St. 465. V Ljubljani, četrtek dne 15. junija 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Številke. Danes sicer še ni popolnoma natančnih podatkov o vseh volitvah, vendar nas bodo številke natančno poučile o bivšem, sedanjem in bodočem stanju v naših volilnih in političnih razmerah. Leta 1907. je bilo v 516 volilnih okrajih v naši državi 5,540.788 volil-cev. Volilo jih je 4,017.905, torej nekako 8474 odstot. Od tej je bilo: Nemcev 1,755 557, Čehov 1,075.574. Poljakov 658.868, Rusinov 516.091, Slovencev 161.196, Italijanov 123.353, Rumunov 51.421, Hrvatov 81.275. Poslancev je bilo: iz Češkega 129, iz Galicije 106, Dolenja Avstrija 64, Morava 41, Štajerska 29, Tirolska 28, Gor. Avstrija 22, Šlezija 15, Bukovina 14, Kranjska 12, Dalmacija 11, Koroška 10, Solnograška 7, Goriška 6, Trst 5, Predarlsko 4. Skupaj torej 516. Glasovi teh volilcev so s>e delili med sledeče stranke: Krščanskih socijalcev je bilo: 96 (44 v Dol. Avstriji, 17 v Gor. Avstriji, 13 na Tirolskem, 12 na Štajerskem), socijalni demokrati so imeli 88 mandatov (na Češkem 33, Dol. Avstrija 16), To sta bili dve najmočnejši stranki. Drage stranke so imele sledeča števila poslancev: nemška ljudska stranka 31, češka agrarna stranka 28, poljski ljudski demokrati 25, nemški agrarci 21, slovenski klerikalci 18, nemški naprednjaki 17, poljski konservativci 16, poljska ljudsKa stranka 17, češki klerikalci 17. Presenetila je pri zadnji volitvi velika številka krščanških socijalistov in še bolj socijalnih demokratov. Izgubile so meščanske stranke, pridobile so delavske in agrarne stranke. Stranke so se potem združile v parlamentu v posemezne skupine, ki kažejo sledeče številke: Kršč. socijalcev 96, socijclnih demokratov 97, nemška nacijonalna zveza 76, slovanska enota 124, Poljski klub 71, dva rusinška kluba 25, 5 samostojnih Rusinov, 3 sionisti, 12 divjakov, 4 nestalni. To je bila torej oblika prejšnjega parlamenta. Glavno ulogo je igrala krščansko socijalna nemška stranka, ki so jo podpirale razne konservativne in klerikalne stranke, veliko moč so imeli socijalni demokrati in uspešno se je borila Slovanska enota proti nemškim nacijonalcem, ki so zahtevali, da mora vlada na vsak način delati nemško politiko. Poslej pa se bodo razmere v parlamentu zelo izpremenile. Rezultati sedanjih volitev so prinesli marsikomu razočaranje in presenečenje. Prvi in največji uspeh volitev je poraz krščanskih socijalcev, ki so doživeli največji poraz v svojem središču na_ Dunaju. Zadnjič je imel Dunaj 325.376 volilcev, od teh je volilo krščanske socijalce 159.306 volilcev; socijalni demokrati so dobili 124 765 glasov. Pri sedanjih volitvah pa so izgubili krščanski socijalai čez 41.000 glasov, izvoljeni so bili le trije krščanski socijalci, vsi drugi pa so propadli ali pa so v ožji volitvi — brez upa zmage — z raznimi soc. demokratičnimi in naprednimi kandidati, med njimi je sam načelnik stranke knez Lichtenstein, Gefimann, Wefikirchner in druge korifeje. Znani kričač Bielohlavek pa je takoj pri prvi volitvi padel. Tako se je omajal steber avstrijskega klerikalizma. Pa tudi drugod so klerikalci propadli posebno na Češkem, kjer so po kompromisu med mladočehi in narodnimi socijalisti izgubili klerikalno večino mandatov. Klerikalizem bodo torej držali le še tirolski, štajerski, dolno- in gornje-avstrijski krščanski socijalci —kar jih je še ostalo — in slovenski klerikalci. Drugi narodi so se te zalege po večini iznebili. Razmerno smo poslali Slovenci zopet največ klerikalcev v parlament in smo najbolj klerikalni narod v Avstriji. Vsled kompromisa na meškem so mnogo izgubili socijalni demokrati in je padel celo njih znani voditelj dr. Soukup, ki je bil izmed najgromo-vitejših njihovih govornikov. Pa tudi nemški nacijonalci so iztrgali soc. demokratom mnogo glasov, tako, da se bo število soc demokratov, vkljub temu, da so na Dunaju pridobili, precej zmanjšalo. Pridobile so torej — kakor se je prorokovalo — zopet napr. in narodne stranke. S tem bo morala računati vlada, ki se ne bo mogla več ozirati na krščanske socijalce in druge klerikalne in konservativne elemente, in bo morala — kljub temu, da so pri nas klerikalci zmagali — vladati v drugem duhu nego doslej, Reklo se je, da vlada z novimi volitvami ne bo nič pridobila, in res ni, pridobile so le opozicijonalne stranke. Kaj pa pri nas. Pravi se večkrat, da nas nemški naval pritiska k morju. Tam smo dobili najlepše rezultate, pa ne zaradi nemškega navala, ampak zaradi narodne zavednosti, ki zmaguje na jugu nad našimi narodnimi nasprotniki. V Trstu, kjer se Slovencu odreka vsaka pravica do šol in se celo hoče trditi, da jih sploh ni, je prišel poslanec Rybar v ožjo volitev z laškim liberalcem, v drugih treh okrajih pa so dobili slovenski števni kandidati tako množino glasov, da bodo odločevali pri ožjih volitvah. Število slovenskih glasov v Trstu in okolici je zrastlo na 10 668 glasov, dočim jih je bilo pri zadnjih volitvah nekaj nad 8000. Velik uspeh smo dosegli v Gorici, kjer je prišel Slovenec dr. Franko v ožjo volitev z laškim liberalcem. To so vesele vesti z juga, S severa ni veselih poročil: Grafenauer, edini slovenski koroški poslanec, je zmagal s pičlo večino 139 glasov, dočim jih je imel pri zadnji volitvi nad 1000. Torej nazadujemo. Naravnost trpka pa so prišia poročila iz zelene Štajerske. Tam je kazalo pred volitvami zelo dobro za narodno stranko, toda cerkveni terorizem je zmagal. Edino Ploj je prišel v ožjo volitev, drugod so klerikalci zmagali, zmagal pa je tudi znani Wastian, naj- večji nemški nacijonalec in zagrizen sovražnik Slovencev, na naši narodni meji v Mariboru in to celo z veliko večino. Zmagala sta torej klerikalizem in germanstvo. Na Kranjskem z volitvami ne moremo biti nezadovoljni. Da bi dobili več glasov, so klerikalci uvedli na Kranjskem volilno dolžnost, v nadi, da bodo oni volilci, ki bi sicer ostali doma, volili klerikalno. Toda klerikalci so se zmotili. Na videz so dobili res več glasov, nego pri zadnjih volitvah — vsled te volilne dolžnosti — toda število naprednih in socijalno demokratičnih glasov je vzrastlo mnogo bolj. Število naprednih glasov je vzrastlo na Kranjskem za 7617, klerikalnih pa za 4912, poleg tega je vzrastlo število socijalno demokratičnih glasov za 1276, torej naprednih glasov skupaj za 8893 glasov; skoraj za še enkrat več nego klerikalnih. Vsega skupaj je bilo oddanih 79.967 glasov, od teh je 53.138 klerikalnih in 26.829 naprednih, torej skorej polovica klerikalnih in dobra tretjina vseh oddanih glasov, kar pomeni, da je vsak tretji človek volil napredno. Te številke dajejo lepe nade za bodočnost, Nazadovali smo navidezno samo v enem okraju (Postojna) toda to je le na videz, ker je bil pri zadnjih volitvah kandidat domačin, sedaj pa je bilo oddanih mnogo praznih glasov, kakor poročamo na drugem mestr. Številke torej govore in dajo misliti. Sile onih, ki so zdaj stali v boju za napredno in narodno slovensko stvar, se bodo pomnožile in pripravljali bomo skupaj novo lepšo bodočnost. DNEVNE VESTI. Le nikar ne vpijte, klerikalni gospodje! Klerikalci se derejo na vse grlo in vpijejo: Spet smo zmagaliI Res je, da so spet zmagali, ampak te zmage naj se nikar preveč ne vesele. Da bodo naši prijatelji in sploh napredni Slovenci vedeli prav oceniti klerikalno zmago, prinašamo primeijalno tabelo o volitvah leta 1907 in o letošnjih volitvah. Leta 1907 je bilo oddanih samo 12.271 glasov za narodno-napredne in samostojne kandidate, za soc.