rokodelnih m narodskih v r reci Odgovorni vrednik Hr. «fatten Mleivceis. O Tečaj V sredo prosenca fsredozimna) 1851 List Za noro léto♦ ad pratkar, novičar Z vosilam se bliža De bógat petíčar ? Se k njemu poniža Mu dati šestico, v 7 raji petico. Se Pa v cunjah in kosih Šestic me ne mika Petic ne tak bosih, Ki moka jih štika. Tak pervo vošilo: Srebro je obilo! ? Pa vojska vse tare; So ušle dvajseticej Petice ni stare, Ni nove šestice. Mir vošim, in raji Le meč naj bov kraj Vse ojskn priprave Hud strah nam le daj Umetne naprave Ni Živi Živi j mesto imajo. naj kup éij 8 ? b Prek mečev naj kuje Se k m e č k o orodj Tó kmete naj sluje ? Z Le jim tud so gospodj V 9 « » vosím, kar treba v 7 Se gôr je od neba v Se eno je polje Brez časti, brez srebra Kjer dobre le volje Gre trebuh pod rebra. Naj šola domaća S pravico se plača! Ko rečem: pravica, ? Slov Ta bodi se vzdigne ? Tud i meni: pomigne Ah tvoja je sreča Mi želja goreča! Vsih želje spolniti Sam eden ne more, Svet mnozih združiti Da terdne podpore! Zbor moder naj s slavo Ukrepi deržavo! Z močjó tak edíno Car vitežki čuje; Narodov družino De res oblagruje. Vse Bog gospodari, Franc Jožefa vari! > \ Ne vém, po obćtu Ce bo se spolnilo. Vse Bog gospodari, Vsih blago r obvari! Podlipski otreba gore in hribe boljsi ob flelorati. škim V naših slovenskih deželah (na Štajarekim ? Koro- , Krajnskim in Primorskim) se gore in hribi celo malo, to je, samo na tistih krajih obdelujejo, kjer žito, senô ali terte rastejo in so njive, travniki in nosrradi napravljeni. » Pa tudi takošne njive, snozeti in nogradi se veći del brez vse previdnosti napravljajo in obdeljujejo. Orani ali okopani bregovi se ne zravnajo, zatorej deževje ro-dovitno zemljo z njih spera, de se take njive ali no- gradi sčasama v pustotě spremené. Na stermih seno žetih deževje tudi zemljo spere, de trava na njih hira derče in plazovi se odprejo, razširijo , in travniki se poslednjić zapustiti morajo. Neobdelanim goram in hribam se nič boljsi ne godí. Oni so ali v ze od začetka le gole nerodovitne peči bili, čeravno nekdaj s hosto obrašeni, so gojzdje na ali pa , njih posekáni, požgani, ali scer pokončani bili ? m ko so korenine tako pokončanih host zginile , iz golih so dezjí tal rodovitno zemljo sprali, so se derče in plazovi odperli, ruda in kamnje je poslednjić dol derknilo, in takó so tudi sama na sebi v nič prisli. Pustota naših gor in hribov je v ze velika težava ; zakaj prostori naših gor in hribov so ze sami po sebi veči od prostorov ravniga polja ali dolin» Se veči je tista škoda, ktero naše polje zavolj pustotě hribov in gor terpí; zakaj od golih pustih hribov in gor deževne vode hitrejši dol v potoke skupej stekajo, tako povodin povekšajo, ktere pešek in kamnje s hribov seboj prinesó, ž njim tam polje osujejo tukaj razderejo; toča se ne več, kakor nekdaj i 9 V S ojzdih, na hribih, ampak večkrat na polje in v doline osuja, potrebni občasní dežji pomanjkujejo, suša pogo- zguba, moc vetrov stama nastopa, prijetna rosa se se poviksa, kadeř gojzdje na gorah in hribih preidejo. Vse to je dan današnji vsakimu umnimu kmeto-vavcu dobro znano, in čisto nepotrebno bi bilo, od tega na dolgo in široko govoriti. Vsi spoznamo, de je potreba, naše gore in hribe boljsi obdelovati, gojzde na njih varovati, ali kjer so končani, jih zopet izrediti. Ali vunder skór nobeden tega ne začne! In zakaj ne ? Odgovor na to ni težák. Pridno obdelovanje gor in hribov dokaj stroškov prizadene, pričujoči dobiček pomanjša, se ne splača koj pervo ali drugo léto, am ? pak večídel še le prihodnimu rodu v korist pride in ker vsak le sam za se, le za danes, ne pa To k novimu létu Je moje Yosiloj za jutri skerbí, odlaga obdelovanje gor in hřib o v ? ali ga clo čisto opustí. šimo Današnji čas vse naprej hiti To povsod sli- panija prav gérb imeti hoče, mora za-nj prositi ? povsod