dale
хМЈелје

ЈЈЈЈЈЈЈЈЈШЈЈМЈШЈЈЈШШ
letnik 25....... .................. ....................................................................žiri, januar 1987
Obiskali so nas ameriški
\J':-
napravimo dober ^tis, izdelajmo še dobre čevlje
Pomembno je, da se tisti, prodajajo našo obutev. Čimbolj temeljito seznanijo z kolekcijo, da bi jo na tr-8^ čimbolj uspešno prodaj a-
Zato nas je od 9.—14. januarja obiskalo kompletno pro-^бјпо osebje firme Alpina Sports ZDA, to je vodstvo fir-in vsi potniki. Prva dva dneva sta bila namenjena podrobnemu pregledu kolek-en dan za pancerje in dan za tekaške čevlje. Za kolekcijo pancerjev lahko rečemo, da so jo v ce-°ti gledano dobro sprejeli in ^^eniii so, da smo napredovali. Na srečanju smo med "("ugim obravnavali konstrukcijo notranjih čevljev z Vstopom zadaj. Na osnovi %katerih opažanj na sa-'^em sestanku je naš razvoj-!?' oddelek za notranje čevlje se med obiskom opravil ne-izboljšav. Tako smo kon-9^° dobili konstrukcijo no-ranjega čevlja za čevlje z vstopom zadaj, za katero smo tako mi, kot kupci meni-je ustrezna. Tako bi ahko kolekcijo pancerjev ot celoto v tej fazi dobro cenili. Na žalost smo tudi J. os nekatere vzorce izdela-' z zamudo in jih kupcem ostavili v zadnjem trenut-^ To velja predvsem za ■"odel MS 950 in za nove no-r^nje čevlje, katere smo j^orali na novo izdelati po ^čanem sestanku.
Tudi za kolekcijo tekaških e vije v velja, da je bila, v ce-gledano, dobro sprejeta, o velja tako za izboljšave ^ posameznih modelih, za ^pve kroje in designe, kot tu-> za novo razvite vrhunske modele NNN 450 in 400.
tretji dan obiska je bil na-^.®njen praktičnemu testira-Ju izdelkov, to je smučanju.
izk • •	Sports so pre-
usili predvsem novi mo-
kupci
del MS 950 in ALPHO foam. Z izdelki so bili zadovoljni, zato lahko upamo, da jih bodo tudi radi in z uspehom prodajali.
Predstavili smo jim tudi tovarno, saj so bili nekateri potniki v Alpini prvič.
Lahko rečem, da tujci, ki so prvič v tovarni, običajno dobijo ugoden vtis, kajti tisti, ki nas od prej ne poznajo, si najbrž predstavljajo, da je tovarna na Balkanu na nižji ravni kot v resnici smo.
Zadnji dan obiska je bil namenjen dogovoru o prodajni strategiji in reklami. Za ta dan bi lahko rekel, da je bila to na nek način priložnost za nas, da se učimo, kajti njihov način nastopanja na tržišču, tako sama predstavitev kolekcije, kakor vse spremljajoče akcije, so na veliko višji ravni, kot to delamo v Jugoslaviji. V tem pogledu lahko mi marsikaj pridobimo, s čimer bomo v bodoče tudi doma izboljšali naš prodajni nastop.
Moja opažanja in ugotovitve s teh razgovorov bi strnil v naslednje: ljudje, ki se zunaj ukvarjajo s prodajo smučarske opreme, običajno dobro poznajo izdelke in vedo, kaj je dobro in kaj ni dobro.
Za obe kolekciji velja ocena, da smo od lanskega leta napravili korak naprej.
Pri smučarski kolekciji
smo razvili nove modele 950 in 750, izboljšali notranje čevlje in kolekcijo polepšali tudi na videz. Pri tekaških čevljih smo razvili nove vrhunske modele v skupini NNN, spremenili kroje in zunanji izgled. Vse to naj bi nam pomagalo k uspešnejši prodaji, pa tudi k nekaj višjim cenam.
Sedaj je naloga naših zastopnikov, da v prihodnjih mesecih ugotovijo razmere na svetovnem tržišču in zberejo naročila. Naša naloga pa je, da pripravimo vse potrebno za proizvodnjo, tako, da bi lahko čevlje izdelali pravočasno in kvalitetno. V tem trenutku je pomembna predvsem pravočasna izdelava form za nove modele in študij ter priprava tehnologije za proizvodnjo novih modelov. Torej še enkrat; od lani smo napredovali, toda še vedno ni vse idealno. Narobe je predvsem to, da smo kasnih z izdelavo nekaterih modelov, oz. vzorcev. Za prihodnje leto moramo stvari organizirali tako, da bi odpravili tudi to pomanjkljivost.
Na koncu naj omenim še to, da so bili kupci zelo zadovoljni s samim potekom in organizacijo sestanka, kar velja tako za vtise o Alpini in ljudeh, ki smo z njimi delali, kot tudi o naši deželi.
Tomaž KOŠIR
Predlagateljem inovacij v preteklem letu je čestital direktor TOZD Proizvodnja Tone Klemenčič
Lanski prihranek 16,5 milijonov
Lani je Itomisija za inovacije prejela in obravnavala 6 predlogov (v letu 1985 pa 5 predlogov).
V Alpini je bilo konec leta 1986 zaposlenih 1949 delavcev, kar pomeni, da je bilo na 100 zaposlenih prijavljenih 0,31 predloga.
Iz TOZD Proizvodnja je komisija prejela in obravnavala 4 predloge in sicer: 3 tehnične izboljšave: odprava nalepljenja platna na notranjke, stroj za privijanje napetnikov in stroj za razrez trakov, in izum izdelava step inn okovja za control sistem.
Komisija je obravnavala tudi dva koristna predloga iz DSSS in sicer: izboljšave obračunov v MPM in izboijga^ftt organizaciji ^f^đabavnem sektorju.
Tako smo v lanskem letu z inovacijskimi predlogi	prihranili
16.570.734,- (leta 1985 10.236.187, -din). Višina zneska izplačanih nadomestil inovatorjem v preteklem letu znaša 1.183.653, -din (leta 1985 370.729, -).
Karla Križnar
Tudi letos smo na razpis občinske raziskovalne skupnosti prijavili tehnično izboljšavo — stroj za privijanje napetnikov, predlagateljev Vilija Ko-govška in Vinka Jereba. Predlagatelja sta za to tehnično izboljšavo prejela tretjo nagrado v naši občini za leto 1986.
DOOOynRinmO SE -DOGOVORIH SfflO SE
Ob rob sklepom delavskih svetov
Letošnje prve seje delavskih svetov so bile v začetku februarja. Vsi delavski sveti so obravnavali in potrdili poročilo centralne inventurne komisije o popisu, izvedenem po stanju 31. decembra 1986. Na DS TOZD in DSSS so delegati sprejeli več sklepov, ki se nanašajo na izdelavo zaključnega računa v 1.1986 in usmeritve za delo na tem področju v tekočem letu.
Tako so sprejeli sklep o končnem obračunu amortizacije in da se prenosi drobnega inventarja med TOZD in DSSS izvršijo brezplačno. DS TOZD Proizvodnje je sprejel tudi sklep o zmanjšanju učinka revalorizacije zalog za znesek obresti od kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.
Formirana sredstva sklada skupne porabe ob zaključnem računu se v 1.1987 delijo po TOZD glede na število zaposlenih. V primeru pomanjkanja sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del, pa se zadeve rešujejo z odobravanjem brezobrestnih posojil.
Delovna organizacija Alples iz Železnikov in Alpetour DO Gostinstvo sta poslovno leto 1986 zaključila z izgubo. V pokrivanje se bo vključilo več DO iz sredstev rezerv, ki so jih dolžne brezobrestno združevati v republiški in občinski sklad skupnih rezerv za dobo 6 let. Delavski sveti so glede na to sprejeli samoupravna sporazuma o pokrivanju izgube v teh dveh delovnih organizacijah, s tem, da
se Alpetour zaveže, da bo 40 % združenih sredstev vložil v športne objekte v Žireh, prav tako pa bomo pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju v višini 50 % združenih sredstev podpisali z Alplesom. Sprejet je bil tudi začasni sklep, da se pri določanju osnove za obračun dodatkov za nadurno, nočno, popoldansko in delo ob praznikih in nedeljah upoštevajo poleg koeficienta uspešnosti delovne organizacije in urne postavke še sti-mulacijski faktorji.
Delavska sveta DSSS in TOZD Proizvodnje sta sprejela še predlog povečanja dodatka za delavce, ki na službeni poti vozijo osebni avto na relacijah daljših od 30 km. Dadatek znaša od 1. januarja dalje 10 din.
Prav tako se v skladu s pravilniki o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD povečajo stimulacije za prevoženi kilometer za voznike tovornih vozil.
Člani delavskega sveta TOZD Proizvodnja so sprejeli sklep o prerazporeditvi delovnega časa, ker zaradi neugodnih vremenskih razmer, nekateri oddelki niso delali.
Za oddelke 623, 624, 631, 641 (sekala) in 651 se v februarju obračunajo izvozne nadure.
Tabela normativov izmeta zaradi slabše kvalitete je bila delno sprejeta že na prejšnji seji. Zaradi točnosti so bili podatki obdelani še preko računalnika. Ker so se pokazala določena odstopanja, je delavski svet razve-
Ijavil prejšnjo ter sprejel novo tabelo izmeta.
