. Vse to pa seveda ne more opravičiti poraza Šmartnega spričo dejstva, da so tudi tokrat pokazali veliko neučinkovitost v napadu. Dobro so igrah le do nasprotnega kazenskega prostora, tako, da redkih nevarnejših priložnosti niso uspeh kronati vsaj z enim zadetkom. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Vreš (Kralj), Krajnc, Nežmah, Omladič, A Podgoršek, Klan-fer, Zaveršnik (Goršek), Kodre, Deželak, Golob. Selekcija Šmartnega bo v nedeljo doma nastopila proti ekipi Drave iz Ptuja. J. K, • ROKOMET PORAZ V 2ALCU Rokometašice Šmartnega so v 3. prvenstvenem kolu Slovenske rokometne lige doživele prvi poraz. V lokalnem derbiju jih je v Žalcu pred približno dvesto gledalci premagala selekcija Savinjske z rezultatom 15:11 (9:7). Začetek je obetal drugačen izid srečanja, saj so igralke Šmartnega trikrat zapovrstjo zatresle mrežo domačink ki pa so rezultat kmalu uspele izenačiti Kljub temu, da so rokometašice Savinjske odšle na odmor z dvema zadetkoma prednosti, sta se obe ekipi v izenačeni borbi neprestano menjavah v vodstvu vse do re- zultata 10:10. V tem delu igre pa je prišlo do preobrata, ko so Smarčanke z ležerno in nezanesljivo igro v obrambi dovolile domačinkam, da so povišale vodstvo, same pa so do konca srečanja le še enkrat zatresle njihovo mrežo. ŠMARTNO; Pevnik, Tajnik, Tajnšek, Meh 5, Ojstojič, Krevzelj 1, Šmerc 3, Gril 1, Jeraj 1, Bole, Kuder. Rokometašice Šmartnega bodo v naslednjem kolu igrale na domačem igrišču z ekipo Polane. J. K. VISOKA ZMAGA ŠOŠTANJČANOV V svojem drugem gostovanju so rokometaši Šoštanja visoko premagah novinca v Kgi ekipo Velike Nedelje z rezultatom 20:37 / 11:16. Po enakovrednem začetku so gostje prevzeli igro v svoje roke ter povedli s petimi zadetki Tu se je pokazala izkušenost in tehnično mnogo boljša igra gostov. V drugem delu so Šoštanjča-ni z odlično taktiko in homogeno igro popolnoma razbili obrambo domačinov ter jim neusmiljeno polnili mrežo. Zanimivo je, da so prav vsi igralci Šoštanja dosegli zadetke. Strelci za Šoštanj: Kompan 8, Jančič in Stavarnik po 7, Melanšek 6, Lesjak in Skornšek po 3 ter Jambrovič, Gostečnik in Blagotinšek po 1. Pri domačih pa sta bila najuspešnejša Majcen in Kelenc, s po 6 zadetki Pred maloštevilnimi gledalci sta tekmo odhčno vodila Mušič in Benčič iz Maribora. A Vohar ŠE VEDNO NA VRHU Rokometašice Velenja so tudi po tretjem kolu skupaj z Mariborčank ami na prvem mestu. V soboto so na igrišču ob jezeru zlahka premagale ekipo iz Radgone z rezultatom 19:8 (8:4). Domače igralke so si s hitro igro v obrambi in napadu že v prvem polčasu zagotovile 4 gole prednosti To prednost pa so v drugem polčasu povečale na 11 golov. Visokemu porazu gostujoče ekipe, je botrovalo tudi to, da so prišle v Velenje brez rezervnih igralk. V četrtem kolu bodo Velenjčanke lahko najbolje pokazale kaj znajo, saj jih čaka težko gostovanje v Žalcu proti selekciji Savinjske. Ekipa Savinjske je v treh kolih doživela le en poraz, zanjo pa igra tudi Uran-kaijeva, ki je v nedeljo v tekmi proti