beremo ; in prav je, de nismo zaspanci. pa ze pride na kakorsno koli Nal £a Pa ravno kmetijstvu bi napredek nar bolj potrebin V» bil. Tode, kakor je zgorej naznanovano bilo to je Boheno cat ? moi namnje ali pa v jeziku tistig po obstojecih postavah saj na vsak pe kratko in malo nemogoče, ako ne bodemo foov popred«, kakor gor in h ri- pecat županije kraja tale obp cc priti ?? I radni vse drugo, Scer zna pečat na boljši obdelovati pravljen biti za natiekovanje s tiskarskim černilam za č eli. za natiskovanje v vósek 9 ali Prizadevajmo si tedaj od zdej naprej za svoje gore 5 Ministerstvo je ukazalo kdo hoće voja in hřibe in gojzde sploh na vso moč skerbeti, de jih v sine odkupiti, ki pa se ni v vojaških lètih (de je boljši stan pripravimo; — saj bo le v naš in naših na- namreć premlad). se mu mora to vselei dovoliti . . 1 1 « V , . V > f • r T v f r.. . . *' 7 slednikov veliki dobicek! Kakó bi se pa to začeti in storiti moglo, mo v sledečim poduku razodeti. (Konec sledí.) dkupni denár vloží Taki poskusi- stevila novincov, kamor so prišteti se pa smejo od odšteti so %e res v starost i se potem Po naznanilu ministerstv jam vec iz Dunaja pošilj zavojastno stopili ne bo treba župani Naznanih novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba. Pod tem nadpisam bojo „Novice" oznanovale vse jemati, ampak le deželni zakonik prišle prihodDjič vse deželo dotikaj derzavniga %akonika i v kterig bojo postave • V • vaznisi nove postave ne v tezko razumljivi besedi, am j / obrovolien svet i pak prav po domaće Danes začnemo z nekterimi ? ki kako seje v županijskih zborih obnašati in govoriti so v 34. delu „deželniga zakonika za krajnsko ki u V Spisal Ambroz. *) vino" zapopaden Ces. kralj, dcšelna viksi sodnija razglasi župani so izvolj Županije po ustavni napravi so dogotovlj drniškim vradijam ali gosposkam kako ?ne in tudi % kterih posebna dolžnost je, zbore je svetovavcov tako voditi de se v lepim redu in brez takrat ravnati grunt kak posestnik svoje zemljise ali prepira potrebni sklepi store, posebno tam, kjer je Jjisem storiti deliti ali na kose prodati hoće. Po novi po posestnik svojim zemka r koli hoče. Vunder razdelitev zem- odborniko stavi so zemljiša oproštene vsiga podloztv je vsak sam svoj ? Svobodna županija se more sama sebe vižati to gospodar, tedaj zamore je, ljati po v , »IZiUtl, t« voljenih mozeli vse županijske opravila oprav ne more in ne sme brez konca in kraj biti Zaupni mozje, ki v ta namen vkup přidej am morajo pa tudi tako vesti, de pokaž y se de imajo po pak se mora po nekaksnih posta vah ravnati, scer bi trebno previdnost in tako obnašanje, kakoršno se sme _ , , . . 1 .. V 1 V ,, V 1 ■» -fc • Vf t V , , . utegnila nezmei azdelitev zemljiš deželi v škodo od razumniga mozá pričakovati biti namest m a nj š stevila premožnih kmet bi Kj koli več ljudi skup pride ? se zadobila le ve či število b Ravno za to se zdej govori ciđeJj veliko j pa ne tam se postava izdeluje. Dokler pa gotove postave ni, je mi selej odro sklepa, ampak le tam eliko govori, se tuđi ? kjer Bisterstvo ukazalo, de naj sodnijške vradnije (ne kan- meti govori De se pa polagama in v lepim redu tonske poglavarstva) to opravilstvo prevzamejo ? posest ne smejo vsi pričijoči na enkrat gobezdati, zakaj iz take se po pa govori, niki pa, ki kakošno zemljise razkositi hočejo, naj se ta cubodre izvira zmesnjava, čas takóle ravnajo: De se odpis in přepis v gruntnih pír — ali pa še kaj huj na zadnje clo kreg in De se kaj je treba, de posestnik ali vde- pergodí, ampak de se v zborih ležniki te spremenitve grunta napravijo spisani dokazek skupej pride, lepo in vse poredai bukvah zgoditi zamore, or o d i pre-taciga ne več odbornikov de je treba vsih na to zemljise spadajočih cesarskih gruntnih dav- vsak ve, kako se je v tacih zborih obnašati kov (fronkov) in druzih odrajtvil, ki to