V marcu naj bi pričeli z II. fazo gradnje cest v industrijski coni v Žireh. Alpina, Kladivar, Etiketa, Poliks in Mercator, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma, morajo zagotoviti sredstva. Delegati delavskega sveta so tako sprejeli aneks k samoupravnem sporazumu, po katerem bo Alpina združila 35 % sredstev od predračunske vrednosti.
Sprejet je bil tudi predlog za odprodajo kombija TAM 75 in stroja za šivanje okvirjev.
Nekaterim našim delavcem je bilo izdano soglasje za opravljanje popoldanske obrti.
Obravnava zahtevka za varstvo pravice Veronike Demšar je bila zaradi odsotnosti le te preložena. O zadevi bo delavski svet odločal na izredni seji.
Zaradi težke situacije v zvezi z izvajanjem plačil tujini s strani jugoslovanskih bank, smo prisiljeni iskati vire deviz, s katerimi bomo plačevali tujim dobaviteljem. Da bi nekoliko rešili problem, je delavski svet sprejel sklep o najemu blagovnega kredita v višini 1.500.000 DM pri firmi Fimex z Dunaja.
Osrednja točka dnevnega reda delavskega sveta TOZD Pro-
daje je bila obravnava degresiv-ne skale, ki so jo člani sprejeli s pripombo, da se, ko bodo znani rezultati treh mesecev, skala ponovno preveri in ob ugotovitvi večjih odstopanj, spremeni.
Na delavskem svetu delovne organizacije so potrdili sklepe projektnega sveta glede ocene I. faze izdelave kolekcije ženske obutve za sezono jesen-zima 87/88. Tako se nosilcem izplača nagrada v višini 30 % skupne nagrade, kar znaša za II. fazo 600.000,— din. Izvršena je bila tudi II. faza naloge obdelava naročil in zaloge gotovih proizvodov. Glede na to se članoma tea-ma izplača pripadajoči del nagrade v višini 200.000,— din.
Potrjena je bila projektna naloga, nosilci, faze, roki in vrednotenje naloge proizvodni informacijski sistem. Ker je bila I. faza projekta že izdelana, se članom teama izplača nagrada v višini 450.000,— din.
Delegati delavskega sveta DO so sprejeli tudi informacijo o inovacijski dejavnosti v preteklem letu in o pravnomočni sodbi v zvezi z gospodarskim prestopkom.
Imenovani so bili delegati za organe in telesa splošnega združenja usnjarsko-predelovalne iridustrije ter gospodarske zbornice in potrjen predlog odbora za varstvo pri delu glede odškodninskega zahtevka. Jožica Kacin
S komisije za inovacije
v počastitev občinskega praznika, 9. januarja je bil v naši delovni organizaciji sprejem za inovatorje, združen s podelitvijo priznanj tistim, ki so lani dali predloge.
Inovatorje je najprej pozdravil direktor TOZD Proizvodnja Anton Klemenčič, ki je med drugim rekel;
»V naši DO se že kažejo rezultati bolj načrtnega dela na področju organiziranega razvoja inovativne dejavnosti. Tudi sa-
Janko Demšar, Zdenko Bekš, Borut Oblak in Franci More Vinko Jereb, Vili Kogovšek, Simon Hribernik na srečanju inovatorjev
inovncijE
ma podelitev priznanj pomeni eno izmed spodbud ljudi, ki razmišljajo. Prav gotovo je dobrodošel vsak predlog, ne glede na prihranek. Ce pa se pokaže, da predlog prinaša tudi materialne in druge koristi, je še toliko bolje, saj prihranek pri nekem inovacijskem predlogu pomeni pri-
hranek celotne DO. Kot je čutiti pri razgovoru, v nekaterih drugih organizacijah inovativno dejavnost zanemarjajo; mislim pa, da moramo s takim delom v naši delovni organizaciji nadaljevati. Združenje usnjarsko predelovalne industrije Slovenije bo v bodoče tej dejavnosti posvečalo večjo pozornost, s tem, da bodo ' inovatorji res deležni pravega moralnega priznanja in ustreznega nagrajevanja, kar naj bi veljalo tako za posameznike kot delovne organizacije, ki to dejavnosti razvijajo.«
Ker ima komisija v skladu s sporazumom možnost, izmed prispelih predlogov izbrati enega ali več predlagateljev, kateri dobijo naziv inovator leta in prejmejo diplomo, je komisija sprejela sklep, da prejmejo diplomo za dosežke na področju inovativne dejavnosti Cveto Gruden za tehnično izboljšavo nalepljenje platna na notranjke, Zdenko Bekš in Borut Oblak za koristni predlog izboljšave obračunov v MPM, Janko Demšar za izum izdelava step inn okovja za kontrol sistem. Vili Kogovšek za tehnično izboljšavo stroj za pri-vijanje napetnikov, stroj za razrez trakov, Vinko Jereb za tehnično izboljšavo stroj za privija-nje napetnikov, Franci Oblak, Dominik Bozovičar in Simon Hribernik za tehnično izboljšavo stroj za razrez trakov.
Karla KRIŽNAR
DOGOYARinmO SE -DOCOYORiu smo se
ir^
ir
Proizvodni plan je dokaj zahteven
smo že krepko sto-PUi v prvo tromesečje je da ocenimo, kako smo zaceli delati v novem letu. Uresničevanje plana ni enostavna stvar, zato moramo ^nalizirati pogoje, kako tekoče uresničevati postavlje-planske naloge in cilje.
Zmotno je pogosto mišljenje, da je uresničitev plana samo stvar proizvodnje. Ve-je treba, da se prične uresničevanje plana že v ko-""^•■ciali ob ugotavljanju in usklajevanju zahtev kupcev 2 našimi proizvodnimi zmo-SUivostmi. Tu pa ne gre le za strojne zmogljivosti, temveč tudi za organizacijske, teh-nicno-tehnološke in kadrovske možnosti. Plan je prav-zaprav dosežen šele tedaj, prodaja proda izdelano obutev po načrtovani ceni.
^glejmo si sedaj nekoliko Jiaše planske obveze v letoš-f^jom jubilejnem letu.
Sanirana proizvodnja za 'eto 1987 je 2.203.000 parov obutve.
. Po posameznih programih "J vrstah obutve so postavljeni plani naslednji:
~ lahki klasični program 91UOO parov
lahki in športni brizga-ni program 442.000 parov ко/л ostoli športni program 52^000 parov
smučarski program ob-®ga skupaj v kooperaciji z ^^^ejsko firmo BENECO " 000 parov. Za dosego teh P	ciljev v sami proiz-
prav gotovo po-ebno poiskati veliko ivarjalne energije in volje, pripravljenosti, znanja in posebnosti vseh delavcev. emO' da je in bo iz dneva v nil? težav, ker v montaž-oddelkih nimamo in ne шо imeli ustrezno usposo-jenih delavcev. To pa nare-cev^' R^^^'^zporeditve delav-/ 'Z izdelovalnic gornjikov Hr delov) na pripravo r,"®'"..sestavnih delov in Peracij. Kar zadeva izdela-vemo, da bomo F?" še naprej širiti koope-40 za izdelavo le-teh, to-obratov Alpine. Za 987 je planirano, da bo ■^o potrebnih preko
4.000 parov gornjikov, ki naj bi jih izdelali naši kooperanti, kar pomeni skoraj polovico vseh gornjikov, ki jih potrebujemo. Zaradi zmanjšanja stroškov, specializacije in zaokroževanja dela je v le-
tu 1987 planirano, da bi to količino izdelovala dva naša glavna kooperanta, to sta DO »Tatjana Marinić« TOZD Proizvodnja v Novem Maro-fu (3.000 parov, približno, 150.000 minut na dan) in DO Vigo Varaždin — obrat Vinica (preko 1.000 parov ali približno 60.000 minut dnevno).
Zanesljivo je, da se bo ta odstotek izdelanih gornjih delov pri kooperantih še krepil, saj vemo, da v najbližjih obratih ne bomo imeli dovolj zmogljivosti; predvsem bo manjkalo ljudi.
Na drugi strani in nenazadnje pa bo potrebno, da bomo dosegali planske cilje. Hitreje bo potrebno preliti kritike nezadovoljstva in malodušje v dejanja in skupno delo. Tu mislim, da bo
resnično potrebno vložiti vse napore in sile v tovarni za skupni cilj.
Resnično bo moralo zaživeti združeno delo, od naročil do stalne in kvalitetne dobave materialov, preko uresničevanja splošnih in kadrovskih zadev, nagrajevanja, ter realizacije v prodaji.
Pogoj pa je, da za vse službe in dela pripravimo ustrezne pogoje za delovanje. Hkrati pa bomo morali oblikovati takšna merila in odnose, da bo viden rezultat (in tudi »škart«) povsod in ne samo v neposredni proizvodnji. Vsemu temu pa lahko rečemo »kvaliteta dela«, ki je naša usmeritev za naslednje obdobje.