nekdanjemu svojemu moštvu Šmartnu dosegla kar 11 zadetkov. TEČAJ JUDA Velenjski judo klub bo organiziral tečaj juda za pionirje in pionirke med devetim in desetim letom starosti. Tečaj se bo začel 27. septembra s pričet-kom ob 18. uri v telovadnici osnovne šole XIV. divizije Velenje. Vpis v tečaj je možen na dan pred samim začetkom tečaja. Vpisnina bo 100 dinarjev. Avto moto društvo Šaleška dolina slavi v letošnjem letu 20. letnico delovanja. V teh dveh desetletjih je društvo izredno razvilo ter posodobilo svojo dejavnost, saj imajo med drugim eno izmed najsodobnejših učilnic za učenje prometnih predpisov za kandidate motornih vozil Daleč naokoli pa tudi preko naših meja pa je društvo v zadnjih letih zaslovelo po izredni motokros progi na rekreacijskem centru v Trebili-škem, na kateri se je doslej zvrstilo že več dirk za nagrado Šaleške doline, državno prvenstvo je tudi tekmovanje z mednarodno udeležbo. 20. jubilej je društvo nadvse slovesno proslavilo v nedeljo z odhčno organizacijo 7. dirke za državno prvenstvo v kategoriji motorjev do 50 in 125 ccm. In prav ob 20. jubileju je društvo zaslovelo še po nečem. V svojih vrstah ima nadarjene tekmovalce, ki so prav na nedeljski dirki posegli po zelo dobrih uvrstitvah. V kategoriji do 50 ccm je bil Miran Lukaček 14. med 22. . tekmovalci Prvo slavje pa je bilo po končanem tekmovanju v kategoriji motorjev do 125 ccm, kjer je mladi Andrej Majer dosegel drugo mesto (v obeh vožnjah je bil boljši le državni prvak Drago Predan iz Orehove vasi) in znova potrdil, da je izredno nadaijen tekmovalec pred katerim je, seveda, če bo s takšno voljo nadaljeval, še velika prihodnost. Prva vožnja v kategoriji motorjev do 50 ccm je bila na sporedu že dopoldne. Uradnega treninga se je udeležilo 26 tekmovalcev. V prvi vožnji je štar-talo 22 motokrosistov v drugi pa 20, v obeh vožnjah je prepričljivo zmagal Božo Stukelj (Črnomelj), na 15. mesto pa se je uvrstil Miran Lukaček (Velenje), ki je bil v prvi vožnji štirinajsti, v drugi pa petnajsti t Se posebej zanimivi sta bih za gledalce vožnji motokrosistov v kategoriji do 125 ccm pa čeprav je Drago Predan do nedeljske zadnje dirke zbral že toliko točk, da ga nihče več ni mogel prehiteti. V tej kategoriji je startal tudi Andrej Majer, od katerega so gledalci veliko pričakovali, saj je bil v šesti dirki v Črnomlju tretji. Majer je s svojo vožnjo navdušil gledalce. Boljši od njega je bil v obeh dirkah le Drago Predan iz Orehove vasi, ki je v nedeljo že tretjič zapored postal državni prvak. To pa ni bil edini uspel domačih tekmovalcev. Na 4. mesto se je uvrstil Drago Pečečnik, ki je bil v prvi vožnji peti v drugi pa četrti Štirinajsto mesto pa je osvojil Drago Štrafela, ki je v prvi vožnji ostal brez točk zaradi okvare na motoiju, v drugi vožnji pa je bil enajsti S. V. Andrej Majer takoj po kt čani dirki Andrej Majer, učenec letnika velenjske gimnaz je bil po končani dirki sei da nadvse vesel drugega m sta, ki mu je prineslo tudi mesto letos v državi. „V motokrosu sem zai