zemljise zade V vsih zborih je vpeljan nekakšni red, po kterim vajo, in ga c. k. sodnii predlože ; namest téh dokazkov se pomenki ravnajo De bojo vedili tudi naši sloven znajo pa tudi že storjene sodnijške prerajtvila ve- ski župani in odborniki v zborih lepo vesti, naj beró ljati. Ako vtabulirani upniki v razdelitev grunta ne sledece poducenje in se po njem najo Tezko ni. privolijo, se zna po tudi gori zgoditi ? tode vsi ukazani poti scer razdelitev , ki so na razdeljenim Kader se svetovavci dbornik zupanam zbor dolgovi dejo, naj zacne župan s pervo besedo zbor, in naj zemljišu ? se v gruntnih bukvah ob enim na ne dele utabulirajo ali prepisejo. 2. Po ministerskim ukazu se imajo stroški a vkvartiranje kandarmarije iz vsih naravnih davkov, te dej tudi iz dohodnine je . iz dohodkinih davkov, poplačevati. razdelje- oznani vse opravila, ktere so za tišti zbor ali sejo odločene. Po tem naj posamesne opravila po ver s ti v pomen in pretresovanje vzame, in naj razodene, kaj de je njegova misel v ti zadevi. Kader on govori, naj pazijo na nje- davkovske naloge y to vsi drugi svetovavci molčé in naj dobro gove besede. 3. Ker so opravila c. k. kantonskih poglavarstev Kader neha župan govoriti, naj poprasa po novih postavah od opravil c. k. sodnijških vradij okolj:kdo de izmed svetovavcov v ti zadevi hoce besedo naj povzeti, in ako se jih kakor so se oglasili, ïiatanjko ločene, ne gréjo dražbe ali licitirenge so kakoršne koliy kantonskim poglavarstvarn, ako zapiše zadevajo dražbe zasebnikov ali privatnih oséb. tudi vsi k besedi pridejo. Kantonske poglavarstva in županijski predstoj niki se nimajo tedaj več tacih drakb vdeleževati. 4. Krajnsko deželno poglavarstvo da po ukazu ministerstva na znanje, kakošne pečatnike naj si vec oglasi, naj jih po versti in ravno v ti versti naj županije napravijo, ter pravi: Ce ima kakošno mesto ali vas že po starih pravicah ali brez ove'rka po V • 1 V V • mm V . V » terg ga posluzi tudi stari segi kakosin posebin pecat, naj se prihodnje, čeravno morebiti dozdej tudi v rabi ni bih Tudi si zna kakšno novo znamnje v pečat izvoliti, samo fcistveno znamnje praviga gèrba (vôpna) ne deržav- niga ne kronovinskiga ne sme biti. Ako kakošna žu- Z velikim veseljem smo sprejeli od g. Ambroza prieujoce poducenje, ki se nam prav potrebno zdi, de se bojo vedile tudi naše županije po Slovenskim v zborih moško in v lepim redu obnašati. De bi pa to vsi naši župani in odborniki po deželi sami po sebi vedili, nihče terjati ne more, ker je to popolnama nova reo. Nihće pa ni bolj v stanu, to poducenje bolj na tanjko in prav po domaće razložiti, kakor ravno gosp. Ambroz, ki je tudi za Ljubljansko mestno županijo osnovo oprav il ni g a reda sostavil, in kterimu ? kakor naši bravci sami dobro vedó, domaća bese- jc veselje brati. Obljubil nam da tako gladko tece ? de jo je j v téh zadevah več za »Novice« pisati. Vřed. Dokler kak svetovavec ali odbornik govori, se ni- prebral. Prosim Te za to ljubav tuđi zanaprej. Vidiš kakor ne sme ne župan ne kak drug svetovavec v besedo kako si me ze spreobernil. Perva dva tečaja 5?No vtikovati, ne besede pregrizniti, ga ne motiti ali dra- si mi bil posílil; zdaj Te pa sam za nje prosim m žití. Če pa govornik le predolgo govori, će brez premisli se lep prosim f ker od dolziga casa po njih 5 ne vem ka čenča, kakor de bi otróbe vézal, ce odskakva od kaj bi pocel, ce jih proti ne dobivam. Kako se Ti ho zapopadka govorjenja, če razžaljivo, sirovo, neotesano čem jez revež hvaležni^a »kazati? Rad bi ti iz na ali zabavljivo govori, naj ga župan podobniga go-opominvanja ne sih hribov kako novico za to pisal; pa tù se nič važni gane zgodi. Ce tu kak nov sneg pade, ga iz Ljnbljan vorjenja opomni; in ako ponovljeniga porajta, naj mu besedo ustavi, to je, dalje govoriti prepovć. sam vidiš. Ce per nas drevje s cvetjem spomlad ozna