pit JL Društvo Slovencev RS TRIGLAV Banjaluka • november 2013 • št. 13 UVODNIK............................................................................................................................... 3 POSEBNI DOGODKI Na proslavi dvajsetletnice SD Cankar Sarajevo...............................................4 Ministrica Tina Komel v Banja Luki..................................................................... 5 Veleposlanik Andrej Grasselli med Slovenci v Banjaluki............................6 Deseta obletnica ZNM Republike Srbske......................................................... 7 Obisk novega veleposlanika..................................................................................7 UČIMO SE SLOVENŠČINO Od jeseni do jeseni....................................................................................................8 KULTURA NAS ZBLIŽUJE XIV. Martinovanje v Banjaluki.............................................................................15 S pesmijo med rojaki..............................................................................................16 Slovenski kulturni prazni ......................................................................................17 Večer poezije in glasbe s Sašo Pavček „Obleci me v poljub "....................18 Antologija "Atlas evropske lirike".......................................................................19 Koncert »Šopek nageljnov in bosiljka prepleten sevdahom«.................20 Dnevi slovenske kulture v Novem Sadu..........................................................21 Odmev pozabljenega - pripovedovanje Anje Štefan.................................22 Slikarska razstava "IZMENJAVA" Novo mesto ..............................................23 Pojo naj ljudje -Tabor Šentvid pri Stični..........................................................24 Kozolec- Identiteta slovenske kulture..............................................................25 IV. Slovenski dan v Slatini.....................................................................................26 Dobro došli doma - Ljubljana..............................................................................28 IV. Festival NM Prnjavor »Mala Evropa 2o13«..............................................29 »Igra v glini« -delavnica Ljubljana .................................................................... 29 Dvojezična knjiga »Hipohondrija« Primož Repar........................................32 Skrinja narodnega bogastva SNMRS ................................................................ 32 Srečanje slovenskih pevskih zborov v Sarajevu............................................33 Pica al' potica, Metulj al' Kragulj?........................................................................34 Naši mladi folkloristi ..............................................................................................35 VTISI S POTI April v Novem mestu..............................................................................................36 Predjamski grad ........................................................................................................ 37 Gregorčičeva rojstna hiša ....................................................................................38 Po poteh naših prednikov.....................................................................................39 NISMO JIH POZABILI......................................................................................................41 KUHAJMO Z LJUBEZNIJO............................................................................................42 ZLATE MISLI .......................................................................................................................43 AKTIVNOSTI V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2013 Predstavitev projekta Knjižnica - vesolje zakladov XV. Martinovanje v Banja Luki Praznične decembrske delavnice DvojezičnI zbornik zgodb in pesmi za otroke »Kakšna dobra knjiga!« Obisk dedka Mraza Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministarstvo prosvjete i kuture Republike Srpske Grad Banja Luka Društvo Slovencev Republike Srbske "TRIGLAV'; 78000 Banja Luka, Cara Lazara 20; tel/fax +387 51 461 068; e- mail: drustvo.slovencev.triglav@gmail.com; www.udruzenjetriglav.com TRIGLAV Priprava: Marija Grbič, Nataša Kajmakovič Besedila: Nataša Kajmakovič, Barbara Hanuš, Marija Petkovič, Mladen Lunič, Stanko Prosen, Zdenka Jelič Jezikovni pregled: mag. Barbara Hanuš, mag. Ana Marjanovič / Prevod v srbski jezik: mag. Ana Marjanovič Oblikovanje: Darko Domazet / Tisk: Art print, Banja Luka / Število izvodov: 300 Banjaluškim Slovencem je uspelo nekaj, o čemer se sicer sprašuje vsa Evropa, ko išče recepte, kako doseči sožitje med različnimi narodi na istem geografskem področju. V enciklopedijah je to zabeleženo pod geslom »uspešna integracija«. Zveni enostavno, v teoriji so stvari jasne, praksa pa kaže, da zares uspešno deluje le redko kje. Vam je uspelo. Pri tem je pomembno vlogo odigralo več dejavnikov. Najprej seveda vaše zavedanje, da vaša izvorna kultura ni oklep, ki vas mora braniti v »tujem« in »drugačnem« okolju, pač pa je hrbtenica, na katero ste okolju pustili naložiti vse njegove značilnosti in nato postali njegov sestavni del. Nato vaša lokalna skupnost s svojim izostrenim posluhom za manjšine, ki je lahko svetel zgled ne le nam v Sloveniji, pač pa vsej Evropi. Pa vaše intenzivno in redno vzdrževanje stikov z domovino - bodisi v obliki obiskov Slovenije bodisi sprejemanje obiskovalcev iz Slovenije. Brez stikov izvorna identiteta namreč začne izgubljati oprijemljivost in sčasoma postane le še mit, s katerim se mlajše generacije ne zmorejo več enako dobro poistovetiti. Na tem mestu si štejemo v čast, da smo pred trinajstimi leti postali vaš partner in da smo skupaj vzpostavili uspešno prakso kulturnih, mladinskih, izobraževalnih in družabnih izmenjav, ki vsako leto rojevajo nove in nove povezave, prijateljstva, sodelovanja. Vaše meje tako redno prečkajo slovenski glasbeniki, pevci, lutkarji, pesniki, slikarji in celo knjige. V trinajstih letih so kulturne dogodke v Banjaluki zapolnili številni eminentni kulturni ustvarjalci iz Slovenije, največ jih je gostil Kulturni center Banski dvor, nekaj pa jih je nastopilo na praznovanjih slovenskih praznikov - od Prešernovih dni do martinovanj in tradicionalnih božično-novoletnih srečanj. Nepozabni so bili tudi dnevi z banjaluškimi glasbeniki, literati in pevci, ki so redno vračali obiske kot gostje na prireditvah v Sloveniji. Svoji čez tisoččlanski skupnosti omogočate zadovoljevanje potreb na najrazličnejših področjih. Vaše delo z mladimi je neprecenljivega pomena: vključujejo se v pouk slovenskega jezika, tekmujejo v znanju slovenščine z vrstniki iz drugih slovenskih društev v BiH, Sloveniji in drugih državah, udeležujejo se jezikovnih šol, skozi folklorne delavnice gojijo slovensko ljudsko izročilo. V Novem mestu pa se v okviru programa Evropske prostovoljske službe že celo leto mudi vaš mladi član, ki svoja znanja in izkušnje, ki jih je pridobil pri vas, dograjuje z novimi. Preko mladih se v dejavnosti društva vključujejo tudi njihove širše družine. Na področju založništva društvo vsako leto izdate eno dvojezično knjigo, ki odslikava kulturno raznolikost širše skupnosti. Vaša dejavnost skrbi za starejše, vaše spretno povezovanje slovenskih in banjaluških institucij v skupne projekte ter splošno angažirano društveno delo pa gradi spomenik vrednotam prostovoljstva. Ob koncu še enega uspešnega leta vam izrekamo čestitke in priznanje za delo, ki ga opravljate, in vam želimo vse najboljše pri uresničevanju vaših načrtov tudi v prihodnje! Branka Bukovec Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto NA PROSLAVI DVAJSETLETNICE 20. GODIŠNJICA SLOVENAČKOG SD CANKAR SARAJEVO UDRUŽENJA CANKAR SARAJEVO Na povabilo Slovenskega društva Cankar Sarajevo so se člani Slovencev iz Banjaluke, skupaj z ostalimi člani slovenskih društev v BiH, 18. aprila 2013 udeležili proslave dvajsetletnega delovanja Slovenskega društva Cankar v Sarajevu. Med povabljenci so bili velespo-slanik Republike Slovenije v BiH gospod Grasselli s soprogo, novoizbrana ministrica Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetju, gospa Tina Komel, vodja kabineta Sandi Bonaca, višji svetovalec Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleš Selan, župan mesta Sarajevo in mnogi gosti. Sarajevski Slovenci so ob tej priložnosti pripravili kuturni program, na katerem so poleg pevskega zbora Camerata Slovenica nastopali tudi učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Ob proslavitvi velikega jubileja so podelili tudi priznanja zaslužnim članom njihovega društva in nekaterim slovenskim društvom, s katerimi največ sodelujejo. To zahvalo je dobilo tudi Društvo Slovencev »Triglav« Banjaluka. Po končanem »službenem« delu je sledilo skupno druženje. Na poziv Slovenačkog udruženja Cankar Sarajevo članovi Udruženja Triglav iz Banjaluke, zajedno sa ostalim članovima slovenačkih udruženja u BiH, su 18. aprila 2013.godine učestvovali na obilježavanju 20. godišnjice obnove djelovanja udruženja Cankar iz Sarajeva. Dvadesetu godišnjicu obnove udruženja su obilje-žili svečanom akademijom na kojoj su se predstavili hor udruženja Camerata Slovenica i učenici dopunske nastave slovenačkog jezika. Djelovanje udruženja su predstavili članica upravnog odbora Dina Maksumič i bivši predsjednik Stane Koblar. Svečanoj akademiji su prisustvovali ambasador Republike Slovenije u BiH gospodin Grasselli, ministrica za Slovence u pograničnim područjima i po svijetu Tina Komel, šef kabineta Sandi Bonaca, viši savjetnik Aleš Selan, gradonačelnik grada Sarajevo i mnogi gosti. Povodom proslave velikog jubileja Udruženje Cankar je podijelilo zahvalnice za pomoč pri izvodenju pro-jekata Slovenačkoj iseljeničkoj matici, Društvu za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto, te slovenačkim udruženjima iz Tuzle i Banje Luke. Nataša Kajmakovic Prevela Ana Marjanovič V DRUŽBI Z NOVO MINISTRICO URADA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V petek, 19. aprila 2013, so se v prostoru člani izvršnega odbora Društva Slovencev »Triglav« Banjaluka, Društva Slovencev » Lipa« Prijedor in Društva Slovencev »Prežihov Voranc« Doboj -Teslic družili , tokrat prvič, z novo izbrano ministrico Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel. Na sestanku so bili prisotni tudi veleposlanik Republike Slovenije Andrej Grasselli, vodja kabineta Sandi Bona-ca in višji svetovalec Urada Vlade Republike Slovenije Aleš Selan. Člani so visoke predstavnike seznanili z delom društva, z velikim napredkom in zanimanjem za učenje slovenskega jezika, s težavami, s katerimi se soočajo, in z vedno aktualnim vprašanjem, morebitnega društvenega prostora. Razgovor je bil sproščen. Na zadovoljstvo vseh, ki so bili prisotni, so visoki predstavniki iz Republike Slovenije imeli posluh za vsa vprašanja, ki so jih člani Društva izpostavili. Počakati bo potrebno na boljše čase in ti bodo zagotovo prišli. Nataša Kajmakovic MINISTRICA ZA SLOVENCE PO SVIJETU U BANJALUCI U petak 19. aprila 2013.godine su se članovi Udruženja »Triglav« Banja Luka, Udruženja Slovenaca »Lipa« Prijedor i Udruženja Slovenaca »Prežihov Voranc« Doboj-Teslic sastali sa ministricom Kancelarije Vlade Republike Slovenije Tinom Komel u prostorijama nacionalnih manjina u Banjoj Luci. Na sastanku su takode bili prisutni ambasador Republike Slovenije Andrej Grasselli, šef Konzularne kancelarije u Banjoj Luci, šef kabineta Sandi Bonaca i viši savjetnik Kancelarije Vlade Republike Slovenije Aleš Selan. Tokom razgovora, članovi su visoke predstavnike informisali o radu udruženja, o velikem napretku i zanimanju za učenje slovenačkog jezika, o teškocama sa kojima se suočavaju i o stalno aktuelnom pitanju, moguceg prostora Udruženja. Razgovor je bio voden u opuštenoj atmosferi. Na zadovoljstvo svih prisutnih visoki predstavnici iz Republike Slovenije su imali razumijevanja za sva goruca pitanja koja zadaju poteškoce Udruženju. Potrebno je sačekati bolja vremena koja ce sigurno doci. Prevela Ana Marjanovič VELEPOSLANIK ANDREJ GRASSELLI MED SLOVENCI V BANJALUKI 22. julij 2013 Veleposlanik Republike Slovenije v BiH Andrej Grasselli je ob koncu svojega službovanja v BiH obiskal tudi Društvo Slovencev Triglav v Banjaluki. Vezi, ki jih je gradil z nami, ki živimo izven matične domovine, so postale v času njegovega mandata še bolj trdne. Razumel je naše probleme, naše želje, vendar je bil vedno realen poslušalec in sogovornik . Hvaležni smo, da se je spomnil na nas, nas