Vladimir PIVK
Medsebojni odnosi so pogoj za boljše delo
Letni članski sestanek OOZS DSSS - slaba udeležba
Kot vse družbenopolitične organizacije ima tudi Zveza sindikatov enkrat na leto članski sestanek na katerem se oceni delo v preteklem letu in spregovori o delu v naslednjem letu. Tako je bilo tudi na sestanku osnovne organizacije zveze sindikatov DSSS.
Žal pa se je na sestanku, kot je na zborih delavcev DSSS, zopet pokazala naša »nezainteresi-ranost« ali pa mogoče tudi nezaupanje do DPO, v tem primeru sindikata.
Bilo nas je le petino vseh. Postavlja se vprašanje, zakaj ostali, ki jih ni bilo, sploh plačujejo članarino, če jih potem ne zanima, kam ta denar gre, ali pa, da bi povedali, za kaj bi ga bilo najbolje porabiti.
Morda naj prav zato napišem nekaj besed o delu. V preteklem letu se je delo OOZS DSSS usmerilo predvsem na dve glavni področji:
—	volitve: pripravili smo predkandidacijski postopek in kandidacijsko konferenco. Mislim, da smo pravilno izbrali in da naši delegati uspešno delajo in zastopajo naše interese. Poudaril pa bi, da se še vse preveč delegatov samo seli vsako mandatno obdobje iz ene delegacije v drugo.
—	osebni dohodki oz. nov sistem nagrajevanja, ki je bil vpeljan v letu 1986; bili smo mnenja, da je sistem dober in ga ne
kaže zavreči. Potrebno pa ga je dopolnjevati npr. z uvedbo stimulacij tudi za splošno-organi-zacijski in finančno-računovod-ski sektor. Vendar tudi ta zanimiva tema med delavci ni naletela na poseben odmev.
Za v bodoče bi najprej kazalo razmišljati o medsebojnih odnosih. Prav pošteni odnosi so osnova za boljše delo. Čim manj bo prepiranja, zapiranja vase in ne-voščjivosti in čim več bo medsebojnega sodelovanja in pripravljenosti pomagati drug drugemu, bolje se bomo počutili in uspešneje poslovali. To se bo prav gotovo poznalo tudi v naših plačilnih kuvertah.
Še nekaj drugih nalog o katerih bi govorili v tem letu:
—	pospeševati inventivno dejavnost, saj inovacije niso možne samo v proizvodnji, ampak tudi drugod,
—	pogovarjali naj bi se o dohodku (npr. najprej čimveč ustvariti, potem pa spremljati tudi samo delitev dohodka in čistega dohodka); o zmanjšanju vseh vrst stroškov, na področju športne in kulturne dejavnosti pa bi poskusili zagotoviti udej-stovanje čim več naših delavcev.
O tem, kaj smo uspeli narediti, pa se bomo pogovarjali naslednje leto, upam da v večjem številu kot letos. jvo pivk
v preteklem mesecu so bili po osnovnih organizacijah sindikata letni članski sestanki, na katerih smo se pogovarjali o najbolj perečih vprašanjih, ki nas trenutno tarejo. Na sliki: Slavko Kristan, predsednik 10 osnovne organizacije TOZD Proizvodnja
кпко umfiRiumo


Tehnološka priprava dela — lahka
Tehnološka priprava dela. Kaj vse si pod tem predstavljamo. Pogosto sploh ne pomislimo, da so nekje ljudje, ki pripravljajo vse to delo za proizvodnjo. Nanje se spomnimo povečini le tedaj, če se v proizvodnji kaj zatika.
Pa obrnimo stvar in se tokrat najprej pogovorimo z njimi. Obiskal sem oddelek-tehnološka priprava dela za lahko obutev.
»Tu pripravljamo vse potrebno za delo, torej proces od vzorcev do proizvodnje,« je povedal vodja Janez Špik.
Izdelava vzorca, naročanje materiala, sekal, tehnične dokumentacije, dogovori, usklajevanje, spremljanje, kontrola, reševanje težav. Prav te so me zanimale.
»Seveda so težave in to vseh vrst. Omenim naj jih le nekaj: ni materiala, proizvodnja pa naj bi se začela; proizvodnja potrebuje sekal-ne nože, pa jih ni, ker so naše zmogljivosti premajhne. Ali, pripravimo tehnično dokumentacijo in predpišemo način dela, včasih kje delajo po svoje in težave so tu. Se več bi lahko našteval...«
Dobro, kako pa vse to rešujete?
»Vse je odvisno čisto od
naše iznajdljivosti. Stvari poizkušamo rešiti čimbolj racionalno.
So pa seveda še kje kakšne rezerve — tu mislim na vsakega posameznika.« Tehnološka priprava lahke obutve je razdeljena na tehnološko pripravo zgornjih delov; tu delata Bojan Žakelj in Bernard Jesenko, in tehnološko pripravo spodnjih delov, za kar skrbi Miran Trček, ki je med drugim povedal:
»Organiziramo celotno delo, od modela, petparske, poskusne proizvodnje do redne proizvodnje.
Proces začnemo približno 1—2 meseca, preden naj bi začeli z redno proizvodnjo.
Kar zadeva težave, jih je veliko: materiali, sestavni deli, usklajevanje postopka, sodelovanje s proizvodnjo.
Iz tehnološkega oddelka lahke obutve: Miran Trček, Bernard Jesenko in Bojan 2akelj
z leve: Snežana Seljak, Metka Bogataj in Frida Vehar
kjer to obutev delajo in s tem prekinjamo redno proizvodnjo.
Težave nastopajo tudi zaradi premajhnega poenotenja sestavnih delov, zato se z večjimi tovarnami, kot sta Peko in Planika, že dlje pogovarjamo o usklajevanju oz. standardizaciji teh sestavnih delov. Sploh si želim boljše sestave dela, tako iz naših obratov kot kooperantov, kar velja za gornje dele, in druge sestavne dele, ki jih kupujemo«.
Bojan Žakelj in Bernard Jesenko skrbita za pripravo izdelovanja gornjih delov za lahko obutev.
Ko zvem za delovni postopek, sledi vprašanje. Zakaj to sploh sprašuješ?
»Tukaj imamo toliko problemov, da je to čisto vsakdanja zadeva. Pa ne samo takrat, ko se kaj zatakne; že delo samo je tako. Sicer se problemi začenjajo že pri oblikovanju kolekcije, kjer imamo mi malo besede.
Celoten proces, ki tu teče, je neprestano spreminjanje in prilagajanje. Za uspešno delo take vrste je nujno tim-sko delo, za kar smo se dogovorili, v praksi pa je tega premalo.
Sodelovanje bi moralo biti stalna oblika v vsakem trenutku, od začetnih pogovorov s kupci do reševanja proizvodnih težav v sodelovanju z oddelki«.
V tehnološki oddelek sodijo še drugi; kalkulantka je Snežana Seljak: »Izdelam skico, na podlagi katere pripravim normativ materiala. Iz opisa modela (vzorca) ob upoštevanju planske cene materiala in časovnih normativov, ki jih pripravijo normirci, izdelam kalkulacijo. Ocenila bi še, da včasih za pogovore s kupci uporabimo primerjalno (izkustveno) kalkulacijo, kar pa pozneje popravimo.« Za vse, kar pripravijo tehnologi, kalkulanti in drugi strokovni delavci tega oddelka pa je treba »spraviti v življenje«, poskrbita Metka Bogataj in Frida Vehar. Ceniki, dokumentacija, izračuni za vse tri tehnološke oddelke, pregled dosega norm, normativi, splošna administracija ...
»Stalno se mudi, to lahko rečeva. To je osnovna značil-
nost najinega dela. Vse mora biti opravljeno takoj.«
Komaj pokukal sem v ta oddelek, bi lahko rekel na koncu. Tako menijo tudi moji sogovorniki »moral bi biti tu, da bi spoznal...« Tisto, kar velja poudariti še enkrat, pa prav gotovo drži: v tovarni bi morali poskrbeti, da bi službe, ki morajo sodelovati, res delovno sodelovale. Je to timsko delo, vrednostna analiza kot metoda ali organizacijska oblika, mrežno planiranje kot časovno opredeljevanje in izvajanje začrtanih nalog; potem standardizacija — in še kaj!
Nejko Podobnik
Novosti v Gorenji vasi in Šentjoštu
Zaključili smo dela v Gorenji vasi in novem obratu v Sentjoštu. V Gorenji vasi so dogradili garderobe in garaže, z deponijo za gorivo. O tem, koliko je to stalo, bomo pisali drugič.
Za Šentjošt pa velja, da so dogradili obrat, kjer pa trenutno še ni organizirana proizvodnja.
Kar zadeva dela v bližnji prihodnosti, naj naštejem le nekaj glavnih:
—	investicija II. faze gradnje v Gorenji vasi. Kaj vse bomo delali, bo znano šele po zaključnem računu za leto 1986
—	pripravljalna dela za investicijo za gradnjo nove hale v Žireh
-- pripravljalna dela za investicijo in gradnjo nove transformatorske postaje
—	gradnja II. faze ceste za industrijsko cono
—	požarno javljalna naprava v skladiščni lopi
—	manjša telefonska centrala v Gorenji vasi
—	obnova in dograditev cisterne za mazut
—	asfaltiranje parkirnega prostora ob praznovanju 40-letnice Alpine
—	dopolnitev katastra komunalnih naprav in objektov na področju Alpine v Žireh.