Drugač je spodobno eno ali drugo rec grajati, drugac pa nuie jo je okoli Ljublj zdavnaj oznanilo. sirovo ako to b a vlj anj ? pervo je vsakimu pripušeno, zdaj od tod najvažniši novica, da so mi vse ovce To je po ? kar graja, tudi dokazati vé > di go pa se ginile; metuljave so bile; tudi drngim sosedam malo ne spodobi v poštenim zboru ktera ostane Ce govornik kak poseben predlog ali nasvèt storí • v naj ga Da se ti bom pa vsaj nekoliko hvaležniga za župan od besede do besede zapise ? ali naj ga od více" skazal ? Nosim iz starih latinskih pisateljev nekoliko govornika spisaniga tirja pri T poznejim glasovanji na tanjko je zato potrebno, de se narodskih stařic nabral, da Ti jih bom za Tvoje , kaj se pravi národ kaj de ta ali uni 3,Novice" pošiljal. Ti že t V ves svetovavec zelí. nost, nárođen ali narodski i vender pa, preden Ti neha govoriti, naj poprime be- kaj več od narodskih staric pišem, naj Ti povém, kako sedo tišti, ki je za njim 11a versti. Za to mora župan siru sosedam besedo narodnost in narodski ali ná- Kader en govornik dobro paziti, de le v tem redu dejo, govorniki k besedi pri rodni razlagal. Bral sim jiní nekaj iz eniga lista kakor so se za njo oglasili. vic Ci r> No Kader je govorjenje v eni reci dokončano ? to je, glaso- , kjer je s pohvalo slovenska národnost v misel vzeta. Vsi se začnejo smejati in pravijo: No, tako je to hvale vredno, če smo Slovenci storklasti in ne- kader nobeden več kaj povedati nima, naj župan vanje napové. Glasovanje je tisto opravilo, po kterim rodni! Tudi mene je smeh posilil. Marsikdoje še kako se zve, za (ali štim). kteri predlog (ali manengo) je vec glasov smešno od nerodnosti perstavil, kakor si lahko sam misliš. Na to sim jim ob kratkim rekel: Kaj je ne Zupau napové versto , po kteri se predlogi v gla rodnost in nerođen 1 to V ze veste: národnost in Na- sovanje vzamejo. On mora presoditi, kteri predlog národen ali narodski je pa vse kaj druziga. (ali ktera maninga) je poprej, in ktera poznej v rodnost ali narodovnost je zapopadek ali obsežek Or lasovanje vzeti, in potem v kratkih besedah predio o* © vsih posebnost in lastnost s eg in na vad oznani in popraša: kdo de pristopi k temu predlogu? ktere se per kakim narodu sploh naj dejo Glas (ali štima) se med 9 m večim stevilam odbornikov nar ga od družili narodov večidel ločijo. Tako ima boljši tako razodene, de tišti, ki predlog poterdijo, slovenski národ, tako ima nemški národ, tako ima eno roko kviško vzdignejo. Ce jih je več, francoski národ svoje posebne šege, navade, last ko polovica zbornikov roke kviško vzdignilo, je predlog nosti ali z eno besedo svojo národnost, ktera ga od pot er jen in veljá za sklep, po kterim se mora po dru z ih narodov razločniga delà. Kaj sim sosedam tem ravnati, in vsi drugi predio tri ft1 > terjenimu nasproti, odpadejo in ne veljajo nic. kteri so temu po- vse od narodnosti po domače pravil, Ti bom 1 • « «V - ... - - V V se V nekterih listih pisal, preden zacnem od narodskih Kader je tako sklep v eni reci storjen, poprime staric župan spet besedo, in drugo opravilo v pretresovanje govoriti. Letas. da Ti nekoliko druziga • v pišem smo slabo prinese, in se spet tako obnaša, kakor je bilo do zdaj potico imeli, namést z orehi je bila z makam potre-povedano. sena; pa te^a nismo vajeni; orehi so bili pozebli, sterdi Kader so tako vse reci vanje, ako noben odbornik morebiti še kaj posvetovanje ne predloži. DVllU ^ |f« U IHOIIIU V UJUlll ^ UI VJli Dl/ will dokončane, neha posveto- pa še čbelarji za čbele preživíti ne bodo imeli. druziga v Slaba bo tudi za kolač. Da bi se bila létina v vsim čisto tega ne vémo kmalo. tako slabo obnesla, kakor létas J 1 ^^ ---- Prav dobro bi bilo, ko bi se vse govorjenje v za- Bog Te obvaruj in spomni se pisnik ali protokol zapisalo, zato de ostane k vednimu ? spominu in za spričevanje, ko bi se