-demokratične pa komaj 5030; skupaj torej protiklerikalnih glasov samo 17301. Klerikalnih glasov pa je bilo 48226. Letos pa je bilo oddanih za narodno-napredne kandidate že 19888 glasov in za soc.-demokratične 6306; število protiklerikalnih glasov znaša torej že 26194; klerikalnih pa je 53.138. Napredni glasovi so narasli torej za 7617 ali za 62‘/iz od sto, socialno-demokratični pa za 1276 ali za 253/s od sto; protiklerikalni skupaj za 8893 ali za 512/s od sto medtem ko so narasli klerikalni glasovi mnogo manj, nego napredni, namreč samo za 4912 ali za 10'/4 od sto. Teh številk ne more nikdo utajiti in prekričati jih tudi ne bo moglo klerikalno vpitje. Mi nimamo nobenega povoda bati se za prihodnost, strah pa je vpričo teh številk lahko klerikalce. In njih vodja dr. Šušteršič začne že zdaj lahko prav resno razmišljevati o resničnosti stavka, da gre pot z višave vedno v nižavo. Imeniten zgled za to ima na Dunaju pri svojih prijateljih krščanskih soci-alcih.^ Čemu treba v Ljubljani ožje volitve. Po splošni volilni situaciji je bilo pričakovati, da zmaga v Ljubljani napredni kandidat brez vsake ožje volitve, kar se pa seveda ni zgodilo. Marsikoga je ljubljanski rezultat strahovito presenetil, a mi se rezultatu popolnoma nič ne čudimo. Vsakemu treznemu Ljubljančanu je moralo biti jasno, da je stal dr. Ravnihar v volilnem boju popolnoma osamljen in prepuščen samemu sebi, dočim so klerikalci, četudi ne javno, napeli vse moči, da prodro s svojim večnim kandidatom dr. Gregoričem. Dr. Ravnihar je sicer storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Treba je bilo le še nekaj dela od strani gotovih krogov in zmaga bi bila lahko naravnost sijajna. Mislimo, da so se merodajni ljubljanski napredni krogi v torek dovolj prepričali, da dvema zmagama lahko še vedno sledi nepotreben poraz. Samo zanašati se zmago, ne pomeni ničesar drugega kakor brezdelnost in lenobo. Volišče v Sp. Šiški se je to pot izkazalo kot premajhno z ozirom na število volilcev. Gneča, ki je bila tu, je nepotrebna. Potrebno pa je, da se ta volilni okraj v bodoče razdeli v dve volilni komisiji. Priporočati pa je tudi, da so člani volilne komisije toč-neji, kot so bili to pot. G. Koslerja n. pr. so morali iti iskat domov, tedaj še le se je visokemu gospodu iz-ljubilo priti skoro 3/4 ure pozneje na volišče, kot je bilo določeno. Delavci nimajo toliko časa, kot ga ima gospoda. Sicer pa so z ozirom na natančno določeni čas volilci sploh prikrajšani, če se slavna gospoda od komisije, ki bi morala dati drugim vzgled točnosti pusti še le klicati na volišče. Volitve so se vršile mirno. Državnozborska volitev v Postojni. V Postojni je izmed 842 volilcev prišlo volit 647, t. j. 80%. Dr. Žitnik je dobil 355, dr. Novak 91, Kopač 137 glasov. 06 glasovnic je bilo praznih, 7 glasov pa razcepljenih. En glas je dobil ljubljanski škof Bonaventura. Klerikalci so strastno agitirali, naprednjaki pa se vsled ne-sporazumljenja z izvrševalnim odborom niso podali v boj, to pa toliko manj, ker se napredni kandidat nikjer niti predstavil ni, še manj pa, da bi izdal kake plakate. Veliko naprednjakov je oddalo prazne glasovnice, nad 100 pa jih je demonstrativno volilo socijalista Kopača, ki je priredil v Postojni shod. Pred 4 leti je dobil soci-jalistični kandidat le 16 glasov, zdaj pa so ga celo napredni kmetje volili v znak protesta, Izid v postojnskem okraju jasno priča, da se morajo tudi števne kandidature drugače urediti, kakor so se v tem slučaju. To ni bila nobena politična štetev. Splošno se opaža, da so naprednjaki v postojnskem okraju strahovito nazadovali. L. 1907. so dobili 2588, sedaj 1383 glasov, 334 pa jih je bilo razcepljenih, kar znači nazadovanje za 972 glasov. Če se hoče torej kaj doseči, se mora tudi števne kandidature smatrati za resne. Orožništvo v službi dr. Žlindre. K tozadevni včerajšnji notici se nam od neke, kot se nam zatrjuje, verodostojne strani, v sledeče poroča: Res je, da se je dr. Šušteršič drznil nastopiti kot poveljnik orožnikov in da je pravi poveljnik poklicanih orožnikov s svojim ugledom in dolžnostmi kot poveljnik pred dr. Žlindro kapituliral, kot to navadno delajo vladni klečeplazci, posebno taki, ki ne poznajo naših razmer. V koliko je dotični orožnik, ki je Pipana aretiral zagrešil proti obstoječim predpisom z ozirom na okoliščine, ki so ga privedle na napoved aretacije, v koliko je bilo dalje prav ali neprav, da so orožniki pustili vse tri aretirance kot nevarne zločince v verigah vklenjene gnati v mesto, ter baje med potjo z njimi še surovo postopali, to bo razprava dognala. Toliko pa |je gotovo, da dotični, ki so te aretacije povzročili, med orožniki samimi nimajo bogve kakih simpatij. Zdaj pa še manj, ker je radi njih vse orožništvo cele de?e!e postalo prav po nedolžnem razvpito. Da to škoduje orožništvu, to ve le tisti, ki služi na deželi in je — ker je na vse zadnje tudi orožnik človek — primoran računati tudi na socijalno družbo. Da se je pri tem dogodku od strani le nekaterih orožnikov postopalo, kot bi se pri volilnih shodih ne smelo postopati, temu je poleg pomanjkanja prave izobrazbe največ kriv vladni policist Fink. Nočem, mu očitati, da je od dr. Šušteršiča za usluge, ki mu jih je preko mu znanih predpisov storil, dobil kako darilo — ne v denarju. Zakaj Fink ni tako neumen in ve kam pes taco moli, kadar hoče še kam višje zlesti. — Toliko pa lahko rečem, da bi Finka moralo biti sram, če bi bilv še pri orožnikih, da je z orožniki dr. Šušteršiču na ljubo tako postopal, kot bi v resnejem položaju niti najbolj zarukani orožniški rekrut ne postopal. (Morda bodete še zvedeli za posamezne grehe tega Schwarzo-vega klečeplazca, jaz jih Vam pri naj-bolji volji nisem še v stanu podati. S temi vrsticami sem hotel le toliko pribiti, da radi pomanjkanja potrebne inteligence in orožniške sposobnosti nekaterih orožnikov ne sme trpeti orožništvo cele dežele. Za denar pelje tudi cigane ali lepo izpričevalo dr. Šušteršiču je dal v nedeljo v Zg, Šiški tisti izvošček, ki LISTEK. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 Va °/0 brez odbitka rentnega davka. M1CHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benctck. — Pomirite se, je dejal, in bodite brez skrbi; vajen sem, opraviti sam vsako svojo zadevo. Kadar se vrnem v vojvodsko palačo, stopim vanjo po svoji lastni volji, ne pa s tujo pomočjo. — Bogmc I Všeč ste mi, ko govorite tako, in ne prikrivam vam, da vas visoko cenim; veselilo bi me, če prevzamete kako višje mesto pod mojim poveljstvom. — Ubogati sem vajen samo sebe edinega, je odgovoril Roland, toda zahvaljujem se vam za predlog, ki mi ga stavite, m za velikodušno misel, ki vam ga je vdahnila. Cesa torej želite od mene3 je dejal Ivan de Medičis začuden. Roland je za hip premolknil, da zbere svoje misli. Zunaj se je hrup razvrata, pohote in pijanosti polegel ter se izpreminjal v zamolklo mrmranje, ki ga ni mogoče popisati z besedo. r Ivan de Medičis, je izpregovoril Roland, vi ste vojščak in ne diplomat; svet se vas boji, ker imate armado, ki gre slepo za vami v boj, in ker se da po vaših dosedanjih vojnih činih sklepati, česa ste sposobni; toda vi morate ostati veliki vojak, kakršni ste; kakor hitro se spustite v spletke, je vaša glorija izgubljena. — Kdo vam pravi, da hočem spletkariti? — Da' da, to vam hoče nekdo predlagati. — Kdo neki? — Dož Foskari. — Aha! je dejal, dož Foskari, in se zamislil. *— Med menoj in Foskarijem, je povzel Roland, je borba na življenje in smrt; Ivan de Medičis, prihajam vas prosit, da ostanete nevtralni med nama dvema. — Izrazite se natančneje, je dejal Veliki Vrag hladno. Roland je občutil ta nepričakovani hlad njegovega glasu; natihem se je moral vprašati, ali ne prihaja prepozno. Plamen grožnje se je zasvetil v njegovih črnih očeh. — Prav jasno vam hočem razložiti položaj, je odgovoril sobesedniku, tako da se boste lahKO odločili, za koga se potegnete.