__Rajko SUBICy
Aktualni intervju

umiiRjflfflo


Kaj smo največ delali januarja
Z več znanja in skupnimi močmi
Pogovarjamo se z vodjem splošno-orga-nizacijskga sektorja Mišom Čeplakom
Delo-življenje: Nove dolžnosti niste prevzeli nepripravljeni, kajne?
Mišo Ceplak: Mislim, da to drži. V sektorju delam sedaj pet let, od tega sem bil tri leta vodja kadrovske službe. Ob Glu sem spoznaval ne samo naloge sektorja, temveč tudi problematiko celotne delovne organizacije.
.. Veliko sem sodeloval tudi z drugimi službami in institu-izven delovne organizacije.
Mislim, da sem imel srečo, da sem delal v sektorju, kjer Skušamo uveljaviti namestništvo, kar mislim, da bi bilo koristno doseči v vsej delovni organizaciji, saj se delo z novimi '^očmi lahko nadaljuje brez večjih težav, tudi ko odidejo starejši.
Delo-življenje: Kaj menite o nalogah sektorja kot celo-
Mišo Ceplak: Naš cilj je, da naredimo čim več, da so v aelovni organizaciji čim bolje urejena kadrovska vprašanja, izobraževanje, varstvo pri delu, nagrajevanje, obveščanje ... Smo nekakšno okno Alpine v svet.
Mislim, da je treba največ pozornosti posvetiti prav Iju-njihovim težavam in usposabljanju, za vse vrste nalog. Delo-življenje: Kako pa bomo to dosegli?
Mišo Ceplak; Mislim, da se vsi skupaj premalo zaveda-•^0, da se noben oddelek ali služba ne sme zapirati vase.
Zlasti so pomembna tako imenovana majhna področja, zato je sodelovanje toliko bolj potrebno.
Oblikovati bo treba nek sistem poslovnih informacij, JJPorabnih za vsakdanje delo in mislim, da imamo mi tu lah-1^0 pomembno vlogo. To bi bil pogoj za usklajeno in dobro de-0- Na drugi strani se moramo načrtno povezovati tudi s sve-orn in panogo in doseči, da na primer našim strokovnjakom tovarni ne bi bilo treba raziskovati tistega, kar je že dolgo znano drugje.
Delo-življenje: Česa, na primer, se boste lotili letos? Mišo Ceplak: Vsega ni mogoče našteti, omenil pa bi le ®кај nalog, poleg že naštetih, ki so hkrati letošnje, so pa usmerjene tudi v prihodnost;
podaljšanje zunanjetrgovinske registracije, izboljševanje istema nagrajevanja, izpolniti kadrovsko informacijski si-in se preko terminala povezati z računalnikom. Sodelovali bomo tudi pri analizi režijskih stroškov v DO ^^gotavljali, kje so še rezerve.
Kot že rečeno, bomo skušali uveljaviti sistem namestni-st^^ odgovornejših delovnih opravilih, torej neke vrste si-za^^ P^Predovanja. Velik poudarek bomo dali usposabljanju na •	so seminarji za mojstre, vodilne, uvajalne semi-
arje za novosprejete delavce in drugim oblikam dopolnilne-ea izobraževanja.
Lotili se bomo intenzivne štipendijske politike. Med dru-omenim, da bomo skušali s štipendiranjem pridobiti ^ apovprečne učence. Razširiti želimo tudi izobraževanje ob na 7'	v bistvu vsak, ki si to želi, pridobival znanje
^°Soj bodo seveda delovni uspehi. R®'0"življenje: Kaj bi rekli za konec tega pogovora?
prič Ceplak: Kakšnih ugodnosti od zunaj ne moremo
akovati, zato je naš kruh odvisen od nas samih. J . ""koristiti moramo možnosti, ki jih še imamo in z zdru-inii močmi bomo uspeli.	Nejko Podobnik
' Polyiirpthan Shell material.
bost .quality.
MSX in LSX so smučarski čevlji srednjega kakovostnega razreda, ki so namemeni smučarjem, ki obvladajo paralelno tehniko smučanja. Čevlji se odlikujejo po udobnosti in enostavnosti obuvanja. Januarja smo jih delali kot »dolg maloprodajni mreži«, saj bi morali pravzaprav biti v prodajalnah že do zime. Letos naj bi te vrste obutve izdelali 20—25.000 parov.
ao r u IB^UEMI 31041
Elegantni škorenj iz tekstila, prav tako namenjen za izvoz. Izdelujemo ga na tri vrste kopita z nizkimi, srednjimi in visokimi petami. Barve so modne, prav tako vsi motivi, ki se prelivajo.
Sandala Bequem, obutev, ki jo izdelujemo za Aspo iz Nizozemske, Belino v ZRN in tudi za doma na podobno kopito. To so čevlji klasične izdelave, udobni in izdelani iz naravnih materialov, v standardnih barvah, kot so: črna, rjava, beige. Po željah kupcev izdelujemo obutev tudi v drugih barvah.
Colorado program je edina moška obutev, ki jo izdelujemo. Na začetku naj bi s to izdelavo pokrili zmogljivosti v »mrtvi sezoni«.
444У
44541 1034

C RnZGOYOR ZA URGDHIKOYO fflIZO
RAZGOVOR ZA UREDNIKOVO MIZO NA TEMO; KAKO SO SE PO VOJNI ORGANIZIRALI ŽIROVSKI ČEVLJARJI, v katerem so sodelovali: Vinko Govekar, prvi predsednik zadruge Cevljarna 2iri in Mirko Kosmač, član upravnega odbora Cevljarne (tretji član Rudolf Kristan je bil žal bolan in se ni mogel udeležiti razgovora) Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Nejko Podobnik.
Delo-življenje: O organiziranju žirovske Cevljarne po vojni je bilo že veliko napisanega, vendar je ob 40-letnici delovne organizacije prav, da nekaj stvari osvežimo oz. dopolnimo v spomin tistih, ki ste tedaj to delovanje vodili.
Vinko Govekar: Sam sem se
vključil povsem slučajno. Ko sem začel nagovarjati za združitev, sem bil nenadoma sredi dogajanja. Res je, da sem že pred vojno spoznal, kako smo majhni. Po vojni pa je bil čas za to.
Bil sem član okrajne komisije za trgovino, obrt in industrijo in predsednik okrajnega odbora. Masterl me je čisto enostavno zadolžil, da v Zireh to akcijo speljem in to po posebnem pooblastilu.
Najprej sem se pogovarjal s člani Postolarske zadruge. Vsi so bili za to in obljubili so podporo. Oblikovale so se posamezne skupinice za delo. Vsem tem ljudem sem na več sestankih povedal, kako naj bi se zadeva odvijala.
Tu je šlo za združevanje vseh žirovskih čevljarjev, tistih, ki so prej delali v Kranju in drugih skupin, med drugim tudi tistih,
ki so že med vojno delali v partizanskih delavnicah.
Mirko Kosmač: Zadružništvo je bilo pred vojno zelo razvito. Za zadrugo po vojni gre prav gotovo zasluga novi oblasti, saj bi se nekdanji veliki mojstri (Zaje, Gantar) sigurno ne vključili, ker bi sicer v novih razmerah ne mogli delati.
Vinko Govekar: Pobuda za ustanovitev zadruge je bila pobuda nas samih, saj nam nihče ni mogel pomagati, tudi nova oblast ne. Ustanovili smo pripravljalni odbor, ki je takoj začel s proizvodnjo. Tudi kar zadeva delavnice, ni bilo posebnih težav. Moram reči še, da so se najbolje vključili Sora in Postolarska zadruga, ostali so bolj opazovali. Poskrbeli smo, da so predstavniki posameznih zadrug in drugi imeli v upravnem odboru svoje zastopnike.
Mirko Kosmač: Delali smo le delavske in vojaške čevlje. Direkcija je za vsako panogo zbirala naročila in izdajala nakaznice za material, brez katerih ni bilo moč dobiti ničesar. S proizvajalci pa smo se dogovarjali sami.
Vinko Govekar: Po naročilih smo dobili ustrezno količino materiala. Zgodilo se je, da smo nakaznico dobili in tudi če smo imeli denar, včasih ni bilo moč dobiti materiala. Dolgo časa sem se ukvarjal sam. Vse stroške smo poravnavali sproti.
Denar smo črpali iz deležev zadružnikov, ki je v začetku znašal 2500 din na zadružnika, kar so zadružniki plačevali mesečno, kasneje pa smo ta delež povečali na 20.000 din, ko smo začeli priprave na gradnjo. Drugega denarja ni bilo.
Delo-življenje: Za gradnjo smo morali misliti zaradi prostorske stiske pa tudi zaradi organizacije, saj so bile delavnice raztresene po vseh Zireh.
Vinko Govekar: Konec leta 1945, sem ugotovil, da bi se ena
skupina delavcev najraje odcepila. Takoj smo ugotivili, da je treba ljudi združiti pod eno streho.
Stari znanec Žirovcev Pečenko je na direkciji rekel: »Hitro naredite stebre in pokrijte, ker drugače še dovoljenja ne boste dobili.«
Nasprotovanj je bilo kar veliko. Celo tako daleč je šlo, da zapisnikar razprave in odločitve o gradnji ni vnesel v zapisnike.
Marca 1946 smo že začeli s samimi pripravami.