přiměřilo d e cez svojiga stariga prijatla Benkoviga Toneta. županijske sklepe vsi ga go vorjenja ni kako pričkanje postane. Ako pa mogoce v protokol zapisati ? se / morajo vonder predlogi in sklepi na tanjko, kakor so bili storjeni, zapisati, in de je vse tako gotovo, naj župan po dokončanim zboru protokol vsim pričijočim predbere. Potem naj župan in en ud zbora protokol pod- pisanama večo pazljivost iskazal, kakor jo zasluživa, ker _? T. ^ 1. _ n___J _ 1__1 l. • V « • 1 • « « « ... , v • « f • 11 1 f v , >. n- Péitna prošnja na vse slovenske tlom® r o tlce • Nek domorodec je v 50. listu lanskih „Novic" pod piseta. Protokol se shrani v županijski pisarnici najni trud za podučevanje gimnazijalske mladeži Mar Ker so zbori ocitni, namreč de sme vsak odrašeni burške v slovenskim jeziku s pohvalo opomeni Res je, da uk od rok gré, ali da bi se ze ? bil dognal na ker učenci še poslusat priti, kaj se v njih sklepa in kako se ta ali uni moz obnaša, se mora pa seopomniti, de poslužavci stopinjo popolnosti, še se réči ne more se morajo mirno zaderžati in se v nobeno reč vtikati, dosti podučivnih pomočkov pogrešajo. Eden ta- ako se zato razločno ne vprašajo. V tacih zborih nima koršnih nar bolj potrebnih je slovenska knjižnica nihce pravice govoriti, kakor iz voljeni županijski možje. (biblioteka) pri tem gimnazii. Glavnica gimnazija Národshe starice slaba je in pri novih šolskih popravah jo na vse strani Pervi list. vlečejo. Ker se za ukovanje (študiranje) dan današnji nekdaj, tako je učencu Ljubi moj Jože ! Lepo Te zahvalim, da si mi iz Ljubljane do zdaj vselej proti svoje „Novice" pošiljal, kakor si jih sam ? * Ljubo bi nam bilo, ko bi nam g, Amb gled taciga protokola dal. prihodnjie en iz Vred. več denarjev potřebuje, kakor sila těžko, si razun solskih bukev še drugih omisliti ktere bi za njegovo privatno omiko koristne bile. Ne bi li verli domorodci temu započetju (vstanovljenju slovenske biblioteke pri Marburškim gimnazii) v pomoč priskočili, in bukve, časopise i. t. d., kterih jim več ni treba, velikodušno podariti blagovolili? Niže podpisana za to podporo v iménu nadepolne nik hlapóna je tudito kmalo zagledal, ter mašino nsta mladeži slovenske in boljše slovenske bodocnosti. Vse ? vil. Kaj je bilo? Čuvaj železnice je blizo svojiga kraja kar ima polje slovenskima slovstva, nama bo drago, ravno kakih 5 minut pred prihodam vozovlaka zapazil posebno pa J. J VOC O I U V mue DIUVCUORC 11J .HIIOIV»^, Ht J --J---------- ť«vvi.».. uwunu/iV 1VVUU OYUJI ZiClH, vsi besed nik i slovenski in ilirski, 3) vsi spisi lep o- kaj ostati; on sam pa je vozovlaku nasproti Ietel znanski slovenskih ali ilirskih pesnikov, 4) vse varnost oznanit. V stirih minutah je bila nova znanstvene bukve slov. ali ilir. spisateljev, 5) spisi vložena. Med tem je marsal Radeeki iz voza pogle vse slovnice slovenske in ilirske 3) de je ena sina pocena. Zaukaže ročno svoji ženi, tam > ne- šina za mladež, 6) vsi tečaji slovenskih in ilirskih caso dal > ter poprasal, kaj de je? Mu povedó. Hitro podá _ 11« • -m pisov, kteri so že izišli ali pa se bodo na svetio dani. čuvaju 25 goldinarjev v srebru za njegovo pazljivost A A _ A ,'HĚtí a 1 Kdor častitih domorodeov bo kaj poslati blagovolil, m vozovi dirjajo naprej Kako se vohernij naj stori pod najnim našlo vam, ali pa pod naslovam tam kaznuje, smo imeli ni davno strašen izgled v • c. k. gimnazijalskiga ravnateljstva po c. k. pošti > ali delj od Celj a, v đolinici, ki od znane lepe V • kar menje izdatkov potroši, po zvestih privatnih ima, je vas precej velika, V tej vasi je bil P a, priložnostih.*) V Marbursru na Božičevo 1850. » Juri Matjašič in Dav. Terstenjak, učitelja verozakona in slovenskiga jezika. Noviéar iz slovensHih Ura jev Gradca. Odbor Štajarskih stanov je Iz sle dečo prošnjo visokimu ministerstvu poslal: ^ Visoko ministerstvo! Predstojnik! 