dirkati pred tremi leti Za me je navdušil oče, ki jel pred leti tudi sam motob sist" Med kratkim pogov rom je še povedal, da je sia upal na visoko uvrstitev, t da ni pričakoval, da bo i koncu še za mesto višje k je bil v šesti dirki za državi prvenstvo, ko je bil pri tako odličen tretji Seve želi v prihodnjih letih dose še več. „Drugo leto si bom p zadeval za še boljšo uvrst tev. Zavedam se, da bo zelo težko, saj bo konkure ca še hujša kot je bila let« i Na slovesnost ob 20. letnici društva so povabili tudi nekdanje veterane. Predsednik društva Ivani izroča Petru Pogorelcu in Hubertu Camleku ter Antonu Miletiču plakete Znova lepi dosežki velenjskih atleti Mlade atletinje četrte, mladi atleti Velenja na tekmovanju za atletski pokal SRS | Minulo soboto je bilo v Celju in Mariboru tekmovanje za atletski pokal SRS. Velenjski mladi atleti dosegli četrto in peto mesto in tako dosegli ob koncu sezone še enega izmed lepih uspehov. Mladinke so tekmovale v Mariboru, kjer se sicer niso izkazale z boljšim posameznim izidom. Kljub temu pa so dosegle več četrtih mest in to jim je tudi prineslo skupno 66,S točke, kar je bilo dovolj za četrto mesta Za mladimi atletinjami Kladivarja, Maribora in Olimpije se tako uvrščajo na solidno četrto mesto v naši republiki, V teku na 100 m ovire je Jugova s 16,1 sek. dosegla četrto mesto, Slatinekova pa s 17,7 sedmo mesto. V disku je Šturmova bila četrta, orodje pa je zalučala 29,42 m. V teku na 100 m je s časom 13,3 Slugova pristala na dvajsetem mestu. V višini sta si deveto mesto z rezultatom 150 cm razdelili Jugova in Pečnikova. Tek na 400 m: Sloga sedmo mesto z 62,3, Drolc enajsto mesto 67,8. Četrto mesto je v teku na 800 m dosegla Jeromljeva s časom 2:20,9, šesto pa Praprotnikova z 2:23,3. Krogla je prinesla Štrumovi peto mesto z 10,35 m. V kopju je dosegla šesto mesto Slatinekova (rezultat 21,90). Drolčeva je nastopila še v daljavi in dosegla enajsto mesto s 4,47 m. V štafeti 4 x 100 m so tekle Slatinek, Sluga, Jug in Drolc. S časom 53,0 so bile šeste. Mladinci, ki so se pomerili v Celju, so dosegli med posamezniki eno prvo mesto in dve tretji Z rezultati pa so kljub temu bfli zadovoljni, saj je bila konkurenca v mladinskih vrstah izredna. Skupno so zbrali 86,5 točke, kar je zadostovalo za peto mesta V teku na 1500 m je slavil Miklavžina z dobrim časom 4:00,8 in je zanesljivi kandidat, ki bo zastopal Slovenijo na tekmovanju za pokal SFRJ. Tudi Meh je bil soliden v skoku v daljavo in z rezultatom 6,59 m dosegel tretje mesto. V hoji na 10 km je Makovšek sicer j segel tretje mesto, ven rezultatom 53,00,5 ni bil vsem zadovoljen. V hpji| četrto in peto mesto zar" čane. Dosegla sta ga vič s 53:00,8 in Len 55:44,0. V skoku v viSm Vidah bil šesti z rezultatom ( cm. Troskok je prinesel z i tatom 12,13 Pungartniki' mesta Tudi Luzar je skoku s palico deveti (2,61] metu kopja je Jug dc mesto in rezultat 50,63. V| na 100 m je deveto pripadlo Mehu s časom 11J m—____ Mladi atleti Velenja na treningu NAŠ ČAS St. 38 (448) - 