Delo-življenje: Kako je bilo organizirano delo?
Vinko Govekar: Mojstre je postavil upravni odbor, sorazmerno iz vseh nekdanjih podjetij.
Mirko Kosmač: Sekalnica in šivalnica za vse delavnice sta bili v Postolarski.
Imeli smo nosače, konja in voz, da smo to razvažali. Kakšnih posebnih strojev ni bilo, delo je bilo ročno, le stroji častitljive starosti, čistilni stroj (»puc maši-na«), sekalni stroji (»štanec«) in za tanjšanje in rezanje jermenč-kov.
Izdelano obutev smo pošiljali v lesenih zabojih po 50 parov povečini prevoznik Furlan, ki je obutev vozil v Ljubljano. Obutev je bila namenjena le večjim podjetjem, rudnikom in vojaštvu. Kasneje smo formirali oddelek, da smo nekaj obutve lahko izdelali po meri.
Delo-življenje: Kako pa je bilo z drugim materialom?
Vinko Govekar: Nakaznica še ni jamčila, da bomo dobili material, posebno z ostalimi pritikli-nami je bilo težavno. Nekaj stvari smo izdelali tudi doma.
Vinko Govekar: Najtežje je bilo dobiti nože za stroje za tanjšanje in špice za zbivanje čevljev.
Mirko Kosmač; Nekaj je bilo tudi starih zalog. Kar zadeva vzdrževanje, pa se je z vsem uspešno ukvarjal Rudolf Kristan, od elektrike od popravila šivalnih strojev.
Delo-življenje: Morali ste misliti na usposabljanje.
Vinko Govekar: Bilo je dovolj visokokvalificiranih delavcev, ki so bili sposobni izdelati najbolj elegantno obutev, kasneje pa smo začeli z vajenskim oddelkom, z 28 vajenci.
Delo-življenje: Kako pa ste ugotavljali dohodek?
Vinko Govekar: Prvo leto smo imeli 3 % dobička. Nekateri so me napadli in mi grozili, da me bodo zaprli. Iniciativnemu odboru za zadružništvo smo morali odvesti 1/3 dobička (370 tisočakov). Dobiček je sicer šel na rezervni skald in za dolgove ne pa za OD. Drugo leto so malenkost dobili tudi delavci.
Delo-življenje: Kako pa je bilo urejeno nagrajevanje?
Vinko Govekar; Na seji upravnega odbora smo postavili urne mezde za delavce in vajence. Osnova je bil akord (čas za en par). Na režiji je bilo zelo malo ljudi. Najvišja plača je bila 4.500 sta-
rih din (plača predsednika), toda na akord so delavci zaslužili tudi 7.800 starih din. Mojstri so imeli urno postavko in so zaslužili okoli 4.000 starih din. Vajenci so imeli na začetku zelo skromno nagrado (100 S din). Dajali pa smo jim nagrade v obliki praktičnih daril. Ženske so zaslužile 10—20% manj kot moški.
Delo-življenje: Kakšen je bil delovni čas in kako je bilo urejeno z malico?
f

Mirko Kosmač: Kadar se je šlo za plan, smo delali vse dni, tudi ponoči. Sicer pa je bil delovni čas deljen in se je delalo od
7—12	in od 13-16-17 ure. V začetku nismo govorili o osmih urah. Kasneje smo prenesli na
8-urni	delavnik in na enoten delovni čas. Tedaj je bil proti temu velik odpor, kot bi bil danes, če bi prišli na deljen delovni čas, čeprav povsod po svetu delajo tako.
Odmorov ni bilo, razen opoldne. Delalo se je tudi ob sobotah, prav tako kot druge dni.
Najbolj pogosta malica tedanjega čevljarja je bila bela kava (in to mrzla) in malo kruha. Mogoče še kakšno jabolko. Takrat so bile še na karte in se ni še dobilo.
Vinko Govekar: Sestanke smo imeli vse izven delovnega časa in ob nedeljah dopoldne.
Prazniki so bili v začetku: 1. maj, novo leto, 29. november, božič, velika noč. Prazniki niso bili plačani, ker je bilo delo na akord.
ZAKLJUČEK:
Tole so drobci spominov na delo in življenje žirovskega čevljarja pred štiridesetimi leti. Cas hiti in odmika te dogodke, zato je ta zapis skormen poskus, da nekaj več ohranimo tistim, ki teh časov niso doživeli.
Žirovski čevljarji se nekdaj med tednom niso ločili od svojega predpasnika, tudi v prostem času ne, sedaj pa se morajo dan za dnem prilagajati svetu.
К<|<1гоу/к^\ novice ^
Posljedni iz revolucije
Početkom 1987. godine Miloš Stričević, poslovodja prodavaonice »Alpina« Zadar odlazi u zasluženu •nirovinu. On je jedan od posljednih naših radnika, ko j i je aktivno učestvovao Y narodnooslobodilač-Kom ratu. Kao mladic od 18. godina uključuje se u Nov kao borac Benko-vaćkog partizanskog odreda, te pripadnik XIX. udarne divizije učestvuje " oslobodenju Zadra, Knina, Mostara, sve do konačnih borbi za Hrvatsko Primorje sve do Trsta.
I^očetkom 1961 godine prvi otvara našu proda-vaonicu u Zadru, gdje kao poslovodja postaje do po-cetka 1987. godine, i odlazi u mirovinu.
Za čitavo vrijeme poslovanja prodavaonice u ^adru, radi sa pozitivnim •■ezultatima. Ujedno pro-Oavaonu uspjeva proširi-^ko da dobiva izgled Jedne od najljepših pro-avaonica u gradu Zadru.
vnžno li
Dfl YEfflO
V januarju 1987 so bili prihodi in odhodi delavcev iz delovne organizacije oziro-v delovno organizacijo
nekoliko manj pogosti, kot prejšnje mesece, tako da so nastopili delo 4 delavci, z delom pa so prenehali prav tako 4 delavci.
V	TOZD Proizvodnja so nastopili delo: Zofija Kodre v obratu Col; iz JLA pa so se vrnili Simon Peternelj, Andrej Kune in Sašo Kenda.
V	TOZD Proizvodnja so prenehali; Renata Jezeršek, Irena Justin in Robert Osredkar.
V spomin Janezu Lazarju
v začetku januarja smo zvedeli, da nas je za vedno zapustil naš upokojenec Janez Lazar.
Naš dolgoletni delavec je pričel z delom v Alpini februarja leta 1948, kot kvalificiran čevljar, od leta 1966 pa je opravljal delo v montažnih oddelkih kot visoko kvalificiran delavec. Zaradi upokojitve februarja leta 1983 je prenehal z delom v montaži na odpravi ozkih grl. Janeza Lazarja se bomo vedno spominjali kot
vestnega in dobrega delavca.
Ob šestdesetletnici Jožeta Peternelj a-Mausarja
»Od leta 1952 do mojega šestdesetega leta, torej v petintridesetih letih sem naslikal natančno 2.253 del, napisal pet knjig, naredil en sam kip in kamin peč, ki se kuri iz kleti, okrog pettisoč parov čevljev (če bi preračunaval na dnevno storilnost) in spremljal s harmoniko v zakonski jarem petdeset nevest« je kratko in hudomušno predstavil svoje delo Jože Peternelj, naš nekdanji delavec.
S svojim slikanjem kot samouk in kasneje kot svobod-

ni umetnik se je uveljavil tako doma, kot v svetu, saj je za svoja dela, ki jih je razstavljal kar 170 krat po vseh ce-
Ce opazite kaj nevarnega, pokličite 985
s prvim januarjem je začel tudi na Gorenjskem stalno delovati Center za opazovanje in obveščanje. Namenjen je odkrivanju in spremljanju vseh vrst vojnih nevarnosti, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, ter materialne in druge dobrine, kakor tudi obveščanju o teh nesrečah in nevarnostih prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih.
Centru bodo pošiljale podatke o pojavih in dogodkih vse organizacije, organi samoupravne skupnosti, zlasti še tisti, ki se v svoji redni dejavnosti ukvarjajo z opazovanjem in spremljanjem teh pojavov. Mednje sodijo elektrogospodarske, vodno gospodarske, meteorološke, zravstvene, veterinarske in druge organizacije.
Center bo sprejemal tudi sporočila, ki jih bodo pošiljali delovni ljudje in občani. Vsem bo ob vsakem času na razpolago telefonska številka 985.
Naloga centra pa ne bo le sprejemati obvestil o raznih dogodkih in pojavih. Njegova pomembna naloga bo tudi ustrezno ukrepati, zlasti zato, da bi morebitno nesrečo lahko preprečili ali omilili njene posledice. Gre za morebitni potres, večji požari, poplave, neurje, točo, gosto meglo, rušenje jezov, pregrad ali obale, kopičenje ledu na vodotokih ali akumulacijah, težje prometne, ali druge nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, plazovi, žled, visok sneg, večje okvare v energetskem sistemu, zastoje v prometu, epidemije nalezljivih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah, zastrupitve večjega obsega, radiološka kemična ali biološka zastrupitev zemlje, zraka ali vode.
Morda bomo s tem svojim dejanjem preprečili nesrečo ali vsaj omilili njene posledice.
linah, prejel petnajst nagrad in priznanj.