191 županij naše kronovino in mestna županija v Gradcu so se v pridjani prošnji na podpisani odbor s prošnjo obernili : de naj on po-skerbi, de bi se po 83. razdelku deržavne in deželne vstave deželni zbor berž ko je moč skupej poklical. Zavolj prememb zemljišnih reci, zavolj noviga odmeje- zavolj ravno po nja sodniskih in politiskih okrogov, pravnosti vsih deržavljanov glede očitnih občinskih bre men, z eno besedo, zavolj novih deržavljanskih prena redb, je potreba, de se deželni zbor kmalo skupej kliče, tako velika in spoznana, de ta prošnja ni le po željah nekterih sostavljena, temuč de je občna želja Štajarske dežele. Odbor se toraj primoraniga vidi, ministerstvo z zaupanjem prositi, de bi se skoraj pervi deželni zbor skupej poklical. Ker si mora središna vlada varstvo nove deržavne obravnave prideržati, so opravki dezelniga zbora opravniški in le zlo natanjčno poznanje razmer in dezelnih posebnost zamore v tej reci kaj zadostniga storiti. Županije, ktere so po krajni vstanovitni večidel nezmozne, se morajo popra viti i de jim bo mogoce i svoje dolžnosti opravljati ? ktere jim začasna županijska postava od 17. marca s svojim premože- bo moiroče 1849 předpise, de jim njem koristno ravnati in svojim potřebám po mogočosti zadostiti. Neenakosti, ki še zdaj obstoje, se morajo poravnati, posebno kar zadene vkvartiranje vojakov priprego, sole in ohranjenje cest; delà komisije za opro 9 končajo ; šolam stenje zemljis se se le v dezelnim zboru popolnama do- in učiteljem le dežela zamore pomagati. Te řečí in še mnogo drugih, ktere po vstavi segajo v deželni zbor, kakor na priliko, potrebne poprave postav za posle > zavolj naselitve, zavolj razdeljenja zemljis in dru gih reči so se take , de se ne morejo za začasne na znaniti. Iječ segel, ako Odbor meni, de ne bo v opravke vlade prede- prepričanje izreče, de spoljnenje občnih je edino, kar zamore Sta zelja in zagotovljenih pravíc, jarcam teške žertve, ktere je deržava , ko je bila v nevarnosti, od njih tirjala, popraviti in zaupanje uter-diti , in de bo v tem zaupanju prestol in vesolna deržava močno podporo našla." Iz Celja. J. Ko se je unidan slavni vojskovodja Ra dečky iz Dunaja na Laško nazaj peljal, bi se bila skorej velika nesreća prigodila. Ko namreč vozovlak se od Celja odpelje, blizo vasi Tremerje, na enkrat čuvaj železnice nasproti prisopí, ter od dalječ že s klo-bukam in rokama znamnje dajè, hlapone ustaviti. Vod- Kar bo zamoglo iz svojiga obsežka vredništvo Novic v ta namen pripravniga vkupej spraviti, bo iz serea rado storilo, Vred. mož s zi- . Ne je imé bogat 5 ki jeimel, kakor pravijo, blizo 300 mirnikov pri- Sosedje in žita za do delaniga in nakuplj žita hranjen peki od vec krajev so ga prosili bro in pričakuj jim teg gotovo se veči plaćo prodati. Pa zastonj. Yohernik , jim ne zernicà žita ni y zitne cene prepustiti hotel. Pa kaj se zgodi? Osem dni po tem ko ga je zopet en pek za žito poprosil 9 i ter » t obilno plaćo obetal, navstane ponoči pri njemu silen ogenj, in celo pohištvo z vsimi pridelki in žita m vřed pogorí in je pokončano. Ker pa pri družbi za pogo-relstvo tudi zavarvan ni bil, je zdaj popolnama berač ter hodi po deželi tudi milodarov iskat. Ziunej Krajnja. 30. gr. 0d našiga kantonskiga po lavarja y S J g. Paukerja, moram „Novícam" oznaniti ? da je pri naberi vojaskih novincov tako obnasal, da mu je vse za to hvalezno. On ni Ie na to gledal de bi bil za njegovo okrajno odločeno število fantov nanaglaina v soldate vtaknil, ampak Tkakor se ljudomilimu in pra- ví čnimu možu spodobil tudi na to da lj beg nov ne terpijo d ki so bili postavi pokorni in so k naberi prišli. Cez 90 jih iz pervih klasov ni med kterimi jih je morebiti 60 za vojaški stan prišlo vgodnih ? če bi ne bil téh beg niě porajtal y bi bil segel med tište, ki so v létu 1828, 1827 i. t. d. bi bil v tem hipu potrebno