22. septembra 19 koledar fek, 22. september - Mavricij lota, 23. september -Inka Jelja, 24. september - Nadja bedeljek, 25. september -oš tek, 26. september Justina da, 27. september - Kozma trtek, 28. september -nčeslav dežurstva mali oglasi PRODAM avto Zaporožec, lik 1974, november, pre-tenih 31.000 kilometrov, za 15.000,00 din. Marija Uršej, [kova 13, Velenje PRODAM 1 kubik smrekovih desk, debeline 3 cm. Ogled možen vsako popoldne. Miran Suhadolnik, Cesta I št. 13, Bevče. 4 KW peč termoakum ulacij-sko prodam. Pero Previšič, Vrnjačke banje 5, Bevče. DEKLE, ki ima veselje do fotografskega poklica sprejmemo takoj v stalno službo pri FOTO Pajk, Velenje. PREKLICUJEM servisno knjigo avtomobila Zastava 101 lux štev. motorja 0234902, štev. šasije 35129 CE 113-630. iH foto mile šoštanj Cenjene stranke obveščam, da opravljam v septembru fotografske storitve vsak dan od 15. do 18. ure. Fotografije za dokumente izdelam takoj. Opravljam vse fotografske storitve v črno beli in barvni tehnikil V___ RAVSTVENI DOM VELE-E: 9.1978 od 7. do 20. ure dr. 9. 1978 od 20. dr. Valter tovšek 9. 1978 do 7. ure dr. Valter tovšek , 9. 1978 od 7. dr. Franc tnik ,9. 1978 do 7. ure dr. Franc tnik 9.1978 od 7. do 20. ure dr. cz Poles .9. 1978 od 20. dr. Nada iar 9. 1978 do 7. ure dr. Nada RAVSTVENI DOM ŠO-iO: [22. 9. do 24. 9. 1978 dr. H Lazar ,25. 9. do 27. 9. 1978 dr. inStupar 28. 9. do 1. 10. 1978 dr. dan Menih BNA AMBULANTA VELE-l: 9. in 24.9.1978 dr. Teodor rogranc, Velenje, Jenkova 4. [ 8. do 12. ure v zobni Imlanti SŠZD Velenje, sicer lipravljenosti na domu. IERINARSKA POSTAJA: 22. 9. do 28. 9.1978 Franc tnik, dipL vet Velenje, Sta-ova 48 REDNI KINO VELENJE 21. 9. - četrtek ob 17.30 in 19.30 IZDAJALCI - jugoslovanski vojni-dokumentarni — črno-belL Režija: Stole Janko vič. 22. 9. - petek ob 17.30 in 19.30 SEDEM VELIČASTNIH BORB — hongkonški karate. Režija: Lo WeL Igrajo: Jimmy Wang Yu, Maria Yi 23. 9. - sobota ob 17. 30 in 19.30 SEDEM VELIČASTNIH BORB - hongkonški karate 24. 9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 SEDEM VELIČASTNIH BORB - hongkonški karate 25.9. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ŽENSKA NA OKNU - francoski ljubezenski Režija: Pierre Granier Deferre. Igrajo: Romy Schneider, Philippe Noi-ret 26. 9. - torek ob 17.30 in 19.30 NEKA SMEŠNA LJUBEZEN V NEW YORKU -ameriška komedija. Režija Vin-cente Minelli Igrajo: Barbara Sterisant, Ives Montand 27. 9. - sreda ob 17.30 in 19.30 POSILSTVO - angleška srhljivka. Režija: Didney Ha-yers. Igrajo: Suzy Kendall, Fran Findlan d 28. 9. - četrtek ob 17.30 in 19.30 POSILSTVO - angleška srhljivka KINO DOM KULTURE VELENJE 25. 9. - ponedeljek ob 29. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE - ODREŠITEV -amariška akcijska drama (mladini neprimeren). Režija: John Boorman. Igrajo: Jon Voight, Burt Reynolds KINO ŠOŠTANJ 21. 9. - četrtek ob 19.30 TUDI ANGELI RADI JEJO BOB - italijanska komedija 23. 9. - sobota ob 19.30 ODREŠITEV - ameriška akcijska drama (mladini neprimeren). Režija: John Boorman. Igrajo: John Voight, Burt Rey-nolds 24. 