obiskal in se z nami družil. Prepričani smo, da se bodo naša srečanja tudi v bodoče nadaljevala. Martinovanje, Slovenski dan v Satini in še kaj... , vedno dobrodošli! Nataša Kajmakovič SA AMBASADOROM REPUBLIKE SLOVENIJE, OVAJ PUT U BANJOJ LUCI 22. julij 2013 Ambasador Republike Slovenije u BiH, Andrej Grasselli je povodom okončanja svog službovanja u BiH, posjetio i Udruženje Slovenaca »Triglav« u Banjoj Luci. Veze, koje je gradio i učvrščivao zajedno sa nama koji živimo izvan matične domovine, postale su u vrije-me njegovog mandata još čvršče. Razumio je naše probleme, naše želje, a uvijek je bio realan slušalac i sago-vornik. Zahvalni smo da se je sjetio nas, da nas je posjetio i sa nama se družio. Sigurni smo da če se naši susreti nastaviti. Martinovanje, Slovenski dan u Satini i šta ne več ..., uvijek dobrodošli! Prevela Ana Marianovič DESETA OBLETNICA ZNM REPUBLIKE SRBSKE Deset let je minilo od ustanovitve Zveze nacionalnih manjšin. Letošnje leto je jubilejno in vsi pripadniki nacilonalnih manjšin smo se zato še posebej pripravili. V dvorani Banskega dvora v Banjaluki smo 26. septembra 2013 pripravili svečano akademijo. Resnično je bila svečana. Poleg predstavnikov nacionalnih manjšin so se akademije udeležili tudi ljudje iz političnega, mestnega vrha, člani konzularnih predstavništev in tisti, katerim pripada največja zasluga za ustanovitev Zveze nacionalnih manjšin. Govorniki, od predsednika Narodne Skupščine Republike Srbske Igorja Radojčiča, predsednika Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske prof. Rajka Kuzmanoviča, nekdanjega predsednika mesta Banjaluka dipl. ing Dragoljuba Davidoviča in prof. dr. Miloša Miškoviča, so v svojem govoru poudarili, da je bogastvo živeti v multikulturni družbi. Potrebno je znati ceniti to bogastvo, mu dati podporo in biti srečni, da skupaj gradimo boljšo bodočnost nas vseh, živečih na tem skupnem življenjskem področju. Nataša Kajmakovic OBISK NOVEGA VELEPOSLANIKA Mag. Iztok Grmek, novi veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, se je v petek, 25. oktobra, sestal s člani Društva Slovencev Triglav v Banjaluki. Spremljal ga je vodja konzularne pisarne v Banjaluki Branko Zupanc. Gospod Iztok Grmek je članom Društva predstavil svoje dosedanje delo in načrte. Med prednostnimi nalogami je navedel spodbujanje tesnejšega sodelovanja med gospodarstveniki iz Bosne in Hercegovine in Slovenije. Povedal je tudi, da Ministrstvo proučuje možnost za ponovno vzpostavitev lektorata slovenskega jezika na Univerzi v Sarajevu. Zaradi velikega zanimanja za učenje slovenščine v Republiki Srbski pa bi bil lektorat dobrodošel tudi v Banjaluki. Mladen Lunič, podpredsednik Društva Slovencev Triglav, se je gostu zahvalil za obisk in mu poročal o delu Društva. Podaril mu je oba biltena, ki ju je Društvo izdalo, in knjigo Atlas evropske. Gospod Grmek je z zanimanjem prelistal biltena, ki prikazujeta številne dejavnosti, ki jih izvaja Društvo Slovencev Triglav. Povedal je, da so za predstavnike Društva vrata njegove pisarne v Sarajevu vedno odprta, da bo prisluhnil njihovim pobudam in jim poskušal pomagati. Z veseljem se bo udeležil tudi katere izmed prireditev v Banjaluki, predvsem tistih, ki jih pripravljajo mladi, saj je delo z mladimi za negovanje slovenskega jezika in kulture najpomembnejše. Barbara Hanuš OD JESENI DO JESENI Svet je kakor ringaraja, vse prihaja in odhaja, vse v krogu se vrti, zdaj smo tu in zdaj nas ni. Anja Štefan Šolsko leto pride in odide in v enem samem letu se lahko zgodi toliko zanimivega! Za učence dopolnilnega pouka slovenščine smo pripravili veliko različnih dejavnosti in prav delavnice, nastopi, izleti, tabori in podobne oblike dela pomembno vplivajo na motivacijo za učenje. Šolsko leto se začne s prireditvijo ob evropskem dnevu jezikov, nadaljuje se z nastopom na srečanju nacionalnih manjšin in z martinovanjem. Na zadnjem martinovanju so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine predstavili s pesmijo Jutri se bom v mesto peljal. Novembra so nas v okviru projekta Premagujmo razlike obiskali učenci in učitelji z Osnovne šole Livada iz Ljubljane. Pokazali so nam psihološke delavnice, ki nam pomagajo razumeti marsikatere stiske vzgoje in odraščanja. Čas so imeli tudi za ogled Banjaluke. Nataša Kajmakovič jih je z zanimivo razlago popeljala v različna zgodovinska obdobja razvoja mesta. Gostje so se nam pridružili še na prazničnih ustvarjalnih delavnicah. Praznični december - ustvarjalne delavnice, obisk Ljubljane in novoletna prireditev V prostorih Društva je v soboto, 1. decembra, prijetno dišalo po sveže pečenem kruhu. Praznični december smo začeli z delavnicami za otroke in mladino. Pod spretnimi otroškimi prsti so nastajale lepe voščilnice, učenci dopolnilnega pouka slovenščine so barvali steklene kozarčke in risali črke na lesenih tablicah. Imeli smo tudi pečico in otroci so se učili gnesti in oblikovati testo. Kar so naredili, so spekli. Decembra smo z učenci obiskali Ljubljano. Naši gostitelji so bili učenci in učitelji OŠ Bežigrad. Na šoli smo si ogledali dobrodelno prireditev, ki jo vsako leto pripravijo v sodelovanju z UNICEFom. Imeli smo tudi delavnico, izdelovali smo Božičke. Na prireditvi v Trubarjevi hiši literature smo se srečali s pisateljem Tadejem Golobom in ilustratorjem Cirilom Horjakom. Predstavila sta nam knjigo Zlati zob in vsak učenec je dobil svoj izvod knjige. Ciril Horjak je vodil delavnico izdelovanja stripov in nastali so res zabavni stripi. Praznično okrašena Ljubljana je navdušila prav vse otroke. Tudi prostori Društva Slovencev Triglav so bili decembra praznično okrašeni. V torek, 18. decembra, nas je obiskal stari mož z belo brado. Otroci so mu pripravili kratek program, on pa jih je razveselil z darili. Pomlad je prišla - pomladne delavnice, obisk dijakov z Gimnazije Novo mesto in učencev z Osnovne šole Bežigrad Zimske počitnice so hitro minile, dnevi so postali daljši in toplejši. V Banjaluki smo prihod pomladi pozdravili tako, da smo na delavnicah izdelovali vse to, na kar ob besedi pomlad najprej pomislimo: cvetlice, pirhe in zajčke iz testa. 22. marca so nas obiskali dijaki prvih in drugih letnikov z novomeške gimnazije, prišli so z dvema profesoricama, spremljala jih je tudi Branka Bukovec z Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, saj je prav ona pobudnica številnih projektov, ki povezujejo Banjaluko in Novo mesto. Gostje so si skupaj z našimi učenci ogledali samostan Trapisti in zdraviliški kraj Slatino, muzej Republike Srbske in Banjaluko, predstavili smo jim tudi pouk. Decembra smo preživeli nekaj lepih dni v Ljubljani, aprila so nam vrstniki z Osnovne šole Bežigrad obisk vrnili. Pokazali smo jim Banjaluko, Slatino, konjeniški center Čokorska polja in rafting center ob reki Vrbas. Reka Vrbas marsikoga spominja na Sočo in s svojo zeleno barvo vse očara. Tabora - na Planini pri Sevnici in ob Boračkem jezeru 28. aprila smo odšli k učencem na OŠ Planina pri Sevnici. Pričakali so nas s pesmijo Slovenskega naroda sin in s kolački, na katerih so bila napisana naša imena. Učiteljica Nina Gradič Planko je dve leti poučevala v Republiki Srbski, zdaj pa je v okviru projekta Popestrimo šolo za učence dopolnilnega pouka slovenščine pripravila planinsko-medkulturni tabor. Ob zanimivih igrah in pestrih aktivnostih na Lovrencu, na Lisci in na šoli Planina pri Sevnici so se otroci naučili marsikaj novega in preživeli tri prelepe dni v naravi. Ob zaključku šolskega leta so se učenci iz Banjaluke, Tuzle, Sarajeva, Vršca in Zrenjanina udeležili tabora, ki ga je ob Boračkem jezeru organizirala Zveza slovenskih društev v Bosni in Hercegovini Evropa zdaj. Poleg druženja je bil cilj tabora tudi spoznavanje Slovenije in njenih značilnosti, pouk slovenščine na taboru je vodila učiteljica Rut Zlobec. Nastopa - na odru gledališča Jazavac v Banjaluki in v Fojnici 12. maja so učenci dopolnilnega pouka slovenščine s predstavo Moj dežnik je lahko balon nastopili pred polno dvorano mestnega gledališča Jazavac. Nastopalo je več kot trideset otrok, od najmlajših do srednješolcev. Predstavo so pripravili pod mentorskim vodstvom Jelene Sitar in Igorja Cvetka, lutkarjev iz Ljubljane. Poudarek je bil na procesu dela, saj so otroci vse lutke in maske izdelali sami. Predstavo je spremljala glasba - zazveneli so zvoki harmonike, kitare in violine. V petek, 10. maja, so otroci ves dan ustvarjali maske in lutke, v soboto, 11. maja, so si razdelili vloge in vadili, v nedeljo, 12. maja, so že pokazali rezultate svojega dela. To predstavo so uprizorili tudi na srečanju učencev dopolnilnega pouka slovenščine, ki ga je 1. in 2. junija v Fojnici organizirala Zveza slovenskih društev v BiH Evropa zdaj. Predstavilo se je sedem šol, in sicer SKD Cankar iz Sarajeva in oddelek Slovenska skupnost Kakanj, Slovenska skupnost iz Tuzle, Društvo Slovencev Lipa iz Prijedora, Društvo Slovencev Prežihov Voranc iz Doboja, Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke in oddelek Slatina. Učenci iz Slatine so zaigrali lutkovno igrico Petelinček in čudežni mlinček, osnovnošolci iz Banjaluke igro Moj dežnik je lahko balon, srednješolci iz Banjaluke pa so pripravili utrinke z ekskurzije - predstavitev reke Soče in recital pesmi Simona Gregorčiča. Srečanji z umetnikoma - s pesnikom in pisateljem Andrejem Rozmanom Rozo in pesnico in pisateljico Anjo Štefan V Fojnici smo se srečali s slovenskim pesnikom, pisateljem, igralcem, dramatikom in prevajalcem Andrejem Rozmanom Rozo. Pri pouku smo brali njegove knjige Crvive pesmi, Marela in Mihec gre prvič okrog sveta, srednješolci pa so spoznali Izbrane Rozine v akciji. Pesnik nam je doživeto predstavil svoje delo in prepričali smo se lahko, da je odličen interpret lastnih besedil. Andrej Rozman Roza sodi med najizvirnejše in najbolj vsestranske sodobne ustvarjalce v Sloveniji in veseli smo, da smo njegov literarno-gledališki nastop lahko videli na srečanju učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. Ob zaključku šolskega leta smo v Banjaluki gostili slovensko pesnico, pisateljico in pravljičarko Anjo Štefan. Pesmi, uganke in pravljice Anje Štefan so nas spremljale vse leto. Otroci so predstavili del njenega ustvarjanja, več pa je o tem povedala sama. Njeno delo ni namenjeno le otrokom. V sredo, 12. maja, se je srečala z otroki, v četrtek, 13. junija, pa je pripravila pripovedovalski večer za odrasle. Vsi so z zanimanjem prisluhnili ustvarjalki. Zaključek šolskega leta in poletni tabori Šolsko leto se je izteklo. Ob zaključku je izšel bilten To smo mi. Pesnica in pisateljica Anja Štefan je popestrila naše zadnje srečanje in otroke in odrasle popeljala v svet pravljic. Učenci so prejeli potrdila za obiskovanje dopolnilnega pouka slovenščine. Prav vsi osnovnošolci in srednješolci so si prislužili pohvale, saj so pridno obiskovali pouk in sodelovali na številnih dejavnostih ob pouku. Tudi odrasli udeleženci dopolnilnega pouka so prejeli potrdila. Otroci in odrasli, ki so vse leto brali, so dobili še priznanja Bralne značke Slovenije in knjižno nagrado. Tako, počitnice so tu! A učenci dopolnilnega pouka slovenščine tudi poleti bogatijo svoje znanje jezika. Srednješolci so se julija udeležili Mladinske poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani in tečaja slovenskega jezika v Kopru. Osnovnošolci so se udeležili Poletne šole slovenščine v Tolminu in Tabora slovenskih otrok po svetu v Fari. Vse poletne šole in tabori obsegajo dopoldanski program, ki je namenjen učenju slovenščine, in popoldanske ter večerne dejavnosti, ko so v ospredju ogledi kulturno-zgodovinskih znamenitosti, spoznavanje okolice, ustvarjalne, športno-rekreacijske in druge družabne aktivnosti. Na poletnih šolah in taborih imajo mladi priložnost spoznati svoje vrstnike, ki živijo v različnih državah, a jih druži skupni interes - naučiti se jezik svojih prednikov in spoznati Slovenijo. Natečaji, kviz in še marsikaj drugega V tem letu smo se udeležili številnih natečajev in na mnogih smo bili uspešni. David in Dorde Stanišic sta se v Ljubljani udeležila odprtja razstave Pilovih stripov in razglasitve nagrajencev, saj sta za strip o Šnofiju in Pepci prejela drugo nagrado. Anja Ambrožič in Teodora Kelečevic sta se maja v Ljubljani udeležili snemanja oddaje Male sive celice. Na snemanje sta bili povabljeni, ker sta oktobra v Nišu zmagali na kvizu Koliko poznamo našo Slovenijo. V Slovenijo sta prišli z vrstniki, ki se v Srbiji učijo slovenščino. Ob zaključku šolskega leta smo se dogovorili, da se bomo pridružili projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci - poletni bralci. Vsem, ki so poleti pridno brali, smo na začetku septembra podelili majico in priznanje za sodelovanje. Novo šolsko leto - Evropski dan jezikov in kviz 26. septembra praznujemo Evropski dan jezikov in s sodelovanjem na prireditvi v narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki učenci dopolnilnega pouka slovenščine pokažemo, kako zanimiv je slovenski jezik. Ponosni smo, da je v tem okolju tako veliko zanimanje za učenje slovenščine. Na letošnji prireditvi smo se poigrali s črkami na paličicah, pokazali smo, kaj se zgodi, če besede beremo od desne proti levi in če eno črko v besedi zamenjamo z drugo. Gledalcem smo povedali Živalsko abecedo in pesem Borisa A. Novaka Ljubiti ter jim zastavili nekaj ugank Anje Štefan. 