- — Poslušam vas, Kandiano. c T foskar* je pahnil mojega očeta v strašno trpljenje; Foskari je vrgel mene v beneške temnice, kjer sem, preživel šest let; Foskari mora biti kaznovan, on in njegovi sokrivci . . . Roland je govoril te besede z glasom polnim tolikega sovraštva, da se je Ivan de Medičis stresel in vzkliknil: — Pri vseh rogatih hudičih, nerad bi se štel med vaše sovražnike! — Vsi, ki bodo podpirali moje sovražnike, bodo moji sovražniki, je odgovoril Roland. Nadaljujem. Začel sem proti Foskariju in njegovim sokrivcem vojsko brez pardona. Ali poginem jaz, ali poginejo oni; drugega sredstva ni. Dočim pa jaz marljivo izpodkopavam Foskarijevo moč med preprostim ljudstvom in med mornarji beneškega pristanišča, razmišlja on o tem, kako bi si pridobil zaveznikov za obširna podjetja, ki bi ga spravila, ako se mu posrečijo, izven dosega mojih rok . . . In prvi izmed zaveznikov, na katere misli, ste vi, Ivan de Medičis . . . — Kako veste to? . . . — Foskari vam je poslal poslanca, nekoga, ki ga dobro poznate . . . — Koga neki? — Petra Aretina. — Petra I Dobrega Petra! . . . Veselilo me bo, če ga zopet vidim; zelo ga pogrešam ... — Ne boste ga videli; prijel sem Petra Aretina. Izvedel sem tajnost poslanstva, ki mu je poverjeno, spravil ga na varen kraj, in zdaj prihajam sam namesto njega k vam. — To ste storili?! — Da, Ivan de Medičis, to sem storil. In kaj takega mi pridete povedat? Predrznosti vam ne manjka, to vam moram rečil — Ivan de Medičis, je dejal Roland, predrznost je edino bogastvo, ki mi je ostalo. In, pravite, da veste to, kar mi je imel Pietro Aretino povedati ? — Da. In to vam hočem ponoviti z istimi besedami, ki vam jih je imel Aretino sporočiti od Foskarija; samo da jih bom nekoliko okrajšal ter jim odvzel vse tisto umetno okrasje, v katero bi jih bil on gotovo zavil. Foskari se hoče polastiti Italije in napraviti iz nje eno samo kraljestvo. Predlaga vam, da združite svojo armado z beneško in z beneškim brodovjem, ki bi pomagalo izkrcavati vojaške čete na obrežjih drugih držav ter bi odbijalo tujce, ako bi se kateri upiral tej kombinaciji. Ko bi bila podjarmljena vsa Italija, bi vladala obadva, on na severu z Benetkami ali Milanom kot prestolnico, vi pa na jugu v Rimu ali Napolju. Tak je njegov načrt v kratkih besedah; takšno je zavezništvo, ki vam ga ponuja Foskari. Kaj mislite vi o tem? — In če vam povem, kaj mislim o tem, ali mi obljubite, da izve Foskari moj odgovor tako sigurno, kakor sem jaz izvedel njegovo ponudbo ? — Gotovo, naj si bo vaš odgovor kakršenkoli. Nič mi ni bilo lažjega kakor prikriti vam doževo ponudbo. — Žačuden nad mojim molčanjem, bi mi bil poslal drugega poslanca. — Morda. Toda bodisi tako ali tako — verjemite mi, da ob svoji vrnitvi v Benetke ne bom manj pošten, nego sem tukaj. Zato lahko govorite povsem odkritosrčno. — Naj bo. Načrt Foskarija se mi zdi v svoji celoti veliko-lepen; njegova misel je genialna, in škoda bi bilo, če njegovega uresničenja ne bi podpiral človek, kakršen sem jaz. Načeloma torej sprejmem ponudeno mi zavezništvo. To torej sporočite Foskariju kot moj odgovor. — Ali je to vse. — Za danes vse. Da se z dožem definitivno dogovoriva, je potreba, da se sestaneva osebno. Kdaj in kje da naj bi se vršil ta sestanek, to mu sporočim z brzim slom, ki ga pošljem k njemu v Benetke, in sicer najkasneje v treh ali štirih dneh. Še jutri zarana pojdem preštudirat šibko točko Governolske trdnjave, di morem kombinirati naskok, ki se bo vršil pojutrišnjem. Potem sledi plenitev, ki bo trajala en dan ... In takoj nato odpošljem svojega sla, ki ga boste prehiteli k večjemu za tri ali štiri dni. (Dalje.) je dr. Šušteršiča pripeljal po Večni poti na shod. Ko so namreč ljudje izvoščeka vprašali, če se nič sramuje, da Žlindro okrog vozi, se je nasmejal in takole povedal: Kaj me bo sram 1 Za denar Vam pripeljem tudi cigana v Šiško. V teh besedah pristaša klerikalne stranke tiči tako lepo izpričevalo, da bi ga le poslabšali, če bi mu še kaj pridjali. Pobožne želje. Klerikalci trosijo po Ljubljani vesti, da se pripravlja med njimi in socijalnimi demokrati pri ljubljanski ožji volitvi kompromis, po katerem bi socijalni demokrati oddali svoje glasove klerikalnemu kandidatu dr. Gregoriču. Pametni ljudje tega sicer ne bodo verovali, ker dobro vedo, da se socijalni demokrati ne bodo zvezali z najreakcionarnejšo stranko v Avstriji, ali svojini pristašem hoče dati klerikalni generalštab s tem pogum za ožjo volitev in za to, pa samo za to, bi bilo dobro, da soci-jalno-demokratična stranka te neresnične vesti dementira. Klerikalne sleparije z glasovnicami. Iz Sp. Hrušice (Dobrunje) se nam poroča: Tukaj so klerikalci z glasovnicami sleparili, kakor so hoteli: Pripoveduje se tudi od kaplana, da je pri volilni komisiji pri Korberju vo-lilcem glasovnice pobiral in če je najdel kakega drugega kandidata zapisanega, je dotično ime kar prečrtal ter zapisal spodaj ime dr. Šušteršiča. — Prosimo o tem natančnejša poročila in imena prič. Ured. Čuki kot kavalirji. Poroča se nam :vV nedeljo so se iz Kamnika peljali Čuki, pijani, kot se za katoliško čukarijo spodobi. V sosednem vozu je sedelo več narodnih gospodičen, ki so pele narodne pesmi. To je Čuke tako razburilo, da so začeli dotične dame sramotiti z živijo Sove! Ker se je več sopotnikov škandaliziralo nad tako surovostjo katoliške čukarije, bi bilo kmalo prišlo do resnega spopada. Značilen je ta dogodek iz trojnih ozirov. Prvič se tu zrcali olika katoliške čukarije nasproti ženskam; drugič se tu kaže ljubezen Čukov do narodnih pesmi, kar kaže tudi na to, da od čukarije do nemških turnerjev pot ni tako daleč več, kot ie od katoliškega vseslovenskega dr. Šušteršiča pa do lutrovca nemško-nacijonalca dr. Egra, kateremu je dr. Šušteršič sramotno prodal Ljubljano. Oba drug drugega vredna bratca v zadnjem času veliko konferirata skupaj in če je dr. Šušteršič že tolikrat izdal slovenski narod, ni izključeno, da bo tudi svojo čukarijo priklopil lutrovskim turnerjem. Gliha pač vkup štriha! Posebno zdaj. ko klerikalci tako krvavo potrebujejo nemške Miheljne nekaj za volitve, še več pa za njih falitne zavode. Tretjič pa je opisani dogodek zanimiv, ker so Čuki sami dokazali, da brez sov ne bi bilo čukarije in da so že tako daleč perverzni, in predrzni, da že v vsaki pošteni narodni ženski vidijo — sovo, kakoršne zahajajo v njihova gnezda. Gospoda je v hudi zadregi. Prejeli smo: Pri nedeljskih dogodkih v Zgornji Šiški so se trije strašno blamirali. V prvi vrsti deželna vlada, ki je dr. Šušteršiču verjela, da je treba v Šiško orožniško pomoč. Potem se je ne glede na fijasko pri shodu, neusmiljeno blamiral dr. Šušteršič sam, ko so prišli iz Ljubljane orožniki, ki so mislili, da je v Šiški cela revolucij«, pa je le nekaj vsled klerikalnih hujskačev razburjenih ljudi dr. Šušteršiča počastilo z raznimi priimki. In orožniki so se blamirali, ker niso znali upoštevati položaja, ki je v času volilnih borb po celem svetu čisto drugačen, kot je pri drugih ljudskih sporih. V prvi vrsti zadene krivda orožniško poveljništvo. Ono bi moralo vedeti, da orožništvo, ki ga plačuje dežela in ljudstvo s krvavo zasluženimi žulji, ni za to tukaj, da