število rojeni in gotovo nabral. Ali to bi ne bilo pravično bilo. Za to je vse v létu 1828 rojene in še stariši razrede domu spustil f in si bo prizadjal, še potrebno število (24 novincov) iz vjetih begúnov pervih kl. dopolniti, kar bo toliko lože, ker zdej ob času mirú ni ravno silne naglice potreba. Ce se ne ba begun am ojstro na péte stopalo, inče se bojo namest njih berž novinci iz druzih kla jemali f bo beg zmírej več i imajo beguni na posebno v tacih krajih, kakor pri nas 3 stranćh zavetje, čez Ljubelj 7 9 skozi Kokro in To minsko, in zavolj njih bi mogli po tem pokorni fantje terpeti. Mi smo navajeni vselej resnico govoriti in hvaliti, kar je zares hvalevredno j zató še enkrat rečemo: to obnašanje našiga kantonski poglavarstva je bilo ljudomilo in pr • V ga Hvala mu ? JVovicar iz mnogih Urajev Pomenki v Draždanskim zboru zavolj poravnave nemških zadév so se začeli, in kakor se dozdaj kaže, 9 boste naša in Prajsovska vlada v edinosti ravnale de se bojo tudi vlade manjših dežel jima vdale, je pri-čakovati. — Slisi se, de se bosta tudi naš cesar in Prajsovski kralj v Drazd podal O novim létu so prišli klada" bankovci i veči, to je po 1000 > ». o ? iï) po 3 gold, od 100 2 in 1 gold, pa brez „bankovci derzavniga za sorte na dan 500 in 100 gold, z obrestjo (ai 10 (Reichsschatzscheine) dvoj 9 m a nj s i pa po 50 y 9 činža. bojo kase Z a te bankovce se v tekočim létu vsi 3percentni bankovci centralne gerske deželne dohodke in bankovci bankov na deržavniga zaklada léta ma ob veljavo prišli. 1850 zaměnili ? de boj s casa Ministerstvo ee resno posve tuje 9 tuje j dnami stan v našim cesarstvu poboljšati. Mini ster denarstva misii de ? ce se armada pomanjša in tudi Cvetlieni venec za novo léto Kar se redkokterikrat primeri, se je přiměřilo létas. nam drugi stroški, kar je moc, smaujsajo, se bo zaupanje reè de smo že ob novim létu pod milím nebam Iepo cvetece kmalo povzdignilo, in če bo treba, kaj denarja v ptu- rastljine našli — v znamnje pri nas kaj prijetnja vremena brez jih deželah na posodo vzeti, se bo to posojilo potem snegá. Sledece cvetlice smo našli v botaniškim vertu in na lože dobilo; on nek tudi hoče, de naj bi se deželni in deržavni zbori kmalo vkup poklicali. Minister kupcije pa svetje, de naj bi se narodna banka 5 ki bankovce izdaja , drugač vstanoviia in s to premembo denár v ptujih deželah na posodo vzela, kar se bo po vstanovitvi nove mutne (ali colne) zveze lože zgodilo; deržavni zbor se po njegovih mislih ne more pred vkup pokli- Lj ubijan skim gradu : Rumene tro ben ti ce (stengellose Schliis-selblume, primula acaulis), belo- in ru de će cveteci teloh (schwarze und schwarzrothe Nieswurz, heleborus niger et atro- rubens), modri je tien ik (Buchsbaumblàttriger Ehrenpreis veronica Buxbaumi), marj etice (gem. Massliebe, bellis peren-nis), podbel belocveteči (weissblůhende Pestwurz, petasi-ter albus) in več družili. Tudi be li zvoncki že glavice iz- pod zemlje kazejo. cati, preden niste deželni vstavi za Ogersko in Lásko gotove in deželni zbori v druzih kronovinah poklicani, kar se pa se le v nekterih mescih zgoditi Kako ! dolgo pa se bomo tega miliga cvetja veselili le Bog vé! Morebiti so danes, ko to berete, cvetlice že oterpnele. A. Fleišman. zamore. 18. grudna so perpeljali iz Ogerskiga na Dunaj veliko srebrá, iz kteriga se bo denár koval. Zastavica. Kakó je neki to, de nekteri gospodje v ljudskih solah Ogerskim Na razsajati. — * ju6uniuv«unn.,. <.«011,^1« »"'V, jo terja? naj bi se g slovenskim Ijudstvam v njegovim d< vlada Serbske vojvodine in Temeskiga banata ojstro jeziku pisalo, pa pravijo: to ne more biti, ker gospodj i i m m • V i » 1 • V i • i tit Z' v • • « * /ni « « i « je začela goveja kuga znoviga strasno V jugoslovanskih casnikih se bere de je otrokam venski ucil, skiga rodii pravijo: kaj ne, cmu se boš 1 t terja, naj bi se s kó že znaš!