19. oktobra so se učenci iz Subotice, Novega Sada, Niša, Tuzle, Sarajeva, Tesliča, Kaknja, Slatine in Banjaluke v Banjaluki pomerili v poznavanju živali. Kviz je pripravil in vodil avtor priljubljenega kviza Male sive celice Darko Hederih, pomagal mu je slovenski igralec Pavle Ravnohrib. Vsi učenci dopolnilnega pouka slovenščine so pokazali, da veliko vedo, marsikaj novega pa so ob iskanju odgovorov na vprašanja še izvedeli. V novem šolskem letu smo tako že imeli priložnost pokazati sadove svojega dela, tudi to šolsko leto pa tako kot vsako prinaša nove izzive, veliko načrtov in upanje, da se izpolnijo. Pouk obiskuje osem osnovnošolcev v Slatini ter šestintrideset osnovnošolcev, trinajst srednješolcev in šestintrideset odraslih v Banjaluki. Barbara Hanuš XIV. MARTINOVANJE V BANJALUKI XIV. MARTINOVANJE U BANJALUCI Veselo je bilo v soboto, 17. novembra 2012, v dvorani "Valentin" v Banjaluki. Martinov dan slavi naše društvo po starem slovenskem običaju že štirinajsto let. Skoraj da ni človeka v Banjaluki in širši okolici, da ni slišal za običaj krstitve mošta v vino, zato ni čudno, da se je v Valentinu tokrat zbralo več kot tristo gostov. Skupaj z nami so se veselili sonarodnjaki iz banja-luške regije, člani slovenskega društva iz Sarajeva in Niša, predstavniki iz Veleposlaništva Republike Slovenije v BiH, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenske izseljenske matice, predstavniki Vlade Republike Srbske v BiH, predstavniki mestne uprave Banjaluke, gosti iz Društva za razvijanje prostovljnega dela Novo mesto, naši prijatelji drugih narodnosti in naši sponzorji, ki so nam tudi tokrat omogočili, da naše praznovanje uspe. Prisotne sta pozdravila v imenu Vlade Republike Slovenije državni sekretar Matjaž Longar in podpredsednica v Vladi Republike Srbske gospa Nada Tešanovič Veselo je bilo u subotu 17. novembra 2012. godine u dvorani "Valentin" u Banjaluci. Martinov dan slavi naše Udruženje po starom slovenačkom običaju več četrnaestu godinu. Skoro da nema čovjeka u Banjaluci i široj okolini, da nije čuo za običaj krštenja mošta u vino, pa zato nije čudno, da se u Valentinu ovaj put okupilo više od tristo gostiju. Zajedno sa nama su se veselili sunarodnici iz banjalučke regije, članovi slovenačkih udruženja iz Sarajeva i Niša, predstavnici iz Ambasade Republike Slovenije u BiH, Kancelarije Vlade Republike Slovenije za Slovence u pograničnim područjima i po svijetu, Slovenačke iseljeničke matice, predstavnici Vlade Republike Srpske u BiH, predstavnici gradske uprave Banjaluke, gosti iz Društva za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto, naši prijatelji iz ostalih nacionalnosti i naši sponzori koji su nam i ovaj put omogučili da naše praznovanje uspije. Prisutne su pozdravili, u ime Vlade Republike Slovenije, državni sekretar Matjaž Longar, te potpredsjednica Vlade Republike Srpske Nada Tešanovič. Starejši člani smo se potrudili, da prireditev pripravimo, naši mlajši člani, učenci dopolnilnega pouka slovenščine, pa so skupaj z učiteljico Barbaro poskrbeli, da s svojim nastopom vpeljejo vse nas v pričetek praznovanja. Vse je potekalo po načrtu, le mošt je težje tekel po grlu, pa ne dolgo. Novomeški sv. Martin je skupaj z botri krstil mošt in vsi smo s polnimi kozarci in pesmijo nazdravili rojstvu mladega vina. Nataša Kajmakovič S PESMIJO MED ROJAKI V Trbovljah so se v soboto, 1. decembra 2012, v Kulturni dvorani Svoboda Trbovlje prepevale slovenske narodne in starogradske pesmi. Peli so jih oktet UN 'S TRBOUL in MePZ Davorin Jenko Društva Slovencev Triglav iz Banjaluke. Društvo Slovencev Triglav RS Banjaluka že vrsto let uspešno sodeluje z mestom Trbovlje, posebno s skupino Uns Trboul. Uspešen oktet UN 'S TRBOUL je Slovencem znan, prav tako je znan in cenjen tudi v Republiki Srbski v Stariji članovi su se potrudili da proslavu pripremi-mo, a naši mladi članovi, učenici dopunske nastave slo-venačkog jezika su se, zajedno sa učiteljicom Barbarom, pobrinuli da svojim nastupom uvedu sve nas u poče-tak praznovanja. Sve je išlo po zacrtanom planu, samo je mošt teže klizio niz grlo, ali ne zadugo. Sv. Martin iz Novog mesta je zajedno sa kumovima krstio mošt i svi smo, punim čašama i pjesmom , koju je zapjevao hor „Davorin Jenko", nazdravili rodenju mladog vina. Prevod Ana Marjanovič PJESMOM MEDU RODACIMA U Trbovlju su se u subotu 1. decembra 2012. godine u Kulturnoj dvorani Svoboda Trbovlje pjevale slovenačke narodne i starogradske pjesme. Pjevali su ih oktet UN 'S TRBOUL i Mješoviti hor „Davorin Jenko" Udruženja Slovenaca "Triglav" iz Banjaluke. Udruženje Slovenaca RS "Triglav" Banjaluka več niz godina uspješno saraduje sa gradom Trbovlje, a naročito sa grupom UN 'S TRBOUL. Uspješan oktet UN 'S TRBOUL je Slovencima poznat, a poznat je i cijenjen u Republici Srpskoj u Banjaluci, Banjaluki, kjer so že večkrat sodelovali na koncertih, ki jih organizira Društvo Slovencev Triglav v sodelovanju s Kulturnim centrom Banski dvor Banjaluka. Vedno so obstajale želje, da bi organizirali skupni koncert tudi v Trbovljah. Letos nam je to uspelo uresničiti. Povabilo na skupni koncert smo rojaki, ki živimo v zamejstvu v Banjaluki in se trudimo, da ohranimo kulturo in jezik naše matične domovine, z veseljem sprejeli. Koncerta so se udeležili župan Trbovelj, predstavniki mestne uprave in številnimi Trboveljčani. Občutilo se je posebno vzdušje. Vzdušje čustev, topline in treme. To pozitivno tremo so imeli predvsem naši pevci in njo je uspešno razpršila voditeljica programa. Lepo je bilo poslušali pesmi skupaj s sonarodnjaki in jih skupaj tudi prepevati. Lepo je s pesmijo graditi mostove, čvrste, prijateljske in nikdar več porušene. Nataša Kajmakovič gdje su više puta učestvovali na koncertima, koje organizuje Udruženje Slovenaca "Triglav" u saradnji sa Kulturnim centrom Banski dvor Banjaluka. Uvijek su postojale želje da se organizuje zajednički koncert i u Trbovlju. Ove godine nam se to uspjelo i ostvariti. Poziv na zajednički koncert smo mi Slovenci, koji živimo van Slovenije i koji se trudimo da očuvamo kulturu i jezik naše matične domovine, s veseljem primili. Na koncertu su bili gradonačelnik Trbovlja, predstavnici gradske uprave i brojni žitelji Trbovlja. Osjetila se posebna atmosfera. Atmosfera osječaja, topline i treme. Tu pozitivnu tremu su imali prvenstveno naši pjevači, ali je nju uspješno otklonila voditeljica programa. Lijepo je bilo slušati pjesme zajedno sa sunarodnicima. Lijepo je pjesmom graditi mostove, čvrste, prijateljske i nikada više porušene. Prevod Ana Kunjadič SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK SLOVENAČKI KULTURNI PRAZNIK Z razstavo "Slovenske vaške legende in običaji" avtorja Simona Šubica smo letos v prostoru nacionalnih manjšin proslavili slovenski kulturni praznik. Zahvaljujoč Slovenski izseljenski matici, ki je bila pobudnik, smo v skupnem projektu, članom društva in številnim obiskovalcem predstavili slike samorastnika, slikarja, ki s svojimi slikami predstavlja, kot je napisano v katalogu, "figuralno slikarstvo". Motive za slike, kot je dejal sam avtor, išče v ožji in širši okolici krajev in ljudi. Navdih in inspiracijo črpa v že ustvarjenih slikah znanih avtorjev npr. Martina Gasparija in drugih, karerih dela najdemo širom sveta. Simon Šubic riše slike vaških legend, običajev, ljudi in na svoj način s pesmijo, kjer koli razstavlja, predstavlja in prenaša del bogastva slovenske kulture. Gospa Vesna Vu-kšinič Zmaič je vse, ki so ob tej priliki bili prisotni, pozdravila v imenu Slovenske izseljenske matice, medtem Slovenački kulturni praznik smo ove godine proslavili uz izložbu "Slovenačke seoske legende i običaji" autora Simona Šubica održanu u prostorijama Kluba nacionalnih manjina. Zahvaljujuči Slovenačkoj iseljeničkoj matici (SIM), koja je bila inicijator, u zajedničkom projektu smo članovima udruženja i brojnim posjetiocima predstavili slike samoniklog slikara, koji svojim slikama predstavlja, kako je napisano u katalogu, "figuralno slikarstvo". Motive za slike, kako kaže sam autor, traži u užoj i široj okolini mjesta i ljudi. Inspiraciju crpi u več nastalim slikama poznatih autora npr. Martina Gasparija i drugih, čija djela možemo nači širom svijeta. Simon Šubic slika slike seoskih legendi, običaja, ljudi i na svoj način uz pjesmu, gdje god da izlaže, predstavlja i prenosi dio bogatstva slovenačke kulture. Gospoda Vesna Vukšinič Zmaič, glavni sekretar SIM je sve prisutne pozdravila u ko je pooblaščeni minister, vodja Konzularne pisarne v Banjaluki Branko Zupanc pohvalil tesno sodelovanje našega društva in Slovenske izseljenske matice pri realizaciji in uspešni organizaciji razstave ob slovenskem kulturnem praziku. Ob tej priložnosti je zaželel vsem prisotnim uživanje pri ogledu slik, ki v svoji barvni pestrosti dajejo videz preteklosti, vaških legend, običajev in ljudi. S temi željami je razstavo odprl. Številni obiskovalci, med katerimi so bili tudi mnogi pripadniki ostalih narodov, prijatelji vseh kulturnih dogodkov, ki jih pripravi naše Društvo Slovencev"Triglav", so se osmega februarja kljub hladnem večeru udeležili otvoritve razstave. Skupaj z nami so uživali pri ogledu slik, v pogovoru z avtorjem, pri poslušanju pesmi, ki jih je napisal in uglasbil avtor sam, v zanimivih komentarjih posameznikov o določeni sliki, ki jim je vzbudila spomin na otroštvo, mladost, preživeto nekje v Sloveniji, pri rojakih. V veselem razpoloženju, s slastnimi zalogajčki in dobro kapljico ali sokom je druženje trajalo, trajalo, in prav je tako. Nataša Kajmakovič ime Slovenačke iseljeničke matice, a nakon toga je šef Konzularne kancelarije u Banjoj Luci Branko Zupanc po-hvalio tijesnu saradnju našeg Udruženja i SIM pri realizaciji i uspješnoj organizaciji izložbe povodom proslave slovenačkog kulturnog praznika. Tom prilikom je zaželio svim prisutnim da uživaju u gledanju slika, koje u svojoj šarolikosti daju pogled na prošlost, seoske legende, običaje i ljude. Zaželivši to, otvorio je izložbu. Brojni posjetioci, medu kojima su bili i mnogi pripadnici ostalih nacionalnosti, prijatelji svih kulturnih do-gadaja koje priprema naše Udruženje, su tog 8. februara uprkos hladnom vremenu prisustvovali otvaranju izložbe. Zajedno sa nama su uživali u gledanju slika, u razgovoru sa autorom, u slušanju pjesama, koje je napisao i komponovao sam autor, u zanimljivim komentarima pojedinaca o odredenim slikama, koja ih je podsjetila na djetinjstvo, mladost provedenu negdje u Sloveniji, kod rodaka. Dugo smo se družili u veselom raspoloženju, uz ukusne zalogaje i osvježenje. Prevela Ana Marjanovič VEČER POEZIJE IN GLASBE »OBLECI ME V POLJUB« VEČE POEZIJE I MUZIKE "OBUCI ME U POLJUBAC V soboto, 23. februarja, je bila v Domu omladine predstava poezije in glasbe, ki so jo oblikovali gosti iz Slovenije: igralka Saša Pavček ter glasbeniki Aljoša Rija-vec, Šemsudin - Dino Džopa in Jan Oršič. Večer ljubezenskih pesmi in čutne glasbe je navdušil vse obiskovalce. 