brani kakega Šušteršiča pred priimki, ki označujejo v navadnih razmerah k večjem prestopek žaljenja časti, ob času volitev pa niti tega ne. Posebno pa ne v tem slučaju, ker je dokazano, da je dr. Šusterčič oziroma sklicatelj shoda Babnik kriv, da so klerikalci kot javno napovedani ljudski shod, zborovalce namenoma hujskali k protestom, da se ima shod tako vršiti kot je bil javno razglašen, dočim so klerikalci, ko so uvideli, da so v manjšini, potegnili iz žepa od glavarstva potrjeno dovoljenje za shod po § 2. ter tirali druge zborovalce vun. Če je bil v takem slučaju kdo za aretirati, je bil v prvi vrsti oni, ki je razburjenje namenoma provzročil. Da je orožništvo nastopilo in sicer skrajno brezobzirno, to se komentira po dveh domnevah. Ali je dr. Šušteršič hotel reklamo napraviti zase obenem pa se maščevati nad Šišenskimi delavci, o katerih je dobro vedel, da ga ne bodo volili, ter je hotel imeti 11. junija krvavo Jernejevo nedeljo v Šiški. Na to kaže njegova pritožba na orožniško nadpovelj-stvo, v katerem dr. Šušteršič orožnike toži, da niso vršili svoje dolžnosti. Ali pa je bilo dr. Šušteršiča sram, da je poklical še orožnike iz Ljubljane in da se naprarn javnosti opraviči, da jih je bilo potreba, provzročil, da so orožniki z brezobzirnostjo nastopili proti mirnemu ljudstvu. Eno pa je gotovo: Namreč, da je gospoda v hudi zadregi, ker bo treba dati odgovor za uporabo in postopanje orožništva. Kakor na Portugalskem tako bo v Skaručni, je dejal Seršenovega soseda sin, ki je Seršenu zaradi konkurence zelo gorak. Ne volite Seršena, je pridigoval kmetom. Zakaj če boste Seršena volili, bo pri nas na Skaručni ravno tako kot na Portugalskem. In ker so se bali, da ne bo v Skaručni tako kot na Portugalskem, — Seršenovega soseda sin že ve kako je tam, vsaj je bil enkrat že na Šmarni gori — so vsi, ki imajo še kaj samostojnih možgan v glavi, volili Seršena kot samostojnega državnozborskega kandidata. Seveda tisti, ki si od Čukarije izposojajo možgane, so volili tako, da na Skaručni, kjer imajo toliko menihov in nun, toliko republikancev in anarhistov, ne bo tako kot na Portugalskem. O ljudje božji, kdaj vas bo pamet srečala 1 Kaj so nek’ uganili ? Prejeli smo: Včeraj popoldne se je sešel občinski svet v Sp. Šiški k seji, h kateri se je pripeljal tudi vladni komisar Borštner. Dve uri so se gospodje posvetovali v občinski hiši. Ljudje ugibljejo, kaj so gospodje nek’ uganili. Nekaj posebnega je že moralo biti, zakaj kjer se vladni komisarji v uniformi ne upajo javno stopiti v javno občinsko hišo, tam nekaj ni prav v redu. Pa ne da bi gospodje -glede razpisa občinskih volitev kaj nameravali? Spodnja Šiška v vodi. Vsled včerajšnjega deževja je sredi Spodnje Šiške nastala povodenj. Takozvano Šišensko jezero se je razširilo do sredi državne ceste. Posestnik, sosed občinske hiše je bil zopet v nevarnosti, da mu voda zalije hlev. Tista slavna vlada, katere ušesa so slišale v Zgornji Šiški vpiti Abzug Žlindra! in ki je dala zakonu takoj zadoščenje s tem, da je dala 3 nedolžne delavce kot hudodelce aretovati, za ta javni življenju in imetju nevarni škandal v Spodnji Šiški ne pozna nobenega zakona. Včeraj je bil sicer vladni komisar v Šiški, pa se je tako skrival pred javnostjo, da se ni upal z voza stopiti in je imel šele korajžo v občinsko hišo stopiti, ko ni bilo nobenega Človeka na cesti. Peljal se je mimo jezera, pa ga ni videl. Se pozna, da nadsvetnik Pavlin nima vajeti v rokah. Prebrisani lisjaki. Iz Velikih Lašč se nam poroča: Naši klerikalci pravzaprav zaslužijo, da bi se naprednjaki odslej malo več učili od njih, kot so se doslej. Za nepošteno politiko sicer ni vsak rojen, ampak to pa stoji tudi pribito, da so bili liberalci doslej preveč pošteni v svoji politični taktiki. Toda časi so se izpremenili in treba je tudi v naši politični taktiki napram klerikalcem marsikaj izpremeniti. Dimnikarja vendar ne boš z belimi glace rokovicami prijel. Poglejte, kako klerikalci pri nas delajo. V naši klerikalni posojinici je več klerikalcev čez ušesa zadolženih. Posojilnici ne gre najboljše in klerikalci sami, ki zdaj iščejo tam posojila, pravijo, da je strašna suša v blagajni. Imajo jih več na protokolu, da jih poženejo na kant. Tako n. pr. nekega Dolšina iz Brankovega, nekega Bregarja — Hite iz Roba itd. Pri teh ima posojilnica čez 70000 K za terjati. Vse je bilo že davno pred volitvami gotovo, da jih zarubijo. Pa kaj so storili? Pustili so jih zdaj za časa volitev pri miru, gre se jim ne le za njih glasove, ampak tudi za glasove drugih sosedov. Zdaj po volitvah bodo pa rubežni bobni peli, da bo žalostno odmevalo po našem okraju. To ni napačna taktika, kot jo naši prebrisani lisjaki prakticirajo, in ne bi bilo napačno, če bi jo tudi naši denarni zavodi pakticirali. Kriza v slovenskem zadružništvu. Pod tem naslovom je izšla brošura, v kateri razpravlja Miloš Štiblar, tajnik Zadružne zveze v Celju o najnovejših važnih dogodkih na našem gospodarskem polju. Cena 50 vin. O brošuri še izpregovorimo, sedaj jo vsem toplo priporočamo. Planinski Vestnik. Številka 6. je zelo obsežna, ima celih 78 strani, ker prinaša »Seznam vseh udov Planinskega društva", poleg tega pa letno poročilo o delovanju društva, ki je za nas vse zanimivo. Pristopajmo mnogoštevilno k planincem! Umetniška razstava v Ljubljani. Pred kratkim se je otvorila »Spomladanska razsiava" katere se je udeležilo tudi mlado društvo »Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani. Na tej razstavi so se predstavili slovenski amaterji prvič naši javnosti. — Prijateljem in ljubiteljem te lepe umetnosti toplo priporočamo, da ne zamude v obilnem številu posetiti to razstavo. Razstava pa ne nudi samo amaterjem, temveč tudi širšemu občinstvu mnogo umetniškega užitka. Slovenska javnost izkaži se hvaležna našim amaterjem s svojim obiskom in nakupom! Amater-fotografi. Društvo »K. S. A. F." v Ljubljani je priredilo že po kratki dobi svojega obstanka — skupno z umetniško razstavo v R. Jakopičevem umetn. paviljonu — svojo prvo društveno razstavo. Toplo priporočamo vsem amaterjem, da si ogledajo to društveno razstavo; amaterji, ki so člani društva »K- S. A. F.“ imajo — če se izkažejo z društveno izkaznico pri blagajni na razstavi — izdatno znižano vstopnino na razstavo, kakor tudi pravico do znižane cene kataloga razstave, ki ga dobe pri blagajni proti izročitvi posebne tozadevne nakaznice, katero lahko dobi vsak društveni član pri društvenem predsedniku. Ideal. Predvčerajšnjem je »Slovenec" prav neopravičeno napadel tukajšnji kinematograf »Ideal*. Vsakdo, ki obiskuje »Ideal" se je lahko prepričal, kako dostojne so predstave, tudi one, ki so »samo za odrasle". Mnoge predstave so bile umetniško dovršene in splošno poučne. Nihče ni imel vzroka, da bi se kdaj količkaj vznemirjal zaradi kakih slik. Edino »Slovenec" se je vznemiril, pa menda iz drugih vzrokov. Konštatiramo, da je napad neutemeljen in neopravičen; javnost sama se lahko o tem vsak dan prepriča. Darovi za prapor škofjeloškega Sokola H. izkaz. Darovali so: po 10 K: dr. Ivan Jenko, Ljubljana; Anton Hafner, Železniki; Viktor Sušnik, Ljubljana; po 5 K: Alojzij Pavlin, Ljubljana; Ivan Macher, Ljubljana; po 4 K: Alojzij Slabnik, Reka; po 2 K: Jernej Kilar, Ljubljana. 