»Največ mi pomeni nagrada na svetovnem bienalu v Sofiji, kjer je bilo razstavljeno več tisoč del z vsega sveta«, pravi Jože, ki je pri svojih šestdesetih letih še poln načrtov in snovanj, čeprav je od lani upokojen.
»Nadaljeval bom seveda s slikanjem in razstavljanjem, tudi pisal bom še. Prve tri knjige so razprodane, četrta — Bukovci, so v tisku, zadnje moje delo — Mateja, pa je še v rokopisu«.
Kot kaže, tako misli tudi kritika, ki med drugim pravi: »V svojem najnovejšem literarnem delu Drenikov kot, izpričuje avtor dobro poznavanje kmečkega ži-vljenja,svoje junake — tudi tiste negativne — pa opisuje z globokim razumevanjem njihovih eksistenčnih in duševnih stisk, pojmujoč zlo kot usodno življenjsko danost, zoper katero je človek takorekoč brez moči, saj ravna zgolj v skladu s svojo naravo in danimi okoliščinami, ki jim očitno ne zmore biti kos.
Ni dvoma, da razpolaga Jože Peternelj poleg slikarskega tudi s solidnim pisateljskim darom. Upravičeno pričakujemo, da bo ta svoj dragoceni dar še nadalje razvijal, ga poglabljal in bogatil ter se razvil v iskanega pripovednika, saj je njegov način pisanja lahko razumljiv, fabulo gradi logično in drži bralca ves čas v napetem pričakovanju, kakšen bo končni razplet. To pa so tudi temeljne odlike vsakega dobrega prozaista.«
Nejko PODOBNIK



vAzno le
Dn YffflO


Žiri bodo še vedno slovele po gojzar jih
Več kot štiri desetletja so od tedaj, ko so Žiri zaslovele po izdelovanju gojzarjev, dokaj vsestanske, udobne in tudi dokaj lepe obutve ...
Z razvojem tehnologije, zlasti pa glede na potrebe tržišča in zmogljivosti pa je v Alpini izdelovanje gojzarjev vedno bolj usihalo, da bi nekaj let nazaj le te izdelovali le še po posebnem naročilu, na koncu pa je bila proizvodnja povsem opuščena.
Leta in leta so poslušali slovensko javnost, zlasti planince, ki so povpraševali po gojzarjih ...
I*k» tWNtK Oolzer бћ/аг\в obuV*v c»»t« XXXI. dlvl2«« 44 64226 JIri, 1Л 69904
Končno smo izvedeli; Jaka Kavčič bo odprl zasebno delavnico za izdelavo gojzarjev.
Sedaj je to postalo dejstvo in prve pare te obutve so že izdelali takoj po novem letu.
Kot kaže, bodo najprej delali obutev za gozdarje, kasneje pa bo moč dobiti to obutev tudi za druge namene.
Takole pripoveduje Jaka Kavčič;
»Organizacija proizvodnje te obutve je zelo zahtevna reč. Potrebno je veliko strojev, primeren prostor in ljudje, ki znajo delati. Temelj vsemu temu pa so nujna precejšnja začetna sredstva.
Moram reči, da sem naletel na rezumevanje, tako pri občinskih organih kot pri Alpini, pa tudi pri tistih, za katere bomo izdelovali go j zarje. Res, da sem moral na licitacijah kupiti veliko strojev, ali pa si jih izposoditi, res pa je tudi, da so mi v Alpini pri tem dosti pomagali, tako z odstopom delavnice v najem, kakor tudi z ostalim sodelovanjem: stroji, kopita, tehnološki postopek ...
Pri tem so mi še posebno pomagali nekateri strokovnjaki, kajti moje izkušnje za organizacijo dela so bile majhne.
Seveda, kar zadeva delovna sredstva, nisem dobil nič zastonj, toda vse skupaj mi je vendarle pomagalo, da lahko izdelujemo gojzarje.«
Kako pa bo delo organizirano?
»Pravzaprav delamo v okviru obrtne zadruge in preko nje tudi kupujemo
material in prodajamo obutev.
Letos nameravamo izdelati okoli 6.000 parov gojzarjev, prihodnje leto že 10.000. To je še vedno veliko manj kot kažejo potrebe. Sicer pa tu delamo v dveh prostorih; skupaj nas sedaj dela šest, delo na domu pa sem organiziral za šivanje gornjih delov«.
Kaj pa načrti?
»Ničesar ne izključujem. Če bo stvar tekla, se bomo morda tudi širili. Važno pa je, da si sedaj ustvarimo solidno osnovo za delo in poslovanje«. Torej, svet bo še slišal za žirovske gojzarje.
Nejko Podobnik
Iz naših prodajaln
Naša prodavnica je otvorena u jesen 1961. godine u centru grada. 1971. godine prodavnica je premeštena na drugi kraj grada, tako da nije prometno mesto kao u centru grada.
Naša prodavnica je locirana u staroj zgradi ali imamo lep prodajni prostor i pored toga dograden skladi-šni prostor od 36 m' ali bi trebalo izvršiti adaptacij u prodaj nog prostora nakon 15 godina, pored toga trebalo bi premestiti sanitarni čvor izvan prodaj nog mesta i napraviti garderobu, jer za to imamo odgovarajuču prostoriju. Sa adaptacijom prodaj nog prostora to jest ubacivanjem polica samoizbora uvjeti rada bi se poboljšali. Pored toga postoji mogučnost za uvodenje centralnog grejanja.
Do sada naša prodavnica je bila na zadovoljavaju-čem mestu do nazad par godina gde je kupovna moč opala ne samo kod nas več i u drugim prodavnicama. Na to dosta utiče isporuka robe i konkurencija.
Plan za 1986. godinu je 128.000.000,— dinara, to smo več postigli financijski a parovno nismo.
Plan za decembar mesec je 17.700.000,— dinara.
To smo postigli, što se tiče zimske sezone nismo zadovoljni sa prometom ni u decembru, jer je dosta toplo i lepo vreme, ko je jako utiče na promet.
U prodavnici »ALPINA« Subotica su zaposleni: Fra-njo Karmanjoš, Julijana Ledenjak, Stanka Goločorbin, Eva Sakač, Snježana Sekulič i Eva Cikora.
Poslovodja Fran jo Karmanjoš
Naša preteklost pa pravi...
Piše Vladimir Pivk
Osnovne značilnosti in razvoj čevljarstva
žiri so imele zaradi svoje lege in posebnih naravnih razmer vse pogoje za razvoj čevljarstva. Takratne razvejane poti (kolovozne ali peš poti) proti Škof j i Loki, Idriji, Logatcu in preko Cerknega na hribovito področje Tolminske so dajale možnost, da so takratni žirovski čevljarji prodajali svoje trpežne čevlje v te predele Avstroogrske.
Na vprašanje, kdaj so nastali prvi zarodki čevljarstva v žirovski kotlini, obstoja več domnev. Vsekakor pa je gotovo, da je začetek nekje sredi 19. stoletja. Večji in splošni pomen pa je začelo dobivati čevljarstvo po letu 1880.
Že takoj v začetku 20. stoletja se že pojavi težnja po organiziranem delu in izpopolnitvi v čevljarski stroki. V letu 1904 je že ustanovljena prva čevljarska za-
druga, katere namen je bil združiti čevljarske mojstre in pomočnike, da bi se le-ti čimbolj izpopolnili v čevljarski obrti in s tem lažje prodrli s svojimi izdelki v druge predele Avstroogrske. Posamezniki so šli celo na prakso v Gradec (Graz), da bi si razširili znanje v anatomiji noge.
Po končani prvi svetovni vojni so imeli čevljarji v Žireh obilo dela in zaslužka. Večina tedanjih čevljarjev se je zato osamosvojila in so delali doma z enim ali več pomočniki in vajenci. Mojstri so zaradi obilice dela pričeli vključevati v šivanje in pripravo gornjih delov tudi žene. V glavnem so izdelovali težke zbite čevlje. V sezoni so delali tudi po 14 ur na dan.
Velike spremembe v žirovsko ' čevljarstvo je prinesla svetovna gospodarska kriza.
Tudi močna konkurenca drugih izdelovalcev obutve je terjala drugačne, izpopolnjene načine dela, z delitvijo dela po fazah. Začeli so izdelovati tudi lahko žensko obutev in več vrst škornjev.
iiiVnYiYT
Z njimi je rasla Alpina
Presenečena je bila, zaradi obiska iz Alpine:
»Pa saj je toliko takih, ki so bolj zaslužni, da jih obiščete«.
Pa naša rubrika ni le pogovor s tistimi, ki imajo največ delovnih let v sipini ali s tistimi, ki so 'f^o.jbolj zaslužni. Če bi to tehtali, bi si naredili rnedvedjo uslugo.
Vida Pagon ni zgradila naše tovarne, ne izdelovala čevljev. Srečevali smo se z njo ob kuhinjskem pultu, ko je s kolegicami pripravljala za nas malico in kosilo. Kaj to pomeni, ve najbolje tisti, ki je bil kdaj res lačen ...
»No ja, kmalu po vojni sem odšla od doma, najprej v Škofja Loko, k Ta-
Vlerju v Vincarje.
Od tedaj sem ves čas
delala v gostinstvu, preden sem prišla v Alpino, kot civilna uslužbenka v Kazensko poboljševalnem domu v Dobu pri Mimi na Dolenjskem«.