0 V pesniški zbirki Obleci me v poljub Saša Pavček z osupljivo iskrenostjo pripoveduje ljubezensko zgodbo. Njena lirika je polna vere v izpolnitev potrebe po bližini. To je ranljiva, globoko osebna poezija, ki nas vabi, da se ji predamo. Za predstavo so mladi glasbeniki na besedila Sašinih pesmi napisali avtorsko glasbo, ki doživetje U subotu, 23. februara u Domu omladine održana je predstava poezije i muzike, koju su izveli gosti iz Slovenije: glumica Saša Pavček te muzičari Aljoša Rijavec, Šemsudin - Dino Džopa i Jan Oršič. Veče ljubavnih pjesama i senzualne muzike je oduševilo sve posjetioce. » * • V U pjesničkoj zbirci Obuci me u poljubac Saša Pavček nevjerovatno iskreno pripovijeda ljubavnu priču. Njena lirika je puna vjere u ispunjavanje potrebe za bli-skošču. To je ranljiva, duboko lična poezija, koja nas poziva da joj se predamo. Za predstavu su mladi muzičari na riječi Sašinih pjesama napisali autorsku muziku, koja poezije še poglobi, hkrati pa spregovori v univerzalnem jeziku, ki ne potrebuje prevoda. Ritem predstave narekuje pomen besedil, glasba pa nam pomaga, da barvitost in zvočnost besed še intenzivneje doživimo. Z nami so bili vrhunski umetniki, ki so predstavo Obleci me v poljub pred tem odigrali že v mnogih slovenskih krajih, z njo pa so gostovali celo v Argentini. Navdušila sta nas harmonija besed ter skladje verzov in glasbe. Podoživljali smo izpoved igralke, besede, zvoke in podobe smo kar srkali vase in na koncu izrazili svojo hvaležnost, da so umetniki gostovali v Banjaluki. Nastop nikogar ni pustil ravnodušnega, tudi ustvarjalci predstave so začutili, da so se s harmoničnim spojem glasbe in poezije dotaknili obiskovalcev. Barbara Hanuš Antologija »ATLAS EVROPSKE LIRIKE« Mednarodni literarni večer pod naslovom »Atlas Evropske lirike« je bil 15. aprila v mali dvorani Banskega dvora v Banjaluki za mnoge prisotne enkraten. Predstavljena je bila knjiga, v kateri so pesniki različnih narodnosti objavili pesmi v svojem maternem jezik. Pesmi so v srbski jezik prevedli književniki, ki so našli posluh in vrednost, da bogastvo lirike zberejo v knjigo, ki bo našla svoje mesto na mnogih policah knjižnic, in bo tako dostopna mnogim ljubiteljem poezije. Knjigo je predstavil prof. Šindič, o pesnikih, zastopanih v knjigi, je govoril književnik Zdravko Kecman. On je na podbudo predsednice Društva Slovencev Grbičeve in vseh predstavnikov narodnih manjšin, zastopanih v Republiki Srbski v BiH, zbiral gradiva, se povezoval s pesniki in prevajalci ter sam prevedel največ pesmi. Na litrarnem večeru so svoje pesmi brali slovenski pesniki Maja Vidmar, Barbara Korun ter Primož Repar, još produbljuje doživljaj poezije, a u isto vrijeme govori univerzalnim jezikom, koji ne treba prevod. Ritam predstave diktira značenje teksta, a muzika nam pomaže da obojenost i zvučnost riječi doživimo na još intenzivniji način. Sa nama su bili vrhunski umjetnici koji su predsta-vu Obuci me u poljubac prije toga odigrali u mnogim mjestima u Sloveniji, a gostovali su čak i u Argentini. Oduševila nas je harmonija riječi te sklad stihova i mu-zike. Proživljavali smo ispovijest glumice, riječi, zvuke i slike smo upijali i na kraju izrazili svoju zahvalnost za gostovanje umjetnika u Banjaluci. Nastup nikoga nije ostavio ravnodušnim, a i stvaraoci predstave su osjetili da su harmoničnim spojem muzike i poezije dodirnuli posjetioce. Prevela Ana Marjanovič Antologija »ATLAS EVROPSKE LIRIKE« Medunarodno literarno veče pod naslovom »Atlas Evropske lirike« je 15. aprila u maloj sali Banskog dvora u Banjoj Luci za mnoge prisutne bio jedinstven. Predstavljena je bila knjiga u kojoj su pjesnici različitih nacionalnosti napisali pjesme na svom maternjem jeziku. Prevodi pjesama na srpski jezik su potekli iz pera mnogih književnika, koji su našli sluha i vrijednosti da bogatstvo lirike skupe knjigu, koja če nači svoje mjesto na mnogim policama biblioteka, vitrina i na taj način dostupna mnogim ljubiteljima poezije. Knjigu je prisutnima u uvodniku predstavio prof. dr Miljko Šindič, a o pjesnicima zastupljenim u knjizi je govorio književnik Zdravko Kecman. Književnik Zdravko Kecman je na podsticaj predsjednice Udruženja Slovenaca, Marije Grbič i interesa svih predstavnika nacionalnih manjina zastupljenih u Republici Srpskoj u BiH bio spreman da preuzme breme prikupljanja gradiva, povezivanja sa pjesnicima, prevodiocima, medu kojima je sam preveo največi dio pjesama. pesnici iz Slovaške, Makedonije (sedaj živi v Ljubljani) in pesnik madžarske narodnosti (sedaj živi v Vojvodini). Prevode pesmi so interpretirale dijakinje banjaluške gimnazije. Združenje narodnih manjšin je na uspešnem literarnem večeru s ponosom predstavilo svojo knjigo »Atlas Evropske lirike«, v kateri je prisoten duh narodov, duh ljudi, ki s svojo poezijo družijo ljudstva širom Evrope, sveta. Nataša Kajmakovic Na litrarnoj večeri su svoje pjesme skupili slovenački pjesnici, Maja Vidmar, Barbara Korun, Primož Repar, pje-snikinje iz Slovačke, Stanislava Hrobakova Repar, iz Makedonije, Lidija Dimkovska (sada živi u Ljubljani) i pre-vodilac madarske nacionalnosti, Iliješ Feher (sada živi u Vojvodini). Prevode pročitanih pjesama su interpretirale učenice banjalučke gimnazije. Udruženje nacionalnih manjina je na uspješnoj lite-rarnoj večeri s ponosom predstavilo svoju knjigu »Atlas Evropske lirike« u kojoj je prisutan duh naroda, duh ljudi, koji svojom poezijom spajaju narode širom Evrope, svijeta. Prevela Ana Marjanovič KONCER T »ŠOPEK NAGELJNOV IN BOSILJKA PREPLETEN SEVDAHOM« Društvo Slovencev »Triglav«je v mestnem gledališču »Jazavac« 17. maja 2013 priredilo koncert z naslovom »Šopek nageljnov in bosiljka prepleten sevdahom«. Na koncertu so nastopile štiri pevske skupine. Pevska skupina slovenskega društva »Planika« iz Zrenjanina je tokrat prvič nastopila v Banjaluki, pevski skupini iz Slovenije, LPZ Medvode in Un's Trboul, sta že večkrat gostovali v našem mestu. Ansabla Zdravka Cosica ni potrebno posebej predstavljati, saj ga Banjalučani dobro poznajo. Pesmi , ki jih pojejo pevci te skupine, skupaj z instrumentalno spremljavo polnijo dvorane Banskega dvora. Voditelj koncerta Nebojša Kuštrinovic je v veznem tekstu predstavil nastopajoče pevske skupine in skupaj z intrerpretatorji spletel šopek slovenskih narodnih pesmi, starogradskih pesmi in sevdalink. Koncerta se je udeležilo veliko poslušalcev, med katerimi so bili poleg vplivnih ljudi iz Slovenije in mesta Zrenjanina iz Republike Srbije tudi bivši ambasador BiH in sedanji svetovalec za mednarodne odnose Mesta Banjaluke gospod Milan Balaban in konzul Konzularne pisarne Republike Slovenije v Banjaluki Branko Zupanc. KONCERT »BUKET KARANFILA I BOSILJKA PREPLETEN SEVDAHOM« Udruženje Slovenaca »Triglav« je u gradskom pozorištu »Jazavac« 17. maja 2013. godine organizovalo koncert pod naslovom »Buket karanfila i bosiljka prepleten sevdahom«. Na koncertu su nastupile četiri grupe pjevača. Horu slovenačkog udruženja »Planika« iz Zrenjanina je ovo bio prvi nastup u Banjaluci, a ostala dva hora iz Slovenije, LPZ Medvode i Un's Trboul, su vec više puta gostovali u našem gradu. Ansambl Zdravka Cosica nije potrebno posebno predstavljati jer ga Banjalučani dobro poznaju. Pjesme koje pjeva ta grupa uz instrumentalnu pratnju pune dvorane Banskog dvora . Voditelj koncerta Nebojša Kuštrinovic je predstavljao grupe koje nastupaju i zajedno sa interpretatorima pleo buket slovenačkih narodnih pjesama, starogradskih pjesama i sevdalinki. Na koncertu je prisustvovao veliki broj slušaoca medu kojima su, pored čelnih ljudji iz Slovenije i grada Zrenjanina iz Republike Srbije, bili i bivši ambasador BiH a sada savjetnik za medunarodne odnose Grada Banja Luka, gospodin Milan Balaban i konzul Konzularne kancelarije Republike Slovenije u Banjaluci Branko Zupanc. Aplavz, s katerim so poslušalci nagradili nastopajoče, je potrdil, da nas pesem združuje, oživlja, osrečuje. Pesem je odraz kulture naroda in je pomembna za ohranitev njegovega obstoja. 7 j . f * t»* f ' ( f L (I iT* L i > -t. S L: j .. Aplauz kojim su slušaoci nagradili one koji su nastupali je potvrdio da nas pjesma združuje i usrečuje. Pjesma je odraz kulture naroda i njegovanje njegovog postojanja. Nataša Kajmakovic Prevela Ana Marjanovič DANI SLOVENAČKE KULTURE U NOVOM SADU Od 16-18.5. 2013.godine Društvo Slovenaca «Kre-darica» iz Novog Sada je organizovalo Dane slovenačke kulture i tim povodom je pozvano Udruženje Slovenaca «Triglav» iz Banje Luke da učestvuje na ovoj kulturnoj manifestaciji. Bogat trodnevni program se sastojao od horske pjesme, recitala, izložba slika i fotografija, projekcija dokumentarnih filmova i promocije knjige «Vreme i ljudi - Slovenci u Novom Sadu» koje je izdalo DS «Kredarica». DNEVI SLOVENSKE KULTURE V NOVEM SADU Društvo Slovencev "Kredarica" Novi Sad je od 16. do 18. maja 2013, organiziralo dneve slovenske kulture. Na to kulturno manifestacijo je bilo povabljeno tudi Društvo Slovencev "Triglav" Banjaluka. Bogat tridnevni program je bil sestavljen iz zborovskih pesmi, recitalov, razstav slik in fotografij, projekcij dokumentarnih filmov in predstavitve knjige " Vreme i ljudi" - Slovenci v Novem Sadu, ki jo je izdalo DS "Kredarica." Drugu veče Dana slovenačke kulture obilježili su nastupi MePZ «Kredarica» i vokalnih grupa «Davorin Jenko» iz Banje Luke i vokalne grupe DS «Kredarica». Koncert je u prelijepoj atmosferi završen uz zajedničku pjesmu svih učesnika muzičkog programa «Slovenija od kod lepote tvoje». Treče veče Dana slovenačke kulture predstavili su se svojim cjelovečernjim koncertom gosti iz Tolmina -MPZ «Poljubinj» i folklorna grupa «Razor». U sklopu na-stupa prikazan je promotivni film o Posočju. Nakon koncerta za sve učesnike organizovan je koktel i zakuska. Ljiljana Sukara Drugi večer so nastopali: MePZ "Kredarica", MePZ "Davorin Jenko" iz Banjaluke in zbor DS "Kredarica". V čudovitem vzdušju se je koncert končal s skupno pesmijo vseh sodelujočih "Slovenija od kod lepote tvoje." Tretji večer so se s svojim celovečernim koncertom predstavili gosti iz Tolmina - MPZ "Poljubinj" in folklorna skupina "Razor." Prikazan je bil film o Posočju. Po koncertu je bila za vse sodelujoče organizirana zakuska. Prevod Nataša Kajmakovič ODMEV POZABLJENEGA - pripovedovanje Anje Štefan Ob koncu šolskega leta je učiteljica Barbara pripravila za učence dopolnilnega pouka slovenščine presenečenje. V goste je povabila znano pesnico, pisateljico in pravljičarko Anjo Štefan. V sredo, 12. junija, so ob njenem pripovedovanju pravljic, ugank in pesmi uživali mlajši učenci dopolnilnega pouka slovenščine, medtem ko smo v četrtek zvečer s posebnim zanimanjem sledili pripovedovanju Anje Štefan starejši člani našega Društva. V Sloveniji so pripovedovalski večeri že vrsto let znani, kot je ob predstavitvi naše gostje Anje Štefan omenila učiteljica Barbara. Anja Štefan vodi festival Pravljice danes in zanimanje zanj je ne samo med otroki, temveč tudi med starejšimi veliko. Žal tega pri nas še ne poznamo. Očitno smo vse preveč vezani za sodobne tehnike povezovanja, nismo sposobni poslušanja in le redko nam ostane čas za stvari, ki so nam nekoč ob poslušanju zgodbic naših babic in dedkov, veliko pomenile. Anji Štefan je z njenim darom pripovedovanja pravljic uspelo, da je v nas prebudila občutek, kaj vse nam pravljice lahko sporočajo. Mnogi smo to že pozabili, vrgli v zapeček , vendar smo se v četrtkovem večeru , ki nam ga je s svojim programom podarila izjemna pripovedovalka Anja Štefan, po dolgem času, vrnili iz pozabljenega. Nataša Kajmakovič SLIKARSKA RAZSTAVA "IZMENJAVA" SLIKARSKA IZLOŽBA " RAZMJENA" Novo mesto 20. 6.2013 V okviru Tedna kultur, ki ga tradicionalno vsako leto junija pripravlja Društvo za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta, je 20. 6. 2013 v Kulturnem centru Janeza Trdine, Novo mesto odprta slikarska razstava "IZMENJAVA". Predstavila sta se akademska slikarja Veso Sovilj in Slobodan Vidovič iz Banjaluke. Skupna slovenska predstavitev banjaluških umetnikov Vesa Sovilja in Slobodana Vidoviča, generacijsko oddaljenih in formiranih v drugačnih družbenih, političnih in kulturnih razmerah istega prostora, je spontan rezultat širokega razpona odnosov med profesorjem in študentom oziroma med dvojico kolegov, prijateljev in predstavnikov ene umetniške scene. Izbor del za to razstavo večinoma temelji na novih stvaritvah, med katerimi nekatere vidimo prvič, delujejo pa kot značilne predstavitve njunih osebnih in, v formalnem in konceptualnem smislu, med seboj različnih si umetniških izrazov. Organizator: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Društvo Slovencev Triglav Banja Luka Novo mesto 20. 6.2013 U okviru Sedmice kulture, koju tradicionalno svake godine u junu organizuje Društvo za razvijanje dobrovoljnog rada iz Novog mesta, u Kulturnom centru Janeza Trdine, Novo mesto 20.6. je otvorena slikarska izložba "RAZMJENA". Predstavili su se akademski slikari Veso Sovilj i Slobodan Vidovič iz Banjaluke. Zajedničko slovenačko predstavljanje banjalučkih umjetnika Vesa Sovilja i Slobodana Vidoviča, generacijski udaljenih i formiranih u drugačijim društvenim, političkim i kulturnim odnosima istog prostora, spontan je rezultat širokog raspona odnosa izmedu profesora i studenta odnosno izmedu dvojice kolega, prijatelja i predstavnika jedne umjetničke scene. Izbor djela za ovu izložbu večinom se temelji na novim stvarima, medu kojima neke vidimo prvi put, a deluju kao značajne predstave njihovih ličnih i, u formalnom i konceptualnom smislu, medusobno različitih umjetničkih izraza. Organizator: Društvo za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto, Udruženje Slovenaca Triglav Banja Luka 44. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI MePZ »Davorin Jenko« Društva Slovencev Banjaluka že enajst let sodeluje na veliki pevski prireditvi Tabor slovenskih pevskih zborov. V prijetni vasici Šentvid, kjer se vsi vaščani z veliko ljubeznijo in vnemo trudijo, da gostijo številne pevske zbore, so na sobotni predvečer, letos 21. junija priredili že 44. koncert »Pojo naj ljudje«, na katerem je sodelovalo enajst pevskih zborov iz zamejstva. Med njimi je bil tudi MePZ »Davorin Jenko « Društva Slovencev iz Banjaluke. Vse pevce in poslušalce je pozdravil predsednik Upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični gospod Jernej Lampret. Tisti, ki se že dalj časa udeležujejo te prireditve, lahko opazijo vidno napredovanje nekaterih zborov. Med te spada prav gotovo tudi MePZ »Davorin Jenko«. Tokrat so bili pevci našega Društva deležni posebnega aplavza. Koncert je trajal celi dve uri, vendar je ob petju čas hitro minil. Sledilo je druženje ob obilnem prigrizku in pijači, pogovor z rojaki, s katerimi se redko srečujejo, in z vedno prisotno pesmijo. Ta je zvenela pozno v noč. Kljub utrudljivemu potovanju in tremi pred nastopom ni bilo občutiti posebne utujenosti. Malo počitka je ostalo do največje prireditve. V nedeljo, 22. junija 2013, je bil Tabor slovenskih pevskih zborov, tokrat z nazivom » Sijaj, sijaj sončece«... in resnično je sijalo in resnično je bil lep sončen dan in na takšen dan je pelo slovenske pesmi 2ooo glasov pod vodstvom Igorja Švare, dirigenta vseh zborov neprekinjeno od leta 1994. O ljudski pesmi so pisali mnogi slovenski glasbeniki, skladatelji, zborovodje in zbiralci ljudskega izročila. Ti zapisi so bili na prireditvi čudovito vezno besedilo. -V ljudski pesmi začutiš moč generacij, ki so preživele vse viharje. - (Ljuba Jenče) Nataša Kajmakovič 44. TABOR SLOVENAČKIH HOROVA U ŠENTVIDU PRI STIČNI Mješoviti hor »Davorin Jenko« Udruženja Slovenaca Banjaluka več četrnaestu godinu učestvuje na velikoj horskoj priredbi Tabor slovenačkih horova u prijatnom selu Šentvid pri Stični, gdje se svi koji tamo žive ljubazno trude da ugoste brojne horove u subotu naveče. Dana 22.06.2013. su organizovali več 44. koncert »Neka pjevaju ljudi» na kojem je učestvovalo jedanaest horova iz pograničnih područja. Medu njima je učestvovao i hor »Davorin Jenko« Udruženja Slovenaca iz Banjaluke. Sve pjevače i slušaoce je pozdravio predsjednik Upravnog odbora Tabora slovenačkih horova Šentvid pri Stični gospodin Jernej Lampret. Oni koji učestvuju na ovom koncertu več duži niz godina mogu uočiti vidan napredak nekih od horova. Medu njih sigurno spada i hor »Davorin Jenko«. Ovaj put su pjevači našeg hora, medu ostalim odličnim horovima, dobili poseban aplauz. Koncert je trajao cijela dva sata, ali je uz pjesmu vrijeme brzo prošlo. Uslijedilo je druženje, razgovor sa sunarodnicima s kojima se rijetko srečemo. Uprkos zamornom putovanju, nije se mogao osjetiti umor kada je nastupila koncertna trema. Malo vremena za odmor je ostalo do naredne i to največe priredbe. U nedjelju 23. 06. 2013. održan je Tabor slovenačkih horova, ovaj put nazvan »Sijaj, sijaj sunašce...« i zaista je sijalo i zaista je bio lijep sunčan dan i na takav dan je, pod vodstvom Igorja Švare, dirigenta svih horova od 1994.godine, pjevalo 2000 glasova. O narodnoj pjesmi su pisali mnogi slovenački muzičari, kompozitori, horovode. Zapisi nekih od njih su na priredbi bili divan vezni tekst. -U narodnoj pjesmi osjetiš moč generacija, koje su preživjele sve vihore- (Ljuba Jenče) Ana Marjanovič KOZOLEC - IDENTITET SLOVENAČKE KULTURE U sklopu manifestacije "Slovenski dan", u prostorija-ma Kluba nacionalnih manjina Banja Luke, u petak, 28. juna 2013.godine, sa početkom u 19 časova, održano je predavanje na temu „Kozolec - identitet slovenačke kulture". onalnošču, a istovremeno savršenom arhitektonskom strukturom oplemenjuje prostor u kome se nalazi. Kozolci su vezani isključivo sa slovenački etnički prostor i to je ono što im daje poseban značaj u očuvanju slovenačke kulture i identiteta. Navedena su neka od saznanja koja su slušaoci imali priliku da ponesu sa ovog predavanja. Mladen Lunic Predavanje su organizovali Udruženje Slovenaca RS „Triglav" iz Banjaluke i Slovenačka iseljenička matica iz Ljubljane. Publika, koja je napunila prostor Kluba, imala je priliku čuti prezentaciju g. Boruta Juvanca, profesora Univerziteta u Ljubljani, stručnjaka za vernakularnu arhi-tekturu. Kozolec je stalna, samostoječa, vertikalna, pretežno drvena, otvorena i pokrivena naprava za sušenje i spremanje hrane. Medutim, iza ove precizne definicije krije se viševjekovna mudrost i iskustvo slovenačkog kmeta, koja zadivljuje svojom jednostavnošču i funkci- KOZOLEC - IDENTITETA SLOVENSKE KULTURE V sklopu prireditve "Slovenski dan" je bilo v petek, 28. junija, ob 19. uri predavanje "Kozolec- identiteta slovenske kulture". Organizatorja predavanja sta bila Društvo Slovencev RS "Triglav" iz Banjaluke in Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane. Vsi, ki so se zbrali v prostoru so poslušali g. Boruta Juvanca, profesorja Univerze v Ljubljani in strokovnjaka za vernakularno arhitekturo. Kozolec je stalen, samostoječ, vertikalen, pretežno lesen, odprt in pokrit objekt za sušenje in shranjevanje hrane. V tej precizni definiciji se skriva stoletna modrost in izkustvo slovenskega kmeta, občudovanja vredna enostavnost, funkcionalnost, a istočasno brezhibna arhitektonska struktura, ki bogati prostor, v katerem se nahaja. Kozolci so vezani izključno za slovenski etnični prostor in prav to jim daje posebno mesto pri ohranitvi slovenske kulture in identitete. Navedena so le nekatera spoznanja in ta so poslušalcem predavanja dala priložnost, da vidijo vrednost kozolcev. Prevod Nataša Kajmakovic IV SLOVENSKI DAN V SLATINI V soboto, 29. junija, zjutraj je deževalo. Vreme ni obetalo nič dobrega in mi banjaluški Slovenci, ki se za ta naš Slovenski dan pripravljamo že več mesecev, smo bili zaskrbljeni. Star pregovor pravi, da po dežju vedno posije sonce, in tokrat je tako resnično bilo. Slatina, v katero so se v različnih obdobjih doseljevale številne slovenske družine, pretežno s Krasa in Primorske, je bila skupaj z nami pripravljena za sprejem gostov. Postavljen je bil šotor s stojnicami, na katerih so svoje proizvode pokazali in ponujali Merkator, KUD Piskavica, Društvo žena iz Laktašev in gostitelj, Društvo Slovencev »Triglav« Banjaluka. Na naši stojnici smo letos predstavili štiri dvojezične knjige, v slovenskem in srbskem jeziku, pisateljev in Čisto pravi kozolec lahko vidimo v Slatini na domu našega člana Mladena Luniča. Nacionalna zavest je prisotna med nami, ki živimo izven matične domovine. Prisotna je bila tudi v našem delu. Številnim gostom, med njimi so bili ministrica Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, vodja kabineta Sandi Bonaca, predstvaniki Izseljenske matice Republike Slovenije, Meta Lokar iz SAZUja, gospod Franc Feltrin, Luka Klopčič, župan Novega mesta Alojzij Muhič, gospa Branka Bukovec iz Društva za razvijanje prostovljne-ga dela, župan mesta Laktaši, vodja Konzularne pisarne Republike Slovenije v Banjaluki Branko Zupanc, mnogi gosti iz slovenskih društev, ki delujejo v ostalih mestih BiH, Republike Srbije in mnogi prijatelji. Vsi smo uživali v petju slovenskih zborov Camerata Slovenica iz Sarajeva in našega MePZ Davorin Jenko, igranju veselih viž ansambla iz Novega Sada in harmo- pesnikov z Dolenjske in Banjaluške regije, naš bilten, ki ga vsako leto izda Društvo, in bilten, ki so ga letos ob koncu šolskega leta pripravili učenci dopolnilnega pouka slovenščine skupaj z učiteljico mag. Barbaro Hanuš. Posebnost naše stojnice so bili zagotovo kozolci. Prav ti so mnogim vzbudili radovednost, pa tudi vprašanj ni manjkalo. Imeli smo srečo, saj smo večer pred Slovenskim dnem imeli čast prisluhniti predavanju o kozolcih, identiteti slovenske arhitekture. Gospa Vesna Vukšinič Zmaič iz Izseljenske matice Republike Slovenije nam je v goste pripeljala prof. dr. Boruta Juvanca iz Fakultete za arhitekturo, strokovnjaka za vernakularno arhitekturo. Torej, nekaj malega, kar smo si uspeli zapomniti od predavanja, smo povedali tistim, ki so želeli izvedeti kaj več o tem objektu, ki ga na našem območju redko vidimo. nikarjev iz Novega mesta. V vsej tej veseli družbi pa so vse prisotne najbolj razveselili naši najmlajši člani. Samo šest mesecev so se učili plesati slovenske plese. Skupaj z njihovo učiteljico gospo Majdo Nemanič in vrstniki iz otroške folklorne skupine Kres iz Novega mesta so pripravili izvrsten folklorni program. Vzdušje kot na pravi veselici, veselo s pravim slovenskim golažem, polento, dobro kapljico, petjem, plesom. Po jutranjem dežju lep sončen dan, doživet v čudoviti naravi Slatine, v katero so se doseljevale mnoge slovenske družine, ki so s seboj prinesle svoj način življenja in navade, znale so sprejeti in spoštovati novi način življenja in nikoli niso pozabile svoje identitete. Nataša Kajmakovič IV SLOVENAČKI DAN U SLATINI U subotu 29. juna 2013.godine ujutro kiša je padala. Vrijeme nije ništa dobro obečavalo, a mi, banjalučki Slovenci, koji se za taj naš Slovenački dan spremamo več mjesecima, bili smo zabrinuti. Stara poslovica kaže, da poslije svake kiše dode sunce, i ovaj put je zaista tako i bilo. Slatina u koju su se doseljavale brojne slovenačke porodice u različitim pe-riodima, pretežno iz Krasa i Primorske je bila zajedno sa nama spremna za prijem gostiju. Postavljen je bio i šator sa štandovima na kojima su svoje proizvode pokazali i ponudili Merkator, KUD Piskavica, Društvo žena »Osmjeh žene« iz Laktaša i domačin, Udruženje Slovenaca »Triglav« Banjaluka. Na našem štandu smo ove godine predstavili četiri dvojezične knjige na srpskom i slovenačkom jeziku, pi-saca i pjesnika iz Dolenjske i banjalučke regije, kao i naš bilten, kojeg svake godine izdajemo, te bilten, kojeg su na kraju ove školske godine napisali učenici dopunske nastave slovenačkog jezika zajedno sa učiteljicom mag. Barbarom Hanuš. Posebnost našeg štanda su sigurno bili kozolci. Baš oni su mnoge zainteresovali pa je tako bilo i puno pitanja u vezi sa tim. Imali smo sreče, jer smo veče prije imali čast slušati predavanje o kozolcima, identitetu slovenačke arhitekture. Gospoda Vesna Vukšinič Zmaič iz Slovenske izseljenske matice Republike Slovenije nam je u goste dovela prof. dr Boruta Juvanca sa Fakulteta za arhitekturu, stručnjaka za vernakularnu arhitekturu. Ipak, nešto smo uspjeli i zapamtiti od predavanja, pa smo onima koji su željeli više znati o tom objektu kojeg rijetko možemo vidjeti na našim prostorima odgovarali na pitanja. Pravi kozolec možemo vidjeti u Slatini kod kuče našeg člana Mladena Luniča. Nacionalna svijest je prisutna medu svima nama koji živimo izvan matične domovine. Prisutna je bila i u našem programskom dijelu. Brojni gosti su bili sa nama, medu njima ministrica Kancelarije Vlade Republike Slovenije za Slovence po svijetu Tina Ko- mel, šef kabineta Sandi Bonaca, predstavnici iz Slovenske izseljenske matice, predstavnici SAZU, Svjetski slovenački kongres gospodin Franci Feltrin, Luka Klopčič, gra-donačelnik Novog mesta Alojzij Muhič, gospoda Branka Bukovec iz Društva za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto, načelnik opštine Laktaši, šef Konzularne kancelarije Republike Slovenije u Banjaluci Branko Zupanc, mnogi gosti iz slovenačkih udruženja koji djeluju u ostalim gradovima BiH, Republike Srbije, predstavnici nacionalnih manjina, članovi našeg udruženja i mnogi prijatelji. Svi prisutni su uživali u pjesmama slovenačkih horo-va, Camerata Slovenica iz Sarajeva, našeg hora Davorin Jenko, plesu ansambla iz Novog Sada i harmonikaša iz Novog mesta. U cijelom tom dogadaju sve prisutne su najviše razveselili naši najmladi članovi. Samo šest mje-seci su učili plesati slovenačke plesove. Zajedno sa učiteljicom gospodom Majdom Nemanič i vršnjacima dječije folklorne grupe Kres iz Novog mesta priredili su izvrstan folklorni program. Atmosfera kao na pravom veselju, veselo s pravim slovenačkim gulašom, palentom, uz dobru kapljicu, pje-vanje, ples. Nakon juatrnje kiše bio je lijep sunčan dan, proveden u divnoj prirodi Slatine u koju su se doseljavale mnoge slovenačke porodice, koje su sa sobom donijele svoj način življenja, običaje, i koje su znale primiti i po-štovati novi način življenja i nikada nisu zaboravili svoj identitet. Prevela Ana Marjanovič '^frl 1 DOBRODOŠLI DOMA - LJUBLJANA Na Kongresnem trgu v Ljubljani smo se 4. julija 2013 počutili resnično dobrodošli. Gostitelji, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu so se trudili, da srečanje Slovencem, ki živimo