1. in II. izkaz vkup 267 K. — Podpisani odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem p. n. darovateljem in darovateljicam in prosi, da se tem po možnosti pridružijo še ostali prijatelji našega društva, na katere se je v časopisju apeliralo, Na zdar! Odbor. Današnja veselica šentpeterskih podružnic Ciril - Metodovih se radi skrajno neugodnega vremena preloži na nedoločen čas. Veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Šiško bo, kakor že naznanjeno, dne 18. junija na vrtu in vseh prostorih gostilne pri Moharju v Spodnji Šiški poleg cerkve. V mnogih sejah so odbornice in odborniki sestavili vspored, ki bo zadovoljil vsakega obiskovalca. Moški zbor Čitalnice v Šiški nam bo zapel lepe pesmi, tamburaški zbor bo skrbel za koncertno godbo, na plesišču pa bo harmonika privzdigovala pete mladini, ki se bo hotela zavrteti v živahnem plesu. V bazaru boš kupil za mal denar različne koristne in nekoristne stvari in tudi sladkosnedeži bodo prišli na svoj račun. Kdor bo hotel pokazati, da se mu še ne trese roka, bo to storil na strelišču, kjer bo dobil za strel v črno lepo darilo, Kdor pa rad sedi v mirnem kotu in opazuje veselo vrvenje Primerjalna tabela državnozborskih volitev na Kranjskem 1.1907. in 1.1911. Volilni Nar.-napr. in samost, glasovi: Soc.-demokratični glasovi: Klerikalni glasovi: okraj: 1. 1907 1.1911 Vei0*ir- manj. 1.1907 1.1911 Več, ozir manj. 1. 1907 1. 1911 Več, ozir. manj. I. 2589 2664 + 751 641 730 + 89 1526 1642 + 116 II. 587 1378 -h 791 991 1355 + 364 4210 4955 + 745 III. 546 769 -f- 223 791 1214 + 423 4112 4007 — 105 IV. 415 2316 -f-1901 45 + 45 4507 5103 + 596 V. 721 1727 4-1006 — — — 1 4800 4832 + 32 VI. ! 1400 1886 + 483 1137 1355 + 218 4731 4890 4 159 VIL i 2589 1617 1 <£> —'nI FO O 00 737 + 569 5648 6559 + 911 VIII. — 1583 +1583 1302 870 4- 432 4751 4895 + 144 IX. 1358 3007' +1649 — — — 4564 5722 +1158 X. 321 1183 + 862 — — — 3995 4394 + 399 XI. 1745 1758 + 13 — — — 5382 6135 -F 757 Skupaj: 12271 19888 +7617 5030 6306 j+127648226 1 II 53138 +4912 IALI LISTEK. Naši ljudje. — J. P. (Konec.) To je bil glas mojega rodnega brata — Bog mu daj dobro na onem svetu. Spoznal sem ga. Če to ni res, me naj takoj vrag vzame!“ In če je kdo rekel Dolinarju, da se mu je samo zdelo, da to ni mogoče, se je obrnil proč od njega od njega, rekoč: »Če ne verjameš, pa pusti!“ Kočevec, znan daleč naokoli po svojih dovtipih, ni niti rojen v naši vasi, niti vzgojen, ampak priženil se je v našo vas na KonČevino iz Meni-šije. Dober posestnik je; kako se mora ravnati s kmetijstvom, se dobro razume. Naročen je tudi na razne časopise, bere rad knjige, i poučne i zabavne, kratko povedano, smem ga prištevati k najbolj izobraženim vaščanom. Kadar je čas za resno delo, tedaj bo resno mislil, preudaril vsako reč, preden jo začne. In ko pride čas male zabave, takrat mu ne zmanjka izlepa besedi in šaljivih pripovedk. Zavrne ti vsakega tako učeno šaljivo, da se mu mora vsak smejati. Kočevec jih pa tudi ve: kako je v Menišiji hodil dekletom na okna trkat, kako ga je nekoč pri tej priliki mati dekleta z vodo oblila in še mnogo takih pove. »Da. Mladost je norost", začne včasi s pripovedovanjem, ko se spomni svojih nekdanjih mladih dni. »Koliko noči sem prečul na vasi. To sem bil neumen. Mar bi šel spat, da bi se odpočil; sicer pa — saj se mlada kri ne utrudi kmalu . . . Neko noč — bilo je že proti jutru — hočem iti potrkat k sosedovi Marjetici, kjer imajo hišo v dve nadstropji. Marjetica je imela svojo sobo v drugem nadstropju. No, jaz vzamem lestvo, jo pristavim k oknu ter pridem po lestvi do okna. Toda komaj enkrat potrkam na okno, pripelje nekdo, ki je najbrž šel v gozd, mimo voz, zadene ob lestvo, lestva pade na tla — in jaz? no, prijel sem se hitro za omrežje pri oknu in sem se tako spustil na tla . . . Da. Tak je mladostni Čas. Še zdaj, kadar se na to spomnim, se mi zdi neumno." Izmed ženskih oseb se mi ena zdi vredna, da bi jo bralcu predstavil, namreč to je Urša Peharjeva, — ima še drugo ime, ki ga pa iz posebnega vzroka zamolčim — ki je zastopnica vseh tistih vaščanov ženskega spola, ki se razume na opravljanjejo. Ni sicer v naši vasi budili opravljivk, pet jih je izbq|fiih, ki so kar vstvarjene za to umetnost, toda, UrSa Peharjeva, ta vam je umetnica, ta vam je talent za opravljanje in obrekovanje. Toda resnici na ljubo bodi povedano, da Urša sicer ni hudobna žena, samo te slabosti in napake, da rada opravlja ljudi, se ji ne sme in ne more odpustiti in sicer radi tega ne, ker je že tolikrat prišlo do prepira med sosedi vsled njene obrekljivosti. O drugih ve mnogo povedati, a samo slabe lastnosti, sebe ne vidi, v sebi ne vidi grešnice, amjjak smatra se napol svetnico . . . Maze-jec jo često podraži, koliko je že pri jajcih prigoljufala. In tega mu ne more odpustiti. Bog ve, če ga bo še kdaj lepo pogledala in mu dala prijazno besedo, dočim ima Mazejec vedno kakšno pripravljeno, da za šalo podraži Uršo. Še nekaj vrstic o dekletih in fantih! Ne da bi se hvalil, moram reči, da so v naši vasi lepa dekleta, kakor so sploh vse mlade Slovenke, na kar moramo biti ponosni. Do malega prepira pride včasi med njimi, katera ima lepšo in modnejšo obleko, kajti naša kmetska dekleta sc že oblačijo skoro po mestno. In kadar gredo ob nedeljah in praznikih k maši — na prsih rdeče nageljčke, svilena obleka šumi, svileno ruto na glavi — tedaj se marsikatero moško oko ozre na nje in — no, vsak misli o njih po svoje . . . Fantje, to so naši junaki, ki se nikogar ne boje, pred katerimi imajo strah fantje iz sosednjili vasi. Toda, da ne bo kdo mislil, da se morda pretepavajo, moram pripomniti, da še ni prišlo do pretepa tned sedanjimi fantini. Da se tako dobro nazaj drže, se je treba zahvaliti nastarejšemu fantu, ki ima glavno besedo pri njih. Kar on reče, to store drugi. Tudi zapeti znajo. Petje vodi Hrcucov Janez, ki je cerkven pevec . . . In ob sobotah zvečer se zbero fanti pred Francijevo hišo in zapojo narodne pesmi. Milo se stori starčku, ki se ob njihovem petju spomni svojega fantovanja, stara mati je vesela, da njen sin fantu je, ko ni pretepov, in ljubica v svoji izbici misli na njega, ki zdaj tako lepo poje tam na vasi, in čaka, da pride pod njeno okno... In zares, fantje za hip utihnejo, se razidejo, vsak gre pod okno svoje ljubice, da z njo malo pokramlja . . . In opolnoči, ko je že vsak povedal ljubici svoje, pridejo zopet nazaj, vnovič zapojo, da se razlega njih petje daleč v mirno in tihotno noč . . . drugih, temu se tudi ne bo nikamor mudilo, če si bo naročil merico priznano izborne vinske kapljice g. Moharja, in ne rečem dvakrat, če ne bo kmalu sam zakrožil kakšno domačo. Ker navsezadnje najboljša kapljica ne diši, če ni podlage, bo za to skrbela dobra kuharica. Kar je podrobnosti, bomo še povedali v eni prihodnjih številk. Za danes le toliko, da si ne bo nihče belil glave, kam naj gre v nedeljo popoldne. Dolenjsko učiteljstvo poleti dne 21. t. m. (prosti dan sv. Alojzija) na Čatež. Raz bližnji Zaplaz je prav lep razgled na vse strani. Pot na Čatež je prav lepa in ne dolga. Morebitne vdeležnike opozarjamo na to, da se naj zaradi kosila zglase (potom dopisnice) pri g. Antonu Urbančiču, posestniku in gostilničarju na Čatežu pod Zapla-zom. Pošta Velika Loka na Dolenjskem. Ume se, da se vrši izlet samo v slučaju lepega vremena. Dopisnica pisana g. Urbančiču, pa velja v slučaju lepega vremena toliko kot »m o ž- b e s e d a", pa naj dotičnik pride, ali ne pride. Toliko v blagohotno pojasnilo, da ne bode na kako stran pozneje zamere. Onim, ki dojde-jo od Ljubljane doli svetujemo postajo Sv. Lorene pri Vel. Loki, onim pa, ki dojdejo od Rudolfovega gori pa postajo Velika Loka. Če želi kdo voz, se naj zglasi pri g. Urbančiču. Marijini devici 3 dni pokore je naložil v sredo dopoldne