— vikši vradíje pa enskim Ijudstvam v njegovim domaćim zapovedala, de se imajo vse ocitne vradniske opravila niki (č rojeni in izrejeni na Slovenskim) vrad nsk v serbskim jeziku opravljati ; vradniki, ki bi drugac P ne z n aj o! ravnali, bi s tem pokazali, de niso pripravni za cesar Kdor misli to zastavico (Râthsel) nar bolje vganiti ? nai sko službo, in se bojo odstavili. 23 Jožefoviga bila na Dunaji v gledisu Weldnove zakladnije česka igra dan grudna je města v prid Na 4 kose raz- nam vganjko oznani. tergani goldinarski bankovci (flike) še veljajo. Cena kruha in mesá v MjJublJani mesca prosenca Ker se na podlagi žitne cene poprejšnjiga mesca zamore Nova knjiga. Naučenje slovenskiga jezika sosebno sodijskim vrad-nikam polajšati, je spisal g. J. Navrati 1, slavno znani 1 v nemskim jeziku slovensko slov- za pricijoci mesec vagán (mecen) p 5 gold. 11 kraje o KJ vinarje re z t 3 gold. 56 kraje, in 1 vinar ceniti, mora po postavi v Ljubljani ta mesec vagati: emlja za 1 kraj iz epši bele moke 5 lotov in —kvintelca » » » » vrednik 55Vedeža, hleb kruha nico, ki je pod naslovam: „Kurze Sprachlehre mit einer môglichst voli standigen Rechtschreibung der slovenischen Sprache, einem praktischen Anhange, enthaltend versehiedene i » slaběji bele moke lepši pšenične moke za 7 » » » 15 » » » » » iz slaběji pšenične moke za 1 gros 21 » » » » » iz réžene moke s četertinko Formulare und ein deutsch- slovenisches und slove niscfi- deutsches Worterbuch der nothivendigsten Iíunstausdrůcke aus der Straf- Pr. O. vorzůglich » » pšenične zmesane za 1 gros 27 ... 30 soršicniga za 1 groš » » » » 2 » 7> Govéjiga mesá b doklade funt 11 kraj fůr tíerichtsbeamteíL te dni na svitlo prišla v daj Kdor se po ti ceni in vagi ne bo po obstojecih postavah ojstro kaznovan slaběji blago pro Blaznikovi tiskarnici v Ljubljani. Gosp. Navra til je svoj namen: „hitriga Slo venca" spisati, zra ven Ljublj. mestna gosposka tega pa S vradn i kam so dosegel. sebno vstreci, v imenovani slovnici prav lepo Cela slovnica obseže le 2 poli, in vse je v nji tako iimevno razloženo, de se v malo urah slovensko brati in pisati naučiš. Kar pa ti knjižici posebno prednost ? da dejo je njena dokládá, v kteri se mnogi izgledi naj , kako naj se vradniske pisma po slovensko izde-lujejo; na priliko: povabílo přič, pričetki zapisni-kov ali protokolov, izpraševanje přič, povalila ali poklici, sodijske razsodbe, zatožbini spis, očitna obravnava i. t. d. Povèrh vsiga tega je še besednjak nemško-slovensk, inslovensko-nemšk navadniših vradniških besed pridjan — tako de v ti knjižici se zares vse najde, česar je vradniku za izučenje slov. jezika brez truda potreba. Pa ce le vradnikam, temuč vsacimu. ki se hoče V Krajn lahki 7 kr. S do 28 gold. P iži težki funt 10 kr. in pol, srednji 9, (špeh) v bohih cent 26 gold. 40 kraje» slovensko naglo brati in pisati naučiti, priporočimo to knjižico, která bi utegnila tudi takim žup an am dobro Bankne akcije Đeiiai'iie iiaziiasiila. Na Dunaji SO. grudna 1850. služiti, ki zraven slovenskiga tudi nemško umejo in se hočejo p o p olnam a naučiti v slovenskim jeziku kan-celijske pisma izdelovati, kakor se pravim slovenskim županam spodobi. Metalicne po 5 o /„ 95 ll48gl.||BsterhazijoveLo40gl 661 8 » obligacije 4'/2 »4 »3 » 2l/ í> » 82% 74% 6 » » » srećke Windišgre-cove srećke 2 po 20 gl. 18 \'2 » » 55 "i"™"" [ » 2 l/o » 49 Nadjamo se, de bojo te bukvice kmalo v rokah vsih Bankne oblig.» 2'A » 50 » Akcije severneželeznice 113 lf2 » 12 » » » juzne » Milanske » » 124 75«/, » » pridnih vradnikov. Cena te slovničice, ki se pri vsih knjigoprodajav cih dobí, je 30 kraje. Po sojíla od leta 1834 » » 1839 195 » Cekini cesarski 100gl.za 131 l/î >> 1103/4 » IISreberni denár lOOgl.za 128Va > Današnjimu listu je pridjan 1. dokladní list. Natiskar in záložník Jozef Bláznik v Ljubljani.