izven matične domovine poteče brezhibno. Tokrat se je družilo z rojaki poleg starejših tudi okoli 300 mladih iz Hrvaške, Madarske, Makedonije, Srbije, BiH, Italije in Argentine. Prav ti mladi, ki sedaj spletajo vezi med rojaki, bodo v prihodnje čvrsta opora pri uresničenju njihovih ciljev in ispolnitvi želja. Lepo je bilo videti toliko mladih, ki so prišli v čudovito prav tako njihovo mesto Ljubljano, da se srečajo z rojaki in da na centralni prireditvi Dobrodošli doma, pokažejo, da se slovenska pesem, ples in jezik ohranja tudi tam od koder prihajajo, od tam, kjer je sedaj njihova domovina. Prireditev se je začela že popoldne. Predstavile so se folklorne, glasbene in dramske skupine. Mlajši člani Društva Slovencev Triglav iz Banjaluke so skupaj z otroško folklorno skupino, Kres iz Novega mesta zaplesali venček slovenskih narodnih plesov. Čudovito je bilo gledati in poslušati breskrbno in razigrano predstavitev mladih izvajalcev. Centralna prireditev se je pričela točno, kot je za Slovence poznano, ob enaindvaseti uri. Prvi, ki so s spesmijo pozdravili mnoštvo ljudi, zbranih na Kongresnem trgu so bili mladi člani Društva Slovencev Triglav iz Banjaluke. Skupaj z otroci folklorne skupine Kres iz Novega mesta so pomagali glasbeniku Janezu Dovču pri izvedbi pesmi Tu smo doma. Sledila sta, pozdravni govor župana mesta Ljubljana gospoda Mitje Jankovica in ministrice za Slovence v zamejstvu in v svetu gospe Tine Komel. Program so nadljevale glasbene skupine s poznanimi pevci iz zabavne in operne glasbe a za konec so s skladbo Naj traja skupaj peli mladi člani Slovenskega društva Triglav Banjaluka, otroci folklorne skupine Kres iz Novega mesta, skladatelj in umetnički vodja glasbenega dela Janez Dovč uspešen umetnik Trkalj in Vesna Zornik. Svečana, tokrat drugačna, modernejša centralna prireditev je bila končana. Vsi, ki smo se na petkovem večeru družili, smo se počutili kot doma. Bili smo doma, bili smo dobrodošli doma. Napisala Nataša Kajmakovič DOBRODOŠLI DOMA 2013 Na Kongresnom trgu u Ljubljani 5. jula 2013. osjetili smo da smo zaista dobrodošli. Organizatori, Kancelarija Vlade Republike Slovenije za Slovence po svijetu, su se trudili da Slovencima koji žive izvan matične domovine susret protekne bez greške. Ove godine se sa sunarodnicima, pored starijih, družilo i oko 300 mladih iz Hrvatske, Madarske, Makedonije, Srbije, BiH, Italije i Argentine. Baš ti mladi, koji se sada povezuju sa sunarodnicima, biče jedni drugima čvrsta podrška pri ostvarenju svojih ciljeva i ispunjenju želja. Lijepo je bilo vidjeti toliko mladih, koji su došli u divan grad Ljubljanu, da se sretnu sa sunarodnicima i da na centralnoj priredbi Dobrodošli doma, pokažu da se slo-venačka pjesma, ples i jezik čuvaju i tamo odakle dolaze, tamo gdje je sada njihova domovina. Priredba je počela još popodne. Predstavile su se folklorne, muzičke i dramske grupe. Mladi članovi Udruženja Slovenaca Triglav iz Banjaluke su zajedno sa dječi-jom folklornom grupom Kres iz Novog mesta zaplesali vijenac slovenačkih narodnih plesova. Divno je bilo gle- dati i slušati kako su se mladi izvodači bez greške razigrano predstavili. Centralna priredba je počela tačno, po čemu su Slovenci poznati, u 21 čas. Prvi, koji su pjesmom pozdravili mnoštvo ljudi, koji su se okupili na Kongresnom trgu su bili mladi članovi Udruženja Slovenaca Triglav iz Banjaluke. Zajedno sa djecom folklorne grupe Kres iz Novog mesta pomagali su muzičaru Janezu Dovču pri izvože-nju pjesme »Tu smo doma«. Uslijedili su pozdravni govor gradonačelnika grada Ljubljana gospodina Zorana Jankoviča i ministrice za Slovence po svijetu gospode Tine Komel. Program je nastavljen nastupima muzičke grupe sa poznatim pjevačima zabavne i operne muzike a za kraj su uz pjesmu »Naj traja« zajedno pjevali mladi članovi Udruženja Triglav Banjaluka, djeca folklorne grupe Kres iz Novog mesta, kompozitor i umjetnički voda muzičkog dijela Janez Dovč, uspješan, umjetnik Trkalj i Vesna Zornik. Svečana, ovaj put drugačija, modernija centralna priredba je bila završena. Svi koji smo se u petak družili smo se osjetili kao kod kuče. Bili smo kod kuče, bili smo dobrodošli kuči. Prevela Ana Marjanovič IV. FESTIVAL NM OPŠTINE PRNJAVOR «MALA EVROPA 2013» Prnjavor, 03.08.2013. Prnjavor je gradič koji je poznat po tome što na po-dručju te Opštine živi čak trinaest nacionalnih manjina, koje više od jednog stolječa uspijevaju da održe svoj kulturni i nacionalni identitet. Zbog toga je ovaj grad po četvrti put organizovao Festival nacionalnih manjina Opštine Prnjavor «MALA EVROPA 2013». Udruženje Slovenaca «Triglav» Banja Luka je i ove godine dalo doprinos ovoj kulturnoj manifestaciji mu-zičkim programom MePZ «Davorin Jenko». U okviru festivala organizovano je niz manifestacija na kojima je predstavljeno bogato kulturno i gastro-nomsko naslijede nacionalnih manjina koji žive na po-dručju Opštine Prnjavor. Festival je počeo otvaranjem izložbe u Domu kulture, a u sportsko -rekreacionom centru «Borik» pripadnici nacionalnih manjina (Ukrajinci, Česi, Poljaci, Slovenci, Romi, Italijani i Makedonci) su svojim kulturno-umjet-ničkim programima pokazali da su očuvali svoju tradici-ju i običaje i da na taj način doprinose promociji vlastitih nacionalnih kultura, te i kulturne raznovrsnosti Opštine Prnjavor. Napisala Ljiljana Sukara »IGRA V GLINI« -DELAVNICA LJUBLJANA Ljubljana, 12. - 15. 9.2013 Slovenska izseljenska matica , pravzaprav gospa Vesna Vukšnič Zmaič, nas je povabila k sodelovanju v delavnici izdelave keramike in lončarskih proizvodov. Radi smo sprejeli povabilo. Iz našega društva se je prijavilo šest članic, za moške člane našega društva pa je to »tabu«. Iz ostalih slovenskih društev prejšnje domovine se je prijavila samo ena članica, Majda Sušnik iz Društva Slovencev »Sava« Beograd. IV. FESTIVAL NM OBČINE PRNJAVOR „MALA EVROPA 2013" Prnjavor, 03.08.2013 Prnjavor je malo mesto, ki je znano kot del občine, v kateri živi celo trinajst nacionalnih manjšin, katerim že več kot stoletje uspeva, da ohranjajo kulturno in narodno indentiteto. Prav zaradi tega je to mesto že četrtič organizator Festivala nacionalnih manjšin občine Prnjavor „ Mala Evropa 2013". Društvo Slovencev„Triglav" Banjaluka je z MePZ Davorin Jenko tudi letos sodelovalo na tej kulturno - glasbeni prireditvi. Organiziranih je bilo več dogodkov, na katerih je bila predstavljena bogata kulturna in gastronomska dediščina nacionalnih manjšin, ki žive na področju Občine Prnjavor. Festival se je začel z otvoritvijo razstave v Domu kulture, v športno- rekreativnem centru „Borik" pa so pripadniki različnih narodov (Ukrajinci, Čehi, Poljaki, Slovaki, Romi, Italijani in Makedonci), s svojim kulturno--umetniškim program pokazali, da so ohranili svoje tradicionalne običaje in da s predstavljanjem svoje kulture prispevajo k kulturni raznolikosti občine Prnjavor. Prevod Nataša Kajmakovic GALERIJA KERAMIKE "IGRA U GLINI" Ljubljana, 12. - 15. 9.2013. Slovenačka iseljenička matica, odnosno gospoda Vesna Vukšnič Zmaič nas je pozvala na saradnju u radionici učenja i izrade keramike i lončarskih proizvoda. Rado smo se odazvali na poziv. Iz našeg Udruženja se prijavilo šest članica. Iz ostalih slovenačkih udruženja bivše SFRJ se prijavila samo jedna članica, Majda Sušnik iz Udruženja Slovenaca »Sava« Beograd. Delavnica je bila namenjena vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu predvsem zato, da tradicionalni slovenski izdelki najdejo pot čez slovenske meje v svet. Posamezni umetniki in ustvarjalci, Slovenci, ki živijo v tujini, lahko to znanje prenesejo v mesta, kjer živijo, in jih predstavljajo kot slovensko posebnost ter tudi na ta način promovirajo Slovenijo kot bogato zakladnico uporabnih idej, ki imajo svojo zgodbo. Sprejem, organizacija v času našega tridnevnega bivanja v Ljuljani in potrpežljivost naše voditeljice, umetnice g. Eve Petrson Lenassi, so vredni vse pohvale. Mentorica Eva Peterson Lenassi ima na področju oblikovanja keramičnih izdelkov bogate izkušnje. Ob našem obisku smo si skupaj z njo ogledali Slovenski etnografski muzej. Tu smo si pridobili znanje in pogled v slovensko etnografsko dediščino ter navdih za nadaljnje ustvarjanje. Nekateri smo bili neuki, vendar smo se trudili, ostali, ki so se že prej soočali s tovrstno umetnostjo, so imeli v tej delavnici možnost izpoponjevanja in razvijanja ustvarjalnosti. Spoznavanje izdelave predmetov iz gline, ki nam ga je s posebno ljubeznijo in potrpežljivostjo dajala Eva, je bil za vse nas nov in poseben izziv, ki nas je vodil, ne glede na časovno omejitev delavnice niti na morebitno utrujenost naše umetniške voditeljice Eve. Volja, da naredimo v kratkem času vse, kar smo želeli, je bila močna. Dolgujemo posebno zahvalo Evi in Vesni, ki sta nam omogočili, da ponovno spoznavamo pozabljeno umetnost lončarstva in nekdanjega igranja z glino. Delali smo in se tudi trudili. Eva bo končala naše izdelke. Pripravili bomo razstavo teh naših enkratnih »umetniških« del. Upamo, da ne bo zadovoljna samo peščica nas sodelujočih. Upamo, da bodo zadovoljni z našimi izdelki tudi tisti člani našega društva, ki niso imeli časa in hrabrosti, da sodelujejo v tej na moč zanimivi delavnici. Radionica je bila namijenjena svim Slovencima u pograničnom području i po svijetu, naročito zato da tradicionalni slovenački predmeti nadu put preko granica Slovenije u svijet. Pojedinačni umjetnici i stvaraoci Slovenci, koji su izabrali inostranstvo za mjesto življenja, mogu to znanje prenijeti u gradove gdje žive i predstavljaju ih kao slovenački unikat te i na taj način promovišu Sloveniju kao bogatu zakladu upotrebljivih ideja koje imaju svoju priču. Prijem, organizacija u toku našeg trodnevnog boravka u Ljubljani i strpljivost naše voditeljice, umjetnice gde. Eve Petrson Lenassi je vrijedan sve pohvale. Mentorica Eva Peterson Lenassi ima na području oblikovanja keramičkih predmeta veliko iskustvo. Tokom našeg boravka smo zajedno sa mentoricom posjetili Slovenački etnografski muzej. Tu smo dosta toga saznali i imali uvid u slovenačko etnografsko nasljede te dobili inspiraciju za daljnje stvaranje. Neki su bili neuki, ali su se trudili, a ostali koji su se več ranije susreli sa tom vrstom umjetnosti su tokom te radionice imali mogučnost napredovanja i kreacije. Upoznavanje i pristup izradi glinenih predmeta, što nam je posebnom ljubavlju i strpljenjem iskazala Eva je za sve bio ne samo nov, več vjerovatno i podcijenjen, ali je bio poseban izazov koji nas je tjerao bez obzira na vremensko ograničenje radionice ili moguči umor naše voditeljice Eve. Egoizam, da u kratkom vremenu napravimo sve što želimo je bio veoma jak. Dugujemo posebnu zahvalnost Evi i Vesni, koje su nam omogučile da ponovo upoznajemo zaboravljenu umjetnost lončarstva i nekadašnjeg igranja sa glinom. Radili smo i trudili se. Eva če dovršiti naše proizvode. Pripremičemo i izložbu našihjednokratnih »umjetničkih« proizvoda. Nadamo se da čemo biti zadovoljni i mi koji smo učestvovali na toj radionici, a i oni koji nisu. Napisala Nataša Kajmakovič Prevela Ana Marjanovič PROMOCIJA DVOJEZIČNE KNJIGE "HIPOHONDRIJA" PRIMOŽ REPAR U viječnici Banskog dvora dana 25. 9. 