kazenski sodnik v Ljubljani. In je imel čisto prav! Zakaj Ana Doberlet Marijina devica iz Savelj je ena tistih pobožnih devic, ki misli da sme druge ljudi ki niso njenega prepričanja, javno na cesti žaliti. Posebno socijaldemokrati so ji toplo pri srcu zrasli. Nekega domačina je že dlje časa raznašala okrog kot socijalnega demokrata. Nekoč jo dobi dotični na cesti, jo ustavi, ter jo vpraša, če ostane pri tem, da je on socijalnidemokrat, Ančka pa mu je v svoji sveti jezi — tudi v Savljah namreč je vera v hudi nevarnosti — zabrusi v obraz: Tvoja mati Te je dala krstit, Te je lepo učila, če ne boš izveličan, si sam kriv. Kdor »Narod" bere je liberalec, kdor »Rdeči Prapor" bere je socijalnidemokrat. Tistim pa, ki take liste podpirajo in jih bero, fej! Tako namreč Ančka trdi, da je rekla. Tožitelj in priče pa izpo-veeo, da je Ančka le tako rekla: Ja, res ste socijalnidemokrat, nič vreden! Pri tem le pljunila predenj in izrekla: Fej te bodi! Marijina devica, ki nikdar ne laže, pravi, da ni bilo res tako. Sodnik jo je že pred razpravo in ji je še po izpovedbi prič prigovarjal, naj se raje lepo poravna, naj svojo žalitev obžaluje, ga stjoške plača. Tožitelj je bil pripravljen, da ji odpusti. Ančka pa, ker je tako pobožna Marijina devica, te krščanske sprave ni hotela sprejeti in je raje postala mučenica na 3 dni ričeta. Ja, v lep vzgled drugim Marijinim devicam moramo še to omeniti: Sodniku se je Ančka, ki sicer ni pre-napačna, smilila, pa bi ji bil rad še v zadnjem trenotku pomagal. Položil ji je, kakor navadno rečemo, na usta, naj reče, da je ona proti onemu moškemu one besede izgovorila le v svojem katoliškem naziranju. Torej le z namenom rešiti eno dušo vragu iz krempljev. Toda Ančka je to morebitnost odklonila ter se še tako malo pobahala, da je to le iz jeze storila. Saj pravimo: vera sama ne peša, ampak tisti pešajo, ki se bahajo da jo imajo, kadar jo je pa treba ne samo pokazati, ampak tudi dokazati, pa je nimajo niti za počen groš. II. redni občni zbor In obenem četrtoletniškl večer »Slovenije" se vršita dne 16. junija t. 1. ob 8 uri zvečer v lokalu IX. Zimmermannplatz, re-stavrant »Eder“. Gostje — prijatelji dobrodošli! Slovenski Football klub »Ilirija" v Ljublanl opozarja sve svoje gg. training člane, da daje pojasnila glede drese in vseh drugih potrebščin njen član gospod K- Jurman, optik v Še-lenburgovi ulici. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči Državnozborske volitve v Avstriji. — Dosedanji volilni rezultat. — Blenertli konferlra. — Kompromis med nemškimi naprednimi strankami in socijalnimi demokrati na Dunaju. Dunaj, 14. junija. Izmed 449 mandatov, ki so bili včeraj za oddati, ie rezultat sledeči: Definitivno je izvoljenih 46 nemških nacijonalcev, bo krščanskih socijalcev, oo Cehov, 44 socijalmh demokratov, 23 Jugoslovanov 15 Italijanov in 12 Poljakov Situacija glede ožjih volitev, kt se v se 90 iutiiia ie sledeča: nemški nacijo- »J “«imaj°«voJltfrv S socijalnimi demokrati m 19 s krščanskimi socijalci. Krščanski socijalci imajo 19 ožjih volitev s socijalnimi demokrati, Čehi 37 s socijalnimi demokrati, Italijani 4 ožje volitve s soci- jalnimi demokrati. Trije slovenski naprednjaki (dr. Ravnihar, dr. Gregoriu in dr. Ploj) pridejo v ožjo volitev s slovenskimi klerikalci, štirje Jugoslovani (Prodan, dr. Franko, dr. Laginja in dr. Rybar) z Italijani. Zader, 14. junija. V Zadru je prišlo do ožje volitve med hrvaškim klerikalcem Prodanom in laškim naci-jonalcem dr. Bosicem. Hrvaški narodni kandidat vitez Borelii je propadel. Split, 14. junija. V Splitu je bil z velikansko večino izvoljen predsednik hrvaške napredne ljudske stranke dr. Smodlaka. Makarsko, 14. junija. V Makar-skem v Dalmaciji je bil z veliko vedno izvoljen narodni hrvaški kandidat dr. Milko Čingrija. Šušteršičev kandidat dr. Drinkovič je sramotno propadel. (Ta okraj je dosedaj zastopal vitez Vukovič.) Šibenik, 14. junija. V Šebeniku v Dalmaciji je bil izvoljen bivši poslanec, hrvaški klerikalec Dulibič. Dunaj, 14. jnnija. Pri sedanjih državnozborskih volitvah so med drugimi propadli tudi znani poljski poslanec Petelenc, voditelj čeških soci-jalnih demokratov Soukup, nemški nacionalec Stransky in češki realist dr. Drtina. Dunaj. 14. junija. Dosedanji državnozborski volilni rezultat je ministrskega predsednika Bienertha in sploh celo vlado strahovito deprimi-ral. Voditelji nemških naprednih strank so imeli danes na Dunaju konferenco, na kateri so se posvetovali o kompromisih pri ožjih volitvah. Popoldne ob treh jih je baron Bienerth poklical k sebi in ž njimi nenavadno dolgo kon-feriral. Definitivnega na koferenci ni bilo ničesar sklenjenega. Ko so nemški dunajski naprednjaki zvedeli, da se nemške napredne stranke nagibajo h kompromisu s krščanskimi socijalci, so imeli takoj zaupni sestanek, na katerem je bilo enoglasno sklenjeno, da dunajske napr.org. nikakor ne bodo priznale kompromisa s krščanskimi socijalci. Jutri bodo dunajski naprednjaki in socijalni demokrati izdali posebno proklamacijo, na kateri bodo poživljali vse napredne in socialistične volilce na Dunaju k skupnemn, energičnemu in odločnemu boju proti krščanskim socijaicem. Ker je skoro gotovo, da bodo tudi dunajski Čehi pri ožjih volitvah podpirali socijalne demokrate in naprednjake proti krščanskim socijaicem, bo izid pri ožjih volitvah za krščanske sotijalce silno neugoden. Prestolonaslednik Aleksander v Parizu. Pariz, 14. junija. Danes je dospel semkaj srbski prestolonaslednik Aleksander, ki ostane tukaj 3 dni. Izročil bo predsedniku francoske republike Fallieresu posebno pismo kralja Petra, v katerem se ta zahvaljuje republiki za podeljeni mu red častne legije. Nato odide prestolonaslednik v London, kjer bo zastopal kralja Petra pri kronskih slavnostih v Londonu. Razne vesti. Potres v Mehiki. Mehiko je sedaj po revoluciji in po notranji vojni zadela nova nesreča: potres. Dne 7. t. m. je nastal ob 4. zjutraj potresni sunek, ki je trajal 6 minut. Sunek je bil tako silen, da je mahoma podrl mnogo stavb, ki so pokopale pod seboj mnogo prebivalcev. Po sedanjih poročilih je 180 mrtvih, mnogo ranjenih. Vse bolnite so prenapolnjene. Sunek so čutiji tudi pri opazovalnicah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani, v Baku in drugod. Listi poročajo o groznih dogodkih, ki so se dogajali. Večina prebivalstva je bila v posteljah, j^pod razvalin hotelov in prenočišč se je čulo obupno klicanje na pomoč, prebivalstvo je zbegano bežalo po ulicah, k sreči sc sunek ni ponovil takoj in je drugič trajal le 15 sekund. Vendar je ves ta potres prav arneii-kanski. Vkljub temu, da je to največja katastrofa, kar jih je prišlo nad Mehiko, je prebivalstvo opoldne že sprejemalo vodjo ustašev Madero, in ga slavnostno peljalo v mesto. Med tem pa so izpod razvalin dvigali ranjence in pokopavali mrtve. Škoda je več milijonov dolarjov. * Leteči peklenski stroji. Iz Londona poročajo: Znana Loewinger in White izdelujeta z orožnim tehnikom Maximom male letalne stroje v vojaške svrhe, ki bi mogli nositi v zraku neizmerne množine razstreliva. Pri celi stvari sc gre za napravo pen-danta k potom brezžičnim tokom vodljivim podmorskim čolnom, na katerih seveda ni moštva in ki v bližini sovražnih ladij izpraznijo na morsko dno velike množine dinamita ter tako pro-vzročajo pogubo sovražnim ladijam. Enake stroje mislijo izdelati omenjeni tr'je, seveda kot letalne stroje. * Kako spijo veliki možje. Ko so nekdaj vprašali sir Wiliama Ratn-soya, koliko ur spanja da potrebuje, se popolnoma