9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ŽENSKA NA OKNU -francoski ljubezenski. Režija: Pierre Granier Deferre. Igrajo: Romy Schneider, Philippe Noi-ret 25.9. - ponedeljek ob 19.30 SEDEM VELIČASTNIH BORB — hongkonški karate. Režija: Lo Wei Igrajo: Jimmy Wang Yu, Maria Yi 27. 9. - sreda ob 19.30 NEKA SMEŠNA LJUBEZEN V NEW YORKU - ameriška komedija. Režija: Vincente Minelli. Igrajo: Barbara Sterisant, Ives Montand 28. 9. - četrtek ob 19.30 MAHARADJINA JETNICA -indijski film. Režija: S S, Va-san. Igrajo: Bhanumati Ranjan, David Aga Suryaprabha , KINO TOPOLŠČICA 23. 9, - sobota ob 16. uri NEKA SMEŠNA LJUBEZEN V NEW YORKU - ameriška komedija. Režija: Vincente Minelli Igrajo: Barbara Sterisant, Ives Montand KINO ŠMARTNO OB PAKI 26. 9. - torek ob 19.30 SEDEM VELIČASTNIH BORB — hongkongški karate Režija: Lo Wei Igrajo: Jimmy Wang Yu, Maria Yi OBVESTILO Knjižnica in galerijski kotiček bosta v petek 22. in v soboto 23. septembra 1978, zaradi obnovitvenih del (menjava keramičnih ploščic), zaprta za bralce in obiskovalce. Kulturni center Velenje prireditve Promenadni koncert V soboto, 23. septembra 1978 ob 17.30 bo na Titovem trgu Velenje PROMENADNI KONCERT Rudarske godbe Velenje. Dirigent: Ivan Marin. Koncertni abonma V četrtek, 28. 9. 1978 ob 19.30 bo v domu kulture Velenje prva prireditev za koncertni abonma. Simfonični orkester Slovenske filharmonije bo izvedel f. Martina: Koncert za 7 instrumentov, tipmane, tolkala in godalni orkester, ter L. M Škerianca: Simfonija št 5. Solisti oodo Rudi Pok, Drago Golob, Franc Tržan, Anton Rupar, Anton Grčar, Viljem Trampuž, Boris Šinigoj in Darko Gorenc. Dirigent bo Anton Nanut Vstopnice so tudi v prosti prodaji. Razstava V galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje je odprta razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška. Razstava bo odprta do 2. oktobra vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Vpis abonmajev Razpisane so kulturne prireditve za sezono 1978/79: KONCERTNI, KOMORNI in GLEDALIŠKI abonma. Vpisovanje je vsak dan med 9. in 10. uro ter med 14. in 15. uro pri blagajni doma kulture Velenje. Informacije po telefonu 850-147 in 850-265. pretw?afež9a VELENJE: Poroke: Štefan Bedek, rojen 1957 delavec iz Velenja in Marija Čuk, rojena 1961, delavka iz Plešivca; Emil Dolinšek, rojen 1944, šofer iz Laz in Terezija Tratnik, rojena 1938, fotograf iz Ormoža; Peter Hauer, rojen 1948, mehanik iz Šempetra in Justina Korošec, rojena 1954, uslužbenka iz Prebolda. Smrti: Alojzija Borovnik, prevžitkarica iz Plešivca, stara 69 let; Justina Vidmar, upokojenka iz Bevč, stara 82 let ŠOŠTANJ: Smrti: Helena Osetič, družinska upokojenka iz Žalca, stara 76 let; Janez Slemenšek, upokojenec iz Belih vod, star 73 let; Štefan Plevnjak, upokojenec iz Dobriše vasi, star 67 let: Maksimilijan Planine, upokojenec iz Celja, star 75 let. krejni pregled ostalih službenih pasem lub za vzrejo in šolanje službe-ptov Velenje je k