2013. godine održana je promocija knjige "Hipohondrija" autora Primoža Repara. Primož Repar je pjesnik, doktor filozofije, estetičar i književno-filozofski kritičar i teoretičar. Organizator je i učesnik značajnih okruglih stolova o filozofiji i estetici. Kao pjesnik spada medu najznačajnije, ne samo u Sloveniji, več je zapažen i prevoden u više evropskih zema-lja. Ovaj izbor sačinjen je iz sedam zbirki poezije, koje su publikovane u kontinuitetu. Pošto je filozof i poezija mu je filozofska, astralna ali zemna i hermetična. Her-metičnost, skrivenost misli i promišljanja, složene strukture, predjeli nedokučivog, suočavanja sa postoječim i nepostoječim, smisao i besmisao, često su sažimani u pjesničke traktate. Iz tih promišljanja na vidjelo se u probljescima pojavljuju pitanja koja nemaju odgovora. Ne mogu ih ni imati jer se radi o vječnom. O pitanjima dobra i zla koje se stalno ponavlja u vidu svjetla i tame, u neprestanim suočavanjima i preobražavanjima. Ali tu je i šekspirovsko suočavanje biča ljubavi i smrti, naročito vidljivo u poemama iz knjige „Molitve", i „Stanja darežlji-vosti". Medutim, ono što karakteriše ovu poeziju i ovoga pjesnika-filozofa je pitanje kraja svijeta. Šta je kraj svije-ta i da li ga je moguče definisati. Da li iza svega filozofski poimanog postoji ne-biče. O knjizi su još govorili, prof. dr Miljko Šin-dič, književni kritičar i književnik Milenko Stojičič. Profesor dr. Miljko Šindič je estetskim i filozofskim do-metima ove poezije, istakao posebno težinu i nemoguč-nost prevodenja. On smatra da se poezija može čitati u samo u orginalu. Največi domet u poeziji po njegovom mišljenju je lirski osječaj i jezička svježina. Milenko Stojičič je bio mišljenja da ova hermetič-ka i metaforička poezija donose nov pogled i uticaj na pjesničkoj sceni. Prevodenje je neizbježno, kako bismo inače danas upoznali mnoge pjesnike i poeziju drugih naroda. Prevodenje je autorski čin i djelo, i ova knjiga je jedan nov i drugačiji pogled na svijet. Danas se prevodi-laštvu pridaje posebna pažnja u svijetu. Zdravko Kecman SKRINJA NARODNEGA BOGASTVA ZVEZE NARODNIH MANJŠIN REPUBLIKE SRBSKE Bogastvo naroda je njegov jezik. Bogastvo je njegova kultura. Bogastvo je ohranitev vsega tega. Mi, ki živimo izven svoje matičine domovine, se tega prav gotovo najbolj zavedamo in to želimo tudi ohraniti, ne le zase, temveč želimo vse to podeliti tudi v sredini, v kateri živimo. Multikulturalnost je bogastvo te sredine in če jo znamo vsi ceniti, je njena moč neizmerno velika. Vsako leto znova želimo svoje kulturno bogastvo tudi predstaviti . »Škrinja narodne baštine« je bila letost posebno pestra. Režiserju, scenografu in ostalim, ki so sodelovali pri izvedbi programa, dolgujemo vse nacionalne skupine, ki živimo na področju Republike Srbske, posebno zahvalo. Skupaj smo se trudili in uspeli. tSs ; i h IB /m ti * d V kratkem, jedrnatem programu so se prisotnim predstavila vsa društva nacionalnih manjšin, ki žive na področju Republike Srbske. Slovensko Društvo »Triglav« je tokrat prvič predstavilo mlado skupino folkoristov. Pod vodstvom koreografinje in mentorice Majde Nemanič so zaplesali slovenske ljudske plese. Bili so odlični. Mladi, mlajši od petnajst let, so se folklorne plese začeli učiti letos februarja. Projekt je skupaj z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Slovenskim društvom »Triglav« Banjaluka uspešno končan. Rezultati projekta so bili vidni na prireditvi. Bogastvo kultur narodov Rebublike Srbske je bilo predstavljeno 27. septembra 2013, v Narodnem gledališču Republike Srbske Banjaluka. Bogastvo narodov, njihova različnost, ne le na tem področju, temveč na mnogih področjih širom sveta, je vez miru in vez čvrstega, edinstvenega sožitja. Cenimo to! Napisala Nataša Kajmakovič SUSRETI SLOVENAČKIH HOROVA U SARAJEVU Slovenačko društvo"Cankar"iz Sarajeva je organizovalo Susrete slovenačkih horova u Bosni i Hercegovini pod pokroviteljstvom „Kancelarije Vlade Republike Slovenije za Slovence po svijetu" i Saveza slovenačkih društva u BiH «Evropa zdaj». Susreti su se održali u subotu 5. oktobra 2013. godine u Sarajevu u Franjevačkom medunarodnom studentskom centru. U lijepoj novoj dvorani brojne posjetioce su zabavili veselim slovenačkim pjesmama ženski hor «Slovenčice» iz Tuzle, mješoviti hor «Davorin Jenko» iz Banja Luke i hor «Camerata Slovenica» iz Sarajeva. ** r r - Učesnicima i posjetiocima tople riječi dobrodošlice uputila je predsjednica Saveza slovenačkih društva u BiH «Evropa zdaj» Sanja Bogdanovič, koja je i zvanično otvorila Susrete slovenačkih horova u Bosni i Hercegovini. Publika je uživala u odličnom muzičkom programu koji su izveli horovi. Domačini su poslije programa priredili za učesnike prigodnu večeru. Druženje je nastavljeno u dobrom raspoloženju uz zajedničku pjesmu i vino. Nedeljni sunčani dan smo iskoristili da prošetamo Baščaršijom i centrom grada, popijemo kafu i uživamo u orjentalnim delicijama. Stanko Prosen PICA AL' POTICA, METULJ AL' KRAGULJ? 18. oktobra so se v Banjaluki zbrali predstavniki društev Slovencev iz različnih krajev Bosne in Hercegovine in iz Srbije. Prvi večer se je s predstavo Pica al'potica predstavila gledališka skupina, v kateri nastopajo Slovenci, ki živijo v Subotici, naslednji dan so imeli glavno besedo mladi, ki so sodelovali na kvizu, ki ga je vodil Darko Hederih - avtor priljubljene oddaje Male sive celice. Rajko Ljubič je besedilo za predstavo Pica al' potica napisal posebej za skupino, ki deluje v okviru Društva Slovencev Triglav Subotica. Predstava, ki jo je avtor tudi režiral, je namenjena otrokom in odraslim. Sporoča nam, kako pomembno je ohranjati in varovati kulturno dediščino. Igrali so otroci, mladostniki in odrasli. Dogajanje so popestrili s petjem, ob koncu predstave pa so pokazali, da o starih receptih ne le govorijo, ampak znajo po njih tudi kaj speči. Posladkali smo se z odlično potico in zdaj marsikdo na vprašanje »Pica al' potica?« brez premisleka odgovori: »Potica!« V soboto, 19. oktobra, nismo govorili o hrani, ampak o živalih. Na kvizu je sodelovalo dvanajst ekip iz Subotice, Novega Sada, Niša, Tuzle, Sarajeva, Tesliča, Kaknja, Slatine in Banjaluke. Pokazali so odlično znanje, ob zanimivih vprašanjih in odgovorih pa smo se prav vsi še veliko naučili. Zmagala je ekipa iz Tuzle. Cilj srečanja ni bil tekmovalni, najpomembnejše je bilo druženje. Kviz Male sive celice na Televiziji Slovenija pripravljajo že dvajset let. Za dobro vzdušje v Banjaluki so poskrbeli številni gledalci, tekmovalci in predvsem vodja kviza. Kviz je pripravil in vodil Darko Hederih, pomagal mu je slovenski igralec Pavle Ravnohrib, ki ga poznamo tudi iz slovenske nadaljevanke, v kateri je upodobil Franceta Prešerna. Pred finalom nam je recitiral del Prešernove pesmi Zdravljica. Barbara Hanuš MLADI BANJALUŠKI SLOVENCI PLEŠEJO SLOVENSKO Da slovenskost in slovenske ideje ne bi bledele s staranjem prve generacije izseljencev, je treba v svoje vrste privabiti mlade. Toda kako? Društvo Slovencev Triglav Banja luka se je v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto domislilo odlične ideje. Slovenski banjaluški mladini je januarja 2013 ponudilo folklorno delavnico, na kateri skozi igre, pesem, ples in godčevstvo spoznavajo slovensko otroško izročilo. Za uresničitev ideje so seveda potrebovali izvajalca in tako so me kot dolgoletno vodjo otroške skupine Folklornega društva Kres Novo mesto povabili k sodelovanju. Odziv je bil enako odličen kot sama ideja - delavnice je vse do poletja aktivno in zagreto obiskovalo 26 deklic in dečkov. Enkrat mesečno so se v petek in soboto zbrali v društvenih prostorih, kjer so se jim poleg mene pridružili še novomeški folklorniki Ana, Anže, Tjaša, Rebeka, Ema, Matija ter godec Gašper. Skupaj smo pripravljali odrski program, ki ga sestavljajo pesmi, otroške igre, zbadljivke in otroški ljudski plesi ob god-čevski spremljavi ... S tem programom in v originalnih kostumih se je skupinica do danes predstavila že na treh večjih prireditvah - junija v Slatini na prireditvi Slovenski dan, julija na srečanju Slovencev v Ljubljani Dobrodošli doma 2013 ter septembra na festivalu nacionalnih manjšin v Banja luki. Septembra smo se znova zbrali in z delom nadaljujemo, za kar gre vsa pohvala in zahvala staršem in vodstvu društva Triglav, ki mladim nudi tako izdatno spodbudo. Folklora ni le ohranjanje ljudskega blaga (beseda, gib, ples, pesem, igra) -veliko je medsebojnega sodelovanja, druženja, razvijanja čuta pripadnosti skupini, spodbujanja samozavesti, narodne istovetnosti in pomena ohranjanja ljudskega izročila Slovencev. Otroške skupine so za društva najdragocenejši podmladek: »Ponosni smo na svojo dediščino, ki jo odkrivamo, ohranjamo in prenašamo med ljudi dobre volje.« Majda Nemanič APRIL U NOVOM MESTU Grad Novo mesto 7. aprila ove godine proslavlja 648. godišnjicu svoga nastanka. Zbog toga gradska uprava več tradicionalno organizuje niz kulturnih, sportskih i drugih do-gadaja koji traju cijeli mjesec. Centralni dogadaj je 8. aprila u Kultur-nom centru Janeza Trdine na kojem če se dodijeliti opštinske nagrade i priznanja. Na poziv g-de Branke Bukovec iz Društva za razvijanje prosto-voljnoga dela Novo mesto, članovi IO Udruženja Slovenaca Triglav, posjeti-li su Novo mesto i prisustvovali nekim dešavanjima organizovanim tim povodom, kao što je odlično orga-nizovana saobračajno - preventivna akcija pod nazivom „Naj se ne zgodi". Manifestacija se održala 6. aprila, na Novom trgu, u organizaciji Društva za veču sigurnost u saobračaju i prije svega je bila namjenjena osnovcima i srednješkolcima. Posjetioci su ovom prilikom pored niza preventivnih animacija mogli da posmatraju re-konstrukciju saobračajne nesreče sa simulacijom sudara osobnog auto-mobila i motora i teško povrijedenim vozačima. Prikazan je cijeli tok akcije, od dolaska na mjesto nesreče, poziva na broj 112, pa do intervencija timova hitne pomoči, vatrogasaca, policije i na kraju vučnih vozila. Ma-nifestaciju je posjetio predsjednik Republike Borut Pahor, a predstavnici Triglava imali su kratak i srdačan susret sa županom Novog Mesta g. Alojizijem Muhičem. Poslije podne članovi IO posjetili su muzej s kozolcima, na otvorenom, u Šentrupertu. Buduči da su kozolci slovenska arhitekturna svojevrsnost, oni kao takvi predstavljaju kulturno nasljede od nacionalnog značaja. Zahvaljujuči stručnom vodstvu ku-stosice i etnologinje g-de. Alenke Lamovšek posjetioci muzeja mogu se upoznati sa nastankom i razvojem objekata za sušenje, načinom gradnje, vrstama materijala i mnogim drugim detaljima. Naročito su intere-santne priče i dogodovštine vezane za kozolce i njihove vlasnike i graditelje. Upriličena je takoder posjeta vi-nariji Martinčič iz Šentjerneja, gdje se mogao vidjeti savremen način proizvodnje vina i sadnica vinove loze, u ovoj velikoj vinariji, iza čijeg uspijeh stoji rad porodice Martinčič. Bez obzira na hladno i kišno vri-jeme, posjeta Novom mestu uvijek ostaje u lijepom sječanju prije svega zahvaljujuči gostoljubivosti g-de Branke Bukovec Marija Petkovič i Mladen Lunic APRIL V NOVEM MESTU Novo mesto je letos 7. aprila slavilo 648. letnico svojega nastanka. Mestna uprava že po tradiciji organizira vrsto kulturnih, športnih in drugih dogodkov, ki se vrste v mesecu aprilu. Osrednji dogodek je 8. aprila v Kulturnem centru Janeza Trdine, tokrat podelijo občinske nagrade in priznanja. Na povabilo gospe Branke Bukovec iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, so člani Izvršnega odbora Društva Slo- vencev „Triglav" Banjaluka obiskali Novo mesto in se udeležili nekaterih dogodkov. Omenimo naj odlično pripravljeno prometno - preventivno akcijo „Naj se ne zgodi", ki jo je šestega aprila na Novem trgu organiziralo Društva za večjo varnost v prometu. Namenjena je bila predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Poleg različnih preventivnih animacij so lahko gledali simulirano trčenje osebnega vozila in motorja. Prikazan je bil celoten potek akcije, od prihoda na mesto nesreče, klica številke 112, do intervencije ekipe prve pomoči, gasilcev, policije in na koncu še vlečnega vozila. Dogodka se je udeležil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Predstavniki Društva Slovencev „Triglav" so imeli kratko in prijetno srečanje s županom Novega mesta gospodom Alojzijem Muhičem. V popoldanskem času so člani Izvršnega odbora Društva Slovencev „Triglav" obiskali muzej kozolcev v Šentrupertu. Kozolci so slovenska kulturna posebnost in predstavljajo slovensko kulturno dediščino. Zahvaljujoč strokovnemu vodenju kustosinje in etnologinje gospe Alenke Lamovšek so obiskovalci muzeja spoznali nastanek in razvoj objekta za sušenje, način gradnje, vrste materijalov. Posebno zanimive so zgodbe in dogodivščine, povezane s kozolci, njihovimi lastniki in graditelji. Zanimiv je bil tudi obisk vinarije Martinčič v Šentjerneju, kjer je viden moderen način proizvodnje vina. Ne glede na hladno in deževno vreme bo obisk Novega mesta in okolice ostal za nas lep spomin, zahvaljujoč predvsem gostoljubnosti gospe Branke Bukovec. Prevedla Nataša Kajmakovič PREDJAMSKI GRAD PREDJAMSKI GRAD Sunčano nedeljno jutro i zvuk zvona sa crkvenih zvonika ispratili su nas iz Nove Gorice. Danas putujemo kuci. Po planu putovanja još trebamo posjetiti Predjam-ski grad. Svi smo se mi kao posjetioci bar jednom divili ljepoti postojnske jame, ali isto tako mnogi od nas nisu Sončno nedeljsko jutro in zvok zvonov sosednje cerkve so nas spremljali, ko smo odhajali iz Nove Gorice. Danes se vračamo domov v Banjaluko. Spotoma si bomo ogledali, še Predjamski grad . Skoraj vsi smo, vsaj enkrat, že občudovali lepoto Postojnske jame, mnogi ni čuli za Predjamski grad. Predjamski grad nalazi se u idiličnom selu Predjama udaljenom tek 10-tak kilome-tara od Postojnske jame. To je ustvari zamak, dvorac izgraden u 12-tom stolječu u zaledini visoke stijene, a po legendi iz 15-tog stolječa bio je neosvojivo uporište viteza, razbojnika Erazma Predjamskog. Vitez je sa svo-jom vojskom dugo odoljevao opsadi i napadima carske vojske na njegovo utvrdenje, jer se za snabdjevanje grada koristio tajnim prolazom danas poznatim kao