Ko ste prišli v Alpino, je bilo tu še precej drugače kot je sedaj.
»Zares, dobro se spominjam, v kakšnih razmerah smo delali. Zlasti slabo je bilo do prve predelave kuhinje, kljub vsemu smo se zavzeli, da smo pripravljale take malice, da so bili ljudje zadovoljni, saj ni hujšega kot to, če čutiš, da delavci kritizirajo. Cveta, ki je tedaj vodila kuhinjo, se je z nami vred trudila, da bi bilo res tako, kot smo si želeli mi in ostali. Kolikokrat smo prihajale na delo ob treh zjutraj, pripravljale krofe in flancate!!! Pred
upokojitvijo zame ni bilo lahko, saj sem prebedela noči, tako so me bolele roke.«
Kaj pa delate sedaj, se spomnite kaj na nas?
»Dela je doma čisto dovolj, poleg tega pa še klekljam, tako da mi ni dolgčas. Velikokrat pa pomislim na Alpinino kuhinjo in takoj pomislim, kako složno smo delali, čeprav ni bilo lahko. Sedaj razmere spremljam bolj od daleč ali preko časopisa Delo-življenje. Rada pridem tudi na novoletne sprejeme upokojencev, toda predvsem zato, da se srečam s svojimi nekdanjimi sodelavkami in da neposredno slišim direktorja, ki tako nazorno opiše razmere v Alpini«, je končala svoje razmišljanje naša nekdanja kuharica Vida ob svoji pe-tinšestdesetletnici.
Nejko PODOBNIK
TAffl
Slovenski kulturni praznik
Samo 11 nas je
v letu 1986 se število prebivalcev v Krajevni Skupnosti Žiri ni poveča-
Rojenih je bilo 59 otrok, umrlih je 48 oseb, je naravni prirast prebivalcev samo 11. "lede na selitveno gi-
osebna izkaznica
^lpine v letih
^947-1950
^^ta 1947 je bilo zapo-®nih 281 delavcev, ki je ^8.040 parov, leta I je 534 delavcev izde-®'o 136.910 parov, leta
vec
banje je bil selitveni padec 26 oseb, to pomeni, da je iz Žirov odšlo 26 oseb več, kot se jih je v Žiri priselilo.
Zaskrbljujoče je predvsem število rojstev, saj v desetletnem obdobju v Žireh še ni bilo tako malo
rojstev, kot v zadnjem. Naravni prirast prebivalstva je bil povprečno 40 ljudi letno, lani pa samo 11 prebivalcev.
To so sicer le suhoparni podatki, vendar se je tudi ob teh številkah vredno zamisliti.
Anka Kavčič
6. februarja je bila v osnovni šoli v Žireh proslava Prešernovega dne, na katerem so nastopili: Nonet Kresnice, recitacijski krožek osnovne šole, so-pranistka Alenka Mezek in nastop violončelista Miloša Mlejnika in pianista Ervvina Kraptfitscha.
Uvodoma je spregovoril Miha Naglič o Prešernu, o nas Slovencih in naši kulturi nekdaj in danes.
značilen čevelj
1^®8а obdobja od leta i»47—1040
1949 je bilo zaposlenih 656 delavcev, ki so izdelali 186.700 parov, leta 1950 Je naša delovna organizacija doživela rahlo upadanje, saj je bilo zaposlenih 610 delavcev, ki so izdelali 170.940 parov.
Prvi direktor Alpine je bil Vinko Govekar (1947), ki ga je leta 1948 nasledil Miha Švab, leta 1949 pa Andrej Cvetko.
4577 NAS je
V Žireh Je ob koncu leta 1986 živelo 4577 ljudi, od tega 2225 moških in 2352 žensk.
Na roko šivane gojzarje smo izdelovali leta 1950.
Druga svetovna vojna je tudi čevljarski dejavnosti v Žireh zadala težak udarec. Vojne razmere so razgnale čevljarje na vse strani. Le nekaj jih je ostalo, ki so nadaljevali delo po delavni-
cah. Izdelovala se je predvsem tipizirana obutev.
Večina čevljarjev je odšla v partizane. Na osvobojenem ozemlju so nastajale partizanske delavnice. V Žireh pa so organizirali čevljarsko zadrugo, ki je delala obutev za našo vojsko in za potrebe gospodarske komisije narodnoosvobodilne vojske.
Nadaljevanje
LJ
Lepi skoki in dobri obeti
24. januarja je bilo v 2ireh državno prvenstvo v smučarskih skokih za starejše mladince, dan pozneje pa republiško prvenstvo za člane, žal v odsotnosti nekaterih najboljših repre-zentantov. V lepem, sončnem vremenu, na odlično pripravljeni skakalnici in dobri organizaciji smo vseeno spremljali lepe skoke, tako da so gledalci, ki se jih je oba dneva zbralo kar precej, lahko uživali v tekmi naših perspektivnih skakalcev, med katerimi je zadnja leta kar veliko domačih.
Pa si oglejmo rezultate.
Med starejšimi mladinci je v soboto zmagal Franci Petek, SSK Žirovnica-Jesenice z 214.8 točkami in skokoma 70,5 in 68 metrov.
Drugi je bil domačin Primož Kopač z 214,1 točkami in skoko-
ma 66,5 in 70,5 metra, tretji pa Goran Janus, SSK Ilirija z 209,2 točkami in skokoma 68,5 in 68 metrov.
Četrti je bil Boris Pušnik.
To so hkrati tudi potniki za svetovno mladinsko prvenstvo v Italiji (pozneje se je tej četvorici pridružil tudi Marjan Krapar SSK ID Triglav Kranj, zaradi dobrih rezultatov v Planici.)
Andraž Kopač je bil 8., Jože Vehar 13., Matej Oblak pa 14.
V nedeljo pa so se pomerili člani za republiško prvenstvo kot že rečeno ob okrnjeni konkurenci.
Po lepem boju je zmagal Borut Mur z 207,3 točkami in skokoma 68,5 in 67,5 metri, drugi je bil Boris Pušnik SSK Titovo Velenje, z 208,8 točkami in skokoma 66,5 in 67 metri, tretji pa spet domačin Robi Kopač z 205,8 in skokoma 69,5 in 66,5 metri.
Prvi trije na republiškem prvenstvu za člane, z leve: Boris Pušnik, ki je bil drugi, zmagovalec Borut Mur, in Robi Kopač, ki je zasedel tretje mesto. Najboljšim čestita predsednik kluba Tone Oblak
Tudi v Planici naša dva uspešno
Smučarski vikend ob koncu meseca je bil živahen v Planici, zibelki naših smučarskih skokov. Tu je bilo namreč državno prvenstvo za člane na srednji skakalnici in na nekdanji Bloudkovi velikanki.
Na srednji skakalnici je prvi dan presenetljivo zmagal Matjaž Zupan, Borut Mur je bil 7, Robi Kopač pa 11.
Na veliki skakalnici pa je zmagal Primož Ulaga, medtem ko je bil Robi Kopač 7., Borut Mur pa 8. Treba je še pripomniti, da sta se naša tekmovalca izkazala z nekaj skoki, ki so vodili prav med najdaljše na tekmi ali v seriji (Robi Kopač na primer 116 m).
Nejko Podobnik
Zmagovalci na državnem prvenstvu starejših mladincev: z leve proti desni: Franci Petek, prvi, Primož Kopač, drugi, Goran Janus, tretji
Šola alpskega smučanja v Žireh
Marsikdo je verjetno že slišal od prijateljev ali pa po radiu, da bo trening ali tekma za vse, ki obiskujejo šolo alpskega smučanja. Verjetno si ni natančno predstavljal, kaj je to, če ni pri stvari neposredno udeležen ali pa ima v šoli svoje otroke. Zato bom nekoliko predstavil naše delovanje.
Šola alpskega smučanja je bila ustanovljena na občnem zboru SK Alpina 1986. Dogovorili smo se, da bomo pričeli resnejše delati z mladimi, seveda čisto na amaterski osnovi. Nosilec vseh dogajanj je SK Alpina Žiri, tako po organizacijski, gospodarski in finančni plati. Vzrok, da smo se odločili, da ustanovimo šolo je bil v tem, ker je bilo v kraju že veliko nadarjenih smučarjev, vendar zaradi pomanjkanja kvalitetnega znanja le-ti niso dosegli vidnejših uspehov. Samo delo — to je vadbo smo organizirali s poudarkom na treningu otrok in sicer od petega do enajstega leta starosti. V vrstah imamo tudi mlajše in starejše pionirje, ki so bili prikrajšani za načrtnejšo vadbo v cicibanskih
letih. Vse vrste, tako cicibanske in pionirske se udeležujejo tekem za gorenjsko in občinsko prvenstvo. Treningi so razporejeni tako, da imajo cicibani do prvega razreda v programu dela osnovno šolo smučanja, ostali cicibani in pionirji pa imajo treninge s poudarkom na tekmovalni tehniki in sicer dvakrat ali trikrat tedensko.
Za delo z mladimi so potrebni tudi vaditelji, zato smo s tem namenom organizirali vaditeljski tečaj. Trenutna sestava kadra naše šole je sledeče: Marko PODOBNIK je glavni trener, Marjan OBLAK se ukvarja s pionirji, Mojca PODOBNIK, Adrijana BURJEK in Beti PODOBNIK imajo skrb za najmlajše, Milan FRELIH se ukvarja z organizacijo šole in pomaga pri treningih.