odpočije, je odvrnil, da mu zadostuje 3 do 4 ure spanja. Ta odgovor velikega fizika nas spominja, kako malo spanja so potrebovali tudi drugi ženijalni možje, kakor n. pr. Napoleon in Friderik Veliki. Vendar ne velja mala potreba spanja kakor splošni karakteristikum genija, kajti znano je, da so mnogi veliki možje potrebovali več spanja, da so si ohrabrili svežost duha. Tako je nemški pesnik Goethe večji del svojega življenja spal povsem normalno, kakor drugi navadni zemljani, in čim stareji je postajal tem točneje se je ob določeni uri zvečer vlegel in je prav tako ob določeni uri zjutraj vstajal. Mnogi drugi pesniki in učenjaki so zjutraj radi „poIežali“. Drugi ženijalni možje so potrebovali sicer malo spanja, ali bili so v stanu porabiti vsako svobodno minuto, da so malo zadremali. To pripovedujejo od angleškega generala Willingtona, isto od slavnega državnika Gladstona. * Analfabeti v Evropi. Nek švedski štatistik je glede evropskega šolstva prišel do sledečih podatkov: V posamnih državah pride na 100 prebivalcev nastopno število analfabetov : Rumunija 75, Srbija in Rusko 62, Portugalsko 60, Bolgarija 53, Italija 31.3, Avstro-Ogrska 30, Nizozemsko 2.1, Angleško 1, Francoska 0.2, Dansko 0.2, Nemčija 005, Švedska in Šviea 0.01. Od vseh otrok v starosti od 5. do 15. leta obiskuje šolo le 50 od-stodkov redno. Evropa šteje 465.451 šol, 1,050.634 učiteljev in 42,281.691 učencev. gorilna orodja na Kitajskem. Ko je bil potoval po Ameriki in Evropi kitajski princ Tsai Tsao, si je vse, kar je videl, kupil. In prinesel je med drugimi stroji tudi po en vzorec — vislic in giljotine. Zakaj oboje? Zato, da s* za huje zlo hujše mori ljudi. In uvedli bodo vislice in giljotino. Vislice bodo za manjše zločince, giljotina za večje. Na Kitajskem je namreč vera, če se glava ne loči od telesa, da se po smrti zopet združi in dalje živi. Dozdaj so na Kitajskem ljudem glave sekali. In profesijonalni morilci so vselej dobili visoke odkupnine, da niso zločincem odsekali glave proč in proč, ampak so znali preračunati tako, da se je še vedno držala z ostalim telesom s koščkom kože. Na ta način je bila pokojnikova duša rešena in je zamogla živeti življenje po smrti. Drugače je z giljotino. Ta odreže glavo popolnoma proč. In to je najhujše z Kitajca. * Boga je tožil. Čedomir Šolajič se imenuje v Zablavi v Srbiji kmet, ki je poslal žički duhovni sodniji pismeno tožbo proti samemu Gospodu Bogu. V tožbi, katero je tudi predpisano kolekoval, pravi: Povsod je nered, na polju in v hiši, v vasi in sploh povsodi; vsemu temu je kriv Gospod Bog, ker ne zabranjuje zlega in nikogar ne kaznuje, morda je oglušil in prišel ob voljo^ voditi račune o ljudskem početju. Šolajič je prosil sodnijo, naj pošljejo Boga v pokoj ali pa da mu dajo na stran »regente", ki bi vršili bogovanje v nebesih. Duhovniki so zatožili Šolajiča pri svetni sodniji, ki ga je poslala 5 dni v zapor, ker je nahrulil Boga. * Poraba žita. Poraba žita se viša vsako leto za 14 in pol milijona hektolitrov, kajti prebivalstvo na celi zemlji vsako leto porabi toliko več žita. To je precejšen prirastek, vendar pa sc žita pridela še več, kakor se ga porabi; pridela se ga namreč vsako leto povprečno 18 milijonov hektolitrov več. Kljub temu pa je razširjen strah, da bi nastala splošna lakota vsled pomanjkanja žita, ker prebivalstvo vedno narašča, zemlja za pridelovanje žita se pa nič ne pomnožuje. Ta strah je pa neopravičen. Na svetu je še zelo mnogo zemlje, ki le sedaj še neobdelana, ki bo pa dajala še velikanski pridelek. V Canadi je zemlje, ki meri 1600 kilometrov v širini in 500 kilometrov v dolžini, ki še čaka poljedelca. Ravno tako se nahajajo velikanska zemljišča v Argentiuiji, v Sibiriji in Mandžuriji. Radi pomanjkanja rodovitne zemlje se nam še ni treba bati svetovne lakote. Razmere so pa res v sedanjem času take, da strada ogromna večina prebivalstva. * Izumitelj hlačnega krila. David, izumitelj hlačnega krila in eden šefov velike pariške modne trgovine Bechoff, David & Co., ki je že večkra-iznenadila javnost s svojiim kreacijami in potem z njimi osvojila svet, se jc nedavno temu mudil na Nemškem. O tej priliki jc ponosno pripovedoval, kako je prišel do svoje zadnje velike idejo. Na jesen minulega leta ga je vznemirjalo vprašanje, kako je ženski hoditi v bodoče, ako postanejo ozka krila še ožja, »Premišljal sem in premišljal, dokler mi ni nekega dne padlo na pamet hlačno krilo ,Jupe culotte" (beri žip kilot). Tako sem svet obdaroval s to senzacijo. * Čarovnik ali umetnik. Kdo je Luther Burbank? Če bi živeli še v starih časih, bi rekli, da je čarovnik. Tako pa pravimo, da je znanstvenik, ki napravi, da se mu oreh v dvanajstih letih tako zdebeli, kakor drugod, ko raste štirideset let. Vzgojil je cvet- lico, ki nikdar ne segnije, je vzgojil češplje brez koščic ali pa češplje z okusom žlahtnih hrušk. Ima bele borovnice, češplje, ki so pol češplje in pol marelice, vzgojil je neke nove vrste jagode, dal dišavo rožam, ki jo niso imele, spremenil je duh od dru-zih. Vzgojil je novo cvetje, nove rože. zdaj se peča, da bi vzgojil jabolka brez peskov in breskve brez koščic. In ni dvoma, da bode dosegel tudi to, kakor je dosegel do danes še vse, kar je hotel in to s križanjem posameznih vrst in z drugimi procesi. Burbank ne verjame, da se da napravljati tako samo z rastlinstvom. Enako se da napraviti z živalstvom in z ljudmi. On je prepričan, da bi se dalo ustvariti idealno človeško pleme. Pravila, ki veljajo za rastlinstvo, veljajo za vse kar živi. Pred vsem trdi, da se otroke preveč obložuje z delom. Pravi, da bi ne smeli prej začenjati z učenjem, kakor z desetim letom, tedaj so šele možgani popolnoma razviti za učenje. * Podnebje in ženska lepota. Neki angleški učenjak, ki je proučeval tipe lepote raznih delov sveta, je prišel do uspeha, da je lepota prebivalcev kake dežele v veliki meri odvisna od podnebnih pogojev in sicer od padavin, ki vladajo v deželi. Tako so ženske na Irskem, na tem »zelenem otoku“ že od nekdaj na glasu, da imajo najlepše oči — lepo rjavo barvo — in krasno barvo obličja, a znano je, da na Irskem vedno dežuje. Tudi ženske na Angleškem in Škotskem, kjer je podnebje megleno, deževno, so znane radi njihove lepe polti. Nasprotje k tem deželam tvori jug Evrope s svojim suhim, toplim podnebjem. Seveda so tudi tam lepe ženske, toda doba njihovega cvetja je navadno krajša, nego ona prebivalcev severnih dežel. Tako je tudi v drugih deželah solnčnatega juga. Ako primerjamo lepoto žensk v Assanu, vlažne dežele v severni Indiji, z dra-žestjo žensk, ki prebivajo v toplem Assanu, tedaj nahajamo tudi tukaj vzrok lepoti mokroto. Iz tega sklepa angleški učenjak, da je pomanjkanje dežja največji sovražnik lepote. Lepe oči nahajamo tudi v deželah s pekočim solncem, toda nežno lepo barvo nahajamo le v krajih z zmernim podnebjem. * Pivo na Francoskem. L. 1910. se je zvarilo na Francoskem 13,128.000 hi piva. Mnogo se ga je pa pripeljalo iz drugih držav, med njimi iz Avstro-Ogrske 7720 met. centov. Francoska pivovarska trgovina je pasivna s 600.000 franki. * Velik zaklad izkopan. Iz Bue nos Aires, republika Argentina v Južni Ameriki, poročajo, da so povsem siromašni francoski naseljenci našli pri kopanju starin velik zaklad, ki obstoja iz španskega denarja v zlatu. Najdeni zaklad je vreden 7 milijonov pezet. Lastnik in glavni urednik Milnu Pint. Odgovorni urednik dr. Itaa Luh. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. .ali. oglasi. Beseda u vi«. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri uvežer. Ivouj (kobila), koleselj in konjska oprava, vse v dobrem stanu se proda za 480 K Kje, pove upravništvo .Jutra*. 184 3-1 Pe?, lep in dober čuvaj, se ceno proda. Naslov pove Prva anončna pisarna. 330/3—1 Pripravno liatHkarco sc Išče za na deželo za boljšo gostilno. Sprejem s prvim julijem t. 1. Ponudbe pod „Natakarca‘ na upravništvo .Jutra*. 186/2—1 Enonadstropna lilSa podobna vili z lepim vrtom se proda v Rožni dolini štev. 217. Nahaja se nasproti peka. 336/3—1 Stanovanje s 3 sobami se odda s 1. avgustom na Mestnem trgu št. 17, III. nad. Poizve se: Vrata št. 10. 337 Soba s posebnim vhodom se odda z avgustom dvema gospicama ali dvema gospodoma Prihodnje šolsko leto sc sprejme tudi 2 deklici na hrano in stanovanjc. Florijanska ulica 19, I. nadstr. 335 Mfiblovana soba za gospoda se takoj odda. Frančiškanska ulica 12, pritličje. 338/4—1 Stanovanje z dvema sobama se odda na Poljanski cesti 60. Več se poizve pri Predoviču KORESPONDENCA. „Fant>ia“ naj dvigneta pismo Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najlone, ako inserira v Malih oglasih *JutraM. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmeto-valca, vsake posebej tiskane, dobi vsak % človek zastonj v lekarni Trnkoczy zra-| ven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni | se tudi oddajo zdravila p. n. članom £ okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. za- g|’ vodu c. kr. tob. tovarne v Ljubljani in % bol. blagajne južne železnice. — ............. Podružnica „ Jutra" 1 za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v | hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6. m Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. Najobširnejše jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno. K. Camernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Špccial. trgovina s kolesi in posaro. deli. 8 Izpogojevanje koles. Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! 1860 Ustanovljeno 1860 M. DRENIK Ilij-u.ToIljarLSL, ZKIon-gresni trg- r7. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kufriranje. Montiranje. = Taniburiranje in vezenje na roko. ------------- Največja zaloga ženskih ročnih del in vsakovrstnega materijala. E3 a » S » a o cx C/i CD £< 63 O < *iraiidNft&HafcfcA£i faradi minule sezije so cene oblek za gospode, dame, dečke in deklice veliko znižane. »Angleško skladišče BernatOvič Ljubljana, Mestni trg 5. JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po O vinarjev aa-eusledjaJUa. toloeJszeirrieJh.: Južni kolodvor, na peronu.“$$ Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolence, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodiia"'ulica^J T Šubic, Miklošičeva cesta.;?! v~- • • wM»Mwž.rn Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. :* Šenk, Res^eva cesta. : v. Kotnik, Šiška] Tivoli, na žel. prel. pri Nar, domu. Košir, Hišleijeva ulica.’.; Stiene, Valvazorjev trg j ^ Sušnik, Rimska cesta. : UŠenlčuik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teucnte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg’ Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica, * liemžgar. Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel,'! Karlovška cesta. Likar,'JGlince. Sterkovič, Dunajska cesta. p>riT7*. Telefon St: 41. Telegrami: Prometna banka Ljubljani . splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer MSaS”™ uh«, «. Centrala n.a. P-u-ia a.j-vx. TJstaaa.otrljeaa.o 1SS4. 29 poclx-cuž:n.ic. IDclmlšlri Capital laa. rezerve S2.000.000 Irrom. Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov in izžrebanih vred-žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. II nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja. Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih 11 Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd., ob kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. 11 lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem. ■ ' ■'■■■■ Ustmena in pismena pojasnila in sveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno. ---------------- Cognac Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesente. Dobi se edino pri trvrdki: BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana. Bencin motor še malo rabljen, 2 do 3 konjske sile, pripraven za kmetovalce in sploh za vsako obrt se ceno proda, eventuelno tudi na obroke. Poizve se pri Premrl & Jančar, Dunajska cesta št. 20. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranilnični račun štev. 67.626. Diplomirani krojač Anton Presker IJubljana, Sv. Petra cesta 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. KONCERT Tamburaškega društva iz Zagreba se vrši od danes naprej vsaki dan v novo urejenih prostorih hotela »ILIRIJA*. Začetek točno ob 8. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča KAVARNAR. Kavarna vsak dan celo noč odprta. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3-- Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje. Edini oblastveno izprašani optik in strokovnjak K. JURMAN Ljubljana, Šelenburgova ul. Štampilje vseli vrst za urade, društva, trgovce Itd. Anton Černe graver In Izdelovatelj kavčukovih Stampllij. Ljubljana, stari trg it. 20. Ceniki franko. Specialna trgovina finih ročnih del foni Jager V Ljubljani, Židovska ulica itev. 5. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke J* ^ 0 točna postrežba PREMERL in JANČAR LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ■- ' -. —ttt FIRNEŽ in ČOPIČi. .-..= Vse v to stroko spadajoči predmeti. Gg. botrom in botricam S"1 birmanska darila. Nikelnasta moška ura z verižico od . . K 4-50 naprej. Prava srebrna moška ura z verižico od . K 9-70 „ 14 karatna zlata moška ura z verižico od K 44*— „ Nikelnasta damska ura z verižico od . . K 8*50 „ Prava srebrna damska ura z verižico od K 9*50 „ 14 kar. zlata damska ura z verižico od . K 20-— n Uhani zlato na srebro...........................K 1‘80 „ 14 kar. zlati uhani.............................K 4-50 V®/ Največja in naj-solidnejša tvrdka H. Suttner Mestni trg (nasproti rotovža). Sv. Petra cesta 8. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko‘ Tečem in kupim samo prave .. Palma-kavčukove podpetnike. :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Cenjeni trgovci in ee== obrtniki. ■ Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino. Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, sc bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe. Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon štev. 299. Poštni predal štev. 54. Obleke za gospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo konfekcijo A LUKIČ Ljubljana, Pred škofijo Solidna postrežba! Nizke cene! Najbolj vamo naložen denar! Najvecja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. L910 nad 564 milijonov K. > > §a Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41/,*/, brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5V* in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/a°Io. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. 36-35 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno ===== se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU :t:=zz: kamenarskem mojstru = Ljubljana = Kolodvorska ulica = H 81II 33 ES BS m ssuss mamm Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. —, : registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. Lastno zetložanLištTro. av£\a-ziJte:eLli3©- Talaforualt«. At ••v. 118. ILT ©-jm.oc5.errx o j če črle©. X-