Erazmov rov. Kao što uvijek biva u legendama, a nažalost i u stvarnosti, poginuo je zbog izdajstva jednog od svojih podanika. Ovaj vitez poginuo je čak vrlo neslavno, usmrtila ga je kamena kugla izbačena iz katapulta dok se koristio vanjskim toaletom. Danas je dvorac muzej, a u proteklim stolječima bio omiljena rezidencija brojnih italijanskih i austrijskih grofova o čemu svedoče njihovi izloženi portreti. In-teresantno je pogledati rekonstruiranu „dnevnu" sobu dvorca koja posjetiocu omogučava dočarati život njenih srednjevjekovnih stanovnika, kao i kapelicu dvorca, oružanu, sobu za odmor ratnika, kule osmatračnice, ta-mnicu. Razgledali smo poznati Erazmov dvorac, napravili nekoliko fotografija za uspomenu i nastavili put prema Banja Luci. Napisala Marija Petkovič od nas pa niso slišali za Predjamski grad. Predjamski grad se nahaja v idilični vasi Predjama, oddaljeni le 10 kilometrov od Postonjske jame. Pravzaprav je to dvorec zgrajen v 12. stoletju v visoki kamniti steni. Po legendi je bil v 15. stoletju neosvojeno skrivališče viteza razbojnika Erazma Predjamskega. Tu se je s svojo vojsko branil pred stalnimi obleganji in napadi carske vojske. Legende pa se ne končuje le srečno, temveč imajo tudi tragičen konec in tako se konča tudi legenda o vitezu Erazmu. Njegovo življenje se je končalo, ko ga je izdal eden od podanikov. Na stranišču, edinem nezaščitenem delu gradu, ga je usmrtila kamnita krogla, izstreljena iz katapulta. Danes je dvorec muzej. V preteklih stoletjih je bil priljubljena rezidenca številnih italijanskih in avstrijskih plemičev. O tem govorijo njihovi portreti. Zanimivo si je ogledati rekunstruirano „dnevno" sobo, ki obiskovalcu pričara življenje njenih srednjeveških stanovalcev, kapelico dvorca, orožarno, sobo za oddih vojakov, stolpe opazovalnice in temnico. Erazmov dvorec smo si ogledali, napravili nekaj fotografij za spomin in nadaljevali pot proti Banjaluki. Prevod Nataša Kajmakovič GREGORČIČEVO RODNO MJESTO I opet kiša. Več treči dan. Hladno je, prehladno za kraj mjeseca maja. Dok se vozimo kroz Kranjsku Goru, Radovljicu i živopisna sela prema Vrsnom, kao da je i priroda zajedno sa nama iznenadena što su dvorišta i parkovi puni rascvjetalih grmova jorgova, a istovremeno su vrhovi obližnjih planina prekriveni netom napadanim snijegom. Zbog snijega nismo mogli u dolinu Trente doči preko planinskog prevoja Vršič, pa tako nismo mogli ni vidjeti planinu Prisojnik na čijoj se sjevernoj strani vidi lik jedne od mnogim legendama opisanih Ajdovih kčerki. Šteta. Ipak, svi smo uživali u Ijepotama Slovenije vozeči se preko Bovca do rodne kuče Simona Gregorčiča. O Simonu Gregorčiču večina od nas nije gotovo ništa znala, ili možda vrlo malo, tek toliko da je bio pjesnik i svečenik. Danas je ta mala, tipična planinska kuča muzej koji čuva uspomenu na njega i njegovo djelo. Da li zbog toga što smo na časovima slovenačkog jezika detaljno analizirali njegove pjesme, ili pak zbog autentičnosti prostora u kojem smo se nalazili, mislim da smo svi mi koji smo o njemu govorili, recitovali ili pjevali njegove pjesme tek tu mogli shvatiti njegovu neizmjernu ljubav prema rodnom kraju. U tim trenucima smo, sigurna sam svi mi osjetili snažnu pripadnost Goriškim brdima, ljepotici Soči, Sloveniji. Napisala Marija Petkovič GREGORČIČEVA ROJSTNA HIŠA Ekskurzija, spet dež, že tretji dan. Hladno je, prehladno za konec meseca maja. Ko se vozimo po Kranjski Gori, Radovljici in živopisanih vaseh proti Vrsnem, kot da je narava skupaj z nami presenečena zaradi številnih urejenih dvorišč, parkov, polnih razcvetelih grmov španskega bezga, a tudi s snegaom pokritih planin. Zaradi snega nismo mogli potovati preko planinskega prelaza Vršič v dolino Trente. Prav tako nismo mogli videti Prisojnika, na katerem se na njegovi severni strani, kot je napisano v legendi, vidi lik Ajdovske deklice. Škoda. Vseeno, uživali smo v lepotah Slovenije, ko smo se vozili prek Bovca do rojstne hiše Simona Gregorčiča. O Simonu Gregorčiču večina ni veliko vedela, morda le to, da je bil pesnik in duhovnik. Danes je njegova mala, tipično planinska rojstna hiša muzej. Tu so shranjneni spomini na njega in na njegovo delo. Tisti, ki smo obiskovali dopolnili pouk slovenščine, smo o Gregorčiču pri pouku veliko izvedeli. Ne vem, ali smo prav zaradi pesnikovih pesmi, ki smo jih analizirali, ali pa zaradi avtentičnosti prostora, v katerem smo se nahajali, vsi mi, ki smo govorili o pesniku, recitirali in peli njegove pesmi, šele v tem prostoru spoznali njegovo neizmerno ljubezen do rojstnega kraja. V teh trenutkih smo, prepričana sem, vsi občutili močno povezanost s čudovitim področjem Goriških brd, Soče, Slovenije. Prevod Nataša Kajmakovic PO POTEH NAŠIH PREDNIKOV Naša letošnja ekskurzija Po poteh naših prednikov je bila zahvaljujoč gospodu Ladu Kraljiču uspešna. Ladov potovalni načrt je bil brezhibno pripravljen. Od ogleda mest, njihovih znamenitosti v različnih geografskih področjih (Dolenjske, Gorenjske, predalpskega hribovja , goriških ravnic in nazaj preko kraško primorskega prostora ), pripovedi o zgodovinskih dogodkih, ki jih marsikdo od nas še nikoli ni slišal ali pa so pobegnile iz spomina, do udobnih namestitev, oddiha in krepke hrane. O vsem je ta naš izjemni prijatelj razmišljal, le o vremenu ni mogel. Vremenoslovci so sicer najavljali velike temperaturne spremembe in malo več padavin, nihče pa niti v sanjah ni pomislil, da bo konec meseca maja, takrat ko smo navajeni na sočne jagode in zgodnje češnje, v Kranju, Vrbi in Radovljici nenehno deževalo in bilo prekleto hladno, da bo okoliške gore prekril sneg in da bo Vršič, prek katerega smo nameravali nadaljevati pot do izvira reke Soče, zaradi snega neprehoden. Načrt smo morali malo spremeniti. Nič zato, smo pač malce pokukali v sosednjo Italijo. Izvira Soče sicer nismo videli, videli pa smo edinstveno sotesko čiste, smaragdne, bistre, najlepše slovenske reke, Soče. Očarala nas je lepota Soče , lepota majhnih, prijaznih mest, številne vasice, množica naravnih čudes in gostoljubni ljudje, ki nosijo v sebi poleg prirodnih lepot obsežno pripoved o prvi svetovni vojni na tem področju, o krutosti bojevanja v Julijskih Alpah, o soški fronti, enem največjih gorskih bojišč in mnogih žrtevah. O tem je v svoji pesmi Soči izpel, vizionar, veliki poet Simon Gregorčič ,»goriški slavček«. Obiskali smo vas Vrsno in rojstno hišo Simona Gregorčiča. Naša učiteljica Barbara je z učenci dopolnilnega pouka slovenščine pripravila recital v čast Simonu Gregorčiču. Pesnikov dar za lepoto, v kateri je rasel in oster um sta mu omogočila, da izkaže svoja čustva, neizmerno močna, čista, globoko prizadeta zaradi nesrečne ljubezni, katero njemu, duhovniku, kljub temu, da je bil pripravljen duhovništvo zapustiti, in njegovi izvoljenki učiteljici, takratni režim ni dopuščal. Nastale in ostale so pesmi. Pesmi pesnika, duhovnika, nesrečnika in cenjenega človeka, kateremu so številni ljudje že v času življenja dali priznanje, da je velikan slovenskega pesništva. In spet Soča, «brdka v prirodni si lepoti... », ki teče med kamnitimi stenami do Kobarida.Tu smo imeli možnost ogleda znanega Kobariškega muzeja, vendar nam deževno vreme tega ni dovolilo. Tok reke se od Kobarida do Tolmina malo umiri in Soča postane tu privlačna za kajakaše in strastne ribiče, ki love edinstveno soško postrv. Mesto Most na Soči je bilo naša postaja za okrepčilo. Brez postrvi nismo hoteli oditi. Okusno kosilo, prijetni gostitelji, še kratko potovanje z ladjico po jezeru reke Soče in nadaljevanje poti vdolž Soče do Solkana. Morali smo se ustaviti, kajti slikanja na Solkanskem mostu, ki se vzpenja nad Sočo in je znan kot največji kamniti lok na svetu (85 m), po katerem vse od leta 1900 teče znamenita Bohinjska železnica, nismo smeli ispustiti. V Novi Gorici smo zapustili reko Sočo. Pustili smo jo, da mirno teče, teče,... Burna zgodovina in raznolika kulturna dediščina tega čudovitega področja toka reke Soče daje mnogim ustvarjalno moč in mnoga nova doživetja. Tudi mi smo bili tega deležni. Nataša Kajmakovič HUMANITARNA U redovne aktivnosti Udruženja Slovenaca "Triglav" su uključeni i obilasci starijih članova udruženja koje planira humanitarna komisija. Uobičajeno je da obilazimo osobe koje nisu u mogučnosti da prisustvuju aktivnostima koje organizujemo, a posječujemo i članove koji su bolesni. U oktobru smo bili u posjeti porodicama Rener i Šubič u Slatini. Porodica Šubič jedna od najstarijih u Slatini, bavi se poljoprivredom, obradom zemlje, uzgojem stoke, proizvodnjom mlijeka. U toj porodici je i treča generacija, unuk Franca Šubiča, koji je uspješan poljoprivrednik. Porodica Rener se bavi poljoprivredom i od toga žive. Kroz razgovor smo saslušali njihove svakodnevne probleme, kako žive sad i kako su živjeli prije. Zahvalili su na posjeti i bilo je lijepo druženje. Briga za naše starije članove nije vezana samo za posjete, brinemo i da se druže i vesele zajedno s nama na našim tradicionalnim priredbama. Zdenka Jelič Nisem pozabila, teh svojih Trbovlj, blizu Save, Zasavja. Nisem pozabila rudnika, nisem pozabila dima, ki ga izpušča drugi največji dimnik termoelektrarne v Evropi, nisem pozabila številnih prijateljev, s katerimi sem v nekih šestdesetih letih živela svojo mladost. Nisem pozabila okusov zasavske kuhinje. Tako dobra je, tako enostavna, da jo moram, predstaviti tudi vam. Prepričana sem, da bo tudi vam teknila. Jetrna klobasa s proseno kašo ali rižem za 4 osebe 1 kg svinjskega mesa, 1 kg svinjskih jeter, 50 dag slanine, 5o dag prosene kaše ali riža, 30 dag čebule, polovica stroka česna, ščep soli, ščep popra, ščep kumine, svinjska čreva. Čreva temeljito operemo. Slanino, meso, jetra, čebulo in česen drobno zmeljemo v mesoreznici. Kašo preberemo in operemo, prelijemo s kropom in dobro odcedimo. Vse sestavine temeljito premešamo, poljubno začinimo s soljo, poprom in kumino in le do polovice napolnimo čreva. Klobase kuhamo na malem ognju pribižno 30 minut. Običajno ponudimo zraven hren, domač pečen kruh, vložene kumarice, papriko, trdo kuhano jajce in paradižnik. Jetrno klobadso postrežemo toplo ali hladno. Nataša Kajmakovic Še ena kulinarska posebnost Štruklji Ena izmed desetih največjih slovenskih znametitosti so ŠTRUKLJI. Povsod jih poznajo, kuhane, pečene sladke in slane, nekvašene in vzhajane. Na naših potovanjih širom Slovenije smo največkrat okusili štruklje iz vlečenega testa Priprava testa ( za 6 oseb): 300 gr moke, 1 jajce. Mlačna okisana in slana voda po potrebi, maščoba po potrebi. V dobro presejano moko naredimo jamico, kot pri rezančnmem testu. Vanjo dodamo tekočino in mešamo iz tekočega v trdno stanje. Jajca dodajamo predvsem testom, ki jih kuhamo. Testo dobro pregnetemo, da je dovolj prožno in se ne prijemlje niti deske niti rok. Iz testa naredimo hlebček, ga premažemo z oljem, pokrijemo s toplo skledo in pustimo počivati pol ure. Tako pripravljeno testo bomo lažje vlekli in se nam ne bo trgalo. Spočito testo razvaljamo na pomokanem prtu, premažemo z oljem in raztanimo s hrbtoma rok. Robove odrežemo, testo namažemo s pripravljenim nadevom in zvijemo v štrukelj. Po navadi štrukelj zavijemo v prtiček zavežemo na obeh koncih in kuhamo 30 minut. Opomba: Za vlečeno testo vzamemo vedno nekoliko več moke, da ga lažje zamesimo. Ostanke testa pa pa lahko uporabimo za mlince. Različni nadevi: Nadev: 300 gr skute, 100 gr margarine, 2 jajci, sol. Preliv: 1dl kisle smetane, 0,5 dl mljeka, 2 jajci, sol. Skuto pretlačimo, dodamo jajci, sol in vmešamo margarino. Robove testa odrežemo in pokapljamo z raztopleno margarino. Nadev namažemo po dveh tretinah testa in zavijemo v štrukelj. Z robom krožnika narežemo primerne štruklje. V slanem kropu jih kuhamo 8 minut. Jensko posodo namažemo z margarino, z lopatico zaporedoma zde-vamo štruklje in jih prelijemo z royalom ( jajca, kisal smetana, sol) , nato jih kratko zapečemo. Kuhane štruklje lahko prelijemo z zmesjo smetane, mleka, jajc, dodatkom popra in soli. Ndev z bamilo: 600 gr sveže bamije ali 200 gr posušene, 60 gr olja, (20 gr slanine), 60 gr čebule, 1 paradižnik, 2 stroka česna, 2 jajci, sol, poper,( vejica pehtrana ). Nadev iz orehov: 200 gr orehov, 120 gr sladkorja, 2 žlici medu, 80 gr margarine, 2 jajci, 1 vanili sldkor, 50 gr rozin, cimet, rum. Nadev je lako tudi iz mleteg maka. Recepti so prepisani iz knjige Štrukji in potice - avtorja Janez Štrukelj in Andrej Goljat ZLATE MISLI 7 IZ KNJIGE ZLATE MISLI Če imaš ob sebi prijatelja, nobena pot ni predolga. Prijatelj je tisti, ki pride, ko so vsi drugi odšli. Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, pa te ima kljub temu rad. (Japonski pregovor) (Alban Goodier) (Elbert Hubbard)