Upamo, da bo »novorojenček« preživel in našel v mladih letih podporo žirovskih delovnih organizacij in krajanov, saj vsi pravimo, da je smučanje naš nacionalni šport.
Milan FRELIH
Kaj pa naši tekači
12. januarja so trije člani TK Alpine nastopili v okviru teritorialne obrambe Škof j a Loka na republiškem prvenstvu ekip teritorialne obrambe Slovenije — Dražgoše. Presenetili so in zasedli drugo mesto. Le šest dni zatem je 14 naših tekmovalcev nastopilo na teku Kokrškega odreda v Dupljah.
Ivica Kosmač je bila 5. v kategoriji žensk na 30 km, Helena Dolenc je bila 6. na 15 km; Stane Stanonik je zmagal v kategoriji članov nad 30 let na 30 km, Lojze Oblak pa je bil v isti kategoriji drugi.
Jože Stanonik je bil v skupini članov do 30 let drugi.
21. januarja so bili tudi tradicionalni Bloški teki.
Ivica Kosmač je zmagala med ženskami na 15 km. Stane Stanonik pa je bil tretji med člani na 30 km.
31. januarja je bil v Škof j i Loki tek štafet (doslej edini tek v obvezni klasični tehniki).
Prva ekipa Alpine je bila tretja (Ivica Kosmač, Janez Kosmač, Srečo Erznožnik).
Druga ekipa Alpine v postavi Helena Dolenc, Peter Mlinar in Srečko Kavčič pa je bila četrta.
Prvega februarja je bilo tudi živahno.
Na Cerkljanskem maratonu v Cerkljah je bila Helena Dolenc 6. na 25 kilometrov, v Hoteder-ščici pa je bil na Lovskem teku Srečko Kavčič 12. v skupni uvrstitvi.
Rezultati so torej zanimivi. Kaj, če bi se še kdo drugi vključil, saj stroške vožnje na teku krije smučarski klub Alpina, pogoj pa je, da je tekmovalec član kluba, kar pa ne pomeni, da bi moral biti tudi delavec Alpine.
N. P.
OD TU
Muzejsko društvo Škof j a Loka
(Nadaljevanje)
+ ##
lA TMII
seznanili z ob-na Y zgodovini muzejstva ko se je muzej-mpct	^ Puštalu, ki je iz
zna^® prerasla v okrajni J' zaćela oblikovati v pokli-sti "^"^Gjsko ustanovo. Možno-bile H ^^estranski razvoj pa so viin muzeju šele s preselit-so h f grad 1959. leta. Tu strmkL^ združene pod skupno Pušt-u ? ki so bile dotlej v % h%r	Domu zve-
j® tudi vloga Mu-SDrpmf® L društva doživljala m T	® pred preselitvijo
ski Brad je občinski ^ud-« Odbor v skladu z zakonom o ni nriK določil, naj bo društve-bor -7°'^ Vključen v upravni od-skn	Sčasoma je Muzej-
soLi	izgubilo pravico do
in	o zadevah muzeja
na	pripada le svetoval-
odh^	so se durštveni
zavzeto lotili reše-y_.	nalog, ki so bile pri-
diuštvu	Muzejskemu
Publicistična dejavnost, kjer га,„?Т najprej omeniti Loške Drpf	izhajajo letno, ne-
1954. Doslej je Drvr. Številk, pri cenah je le bor	založil Mestni od-
dalo	nadaljnje pa je iz-
štvn n naložilo Muzejsko dru-Вгт_1 ^ tri letnike je uredil nik .^erčič, ki je bil pobud-DiiKifi'* '?dajo te posebne loške urednir'^K "^-^'ednje pa glavni odborn °1л	uredniškega
Urednic °'8a leta je glavni kaf^r ostal dr. Branko Berčič, nekaj časa nado-
. prof France Planina, !>"Sneio r.-._____... ,
. t ranče
pa zamenjal dr.:
polep	publikacije so
turni
Organizacije v občini in zad-
Poleo	^^nje puDii
turnp r^'Hske skupčine oz. kul-skupnosti omogočile delo-
zdriii*^''? tudi člani Obrtnega j'' dosegla
2h ■ 'zvodi.
škprv?'^"'^ je urejen po kronolo-gledi ^'^'"eipu. Skupina »Raz-Ijubn* ^^^^"je znanstvene in po-razli/?^L^"^tvene prispevke z tika ^^Področij. Sledi ji tema-zadnio ' "Gto leposlovje in na-la razni zapiski ter poroči-ki y zpravam so dodani povzet-in francoskem je-sluEi ^.''"stracije. Prav po zaloško	razgledov je škofje-'"ed najbolj prou-tudi v ° '^°^j' v Sloveniji. So skih .'^^.'"ed članstvom muzej-niki Škofja Loka, Želez-jo v \Г in obenem priteguje-nove čla'^ '»'ovenskih muzealcev
raven Loških raz-jih
nov	153 sorodnih usia-
ne i" jih je 126 iz domovi-
'viuzeiskn hT -T	J"'
Duhiib .. društvo zamenjuje za
nov	153 sorodnih usta-
ne iV, 0-7^^'^ jih je 126 iz domovi-
nnr H tujine. V letu 1986 je
kniivobogatilo muzejsko
•co z 229 novimi knjigami
in revijami, ki jih je prejelo v zamenjavo za Loške razglede.
Publicistična dejavnost društva je prišla posebej do izraza ob praznovanju tisočletnice Škofje Loke 1973. leta. Prispevki v praznični in po obsegu bogatejši 19. številki Loških razgledov so prikazali pos. gospodarske dejavnosti na Škofjeloškem nekdaj in danes. Izšla je knjiga dr. Pavleta Blaznika: Škofja Loka in loško gospodarstvo, ki podrobno obravnava dogajanja na loških tleh od ustanovitve frai-sinškega loškega gospostva 1. 973 do njegovega konca 1.1803. Prav po zaslugi te monografije ima škofjeloška regija tako temeljito obdelano svojo zgodovino. Prof. France Planina je ob jubileju pripravil za izdajo opis Škofje Loke in obeh dolin: Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino. Pododbor Muzejskega društva v Železnikih je izdal knjigo Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Turistično društvo -v Selcih pa knjigo Olge šmid: Selca nekdaj.
Muzejsko društvo izdaja tudi serijo Vodniki po loškem ozemlju, od katerih je prvi z naslovom Lubnik izšel 1977. leta. Izšli so še: Ratitovec, Blegoš, Sorice in Soriška planina.
Širjenje muzejske misli:
Društvo je vseskozi podpiralo muzejsko dejavnost v obeh dolinah in se zavzemalo za to, da se v tamkajšnjih naravnih središčih osnujejo take muzejske zbirke, ki bi prikazovale gradivo, tipično za posamezno ozemlje. Tako sta bili ustanovljeni dve podružnici Muzejskega društva, ki sta v skladu z zakonom o društvih prerasli v Muzejski društvi Železniki in Žiri. Svoje delo koordinirata z matičnim društvom, enako kot muzejska sekcija v Sorici.
Podružnica Muzejskega društva v Železnikih je bila ustanovljena 1. 1964 in je imela že nekaj tradicije, saj sta tik pred drugo vojno Niko Žumer in Blaž Gortnar rešila pred rušenjem železnikarski plavž, ki je bil ob tej priložnosti razglašen za tehniški spomenik prvega razreda.
Povod za ustanovitev muzeja v Železnikih je bila obrtna razstava, ki je bila v prvih povojnih letih organizirana v Ljubljani. Na razstavi je bil prikazan tudi razvoj železarstva, kar so kasneje prenesli v Železnike, kjer so ga prizadevni muzealci znali ohraniti in je pomenilo trdno oporo pri snovanju nadaljnje dejavnosti. Ko so pridobili še prostore v pritličju in 1. nadstropje Plavčeve hiše, je bila 1968. leta slavnostno odprt muzej v Železnikih. V njem je bila poleg železarstva in žebljarstva predstavljena tudi druga tipična dejavnost Selške doline — gozdno-lesno gospodarstvo s sodarstvom ter čipkarstvo. Muzejska zbirka se je sčasoma dopolnjevala in ob 10-letnici 1978. leta je bila obo-
gatena s prikazom proizvodnje akrilavih kritin, društev v Selški dolini (kulturno-prosvetnih in gasilskih) in spominsko sobo Franceta Koblarja. V obnovljeni stavbi na dvorišču so uredili spo-
minsko sobo pomembnih mož Selške doline, kjer prirejajo občasne likovne razstave.
(se nadaljuje)
Predavanja, ki so organizirana vsak četrtek v januarju in februarju, so namenjena našim pripravnikom, ki naj bi tako spoznali delovno organizacijo in se pripravili na strokovni izpit.

Tudi seminar za mojstre, ki morajo poleg vsakdanjih nalog obvladati še marsikaj drugega, je potreben. Poudarek letošnjega seminarja je bil predvsem na prihodnjih usmeritvah delovne organizacije, organizacij dela, vlogi mojstrov in nagrajevanju
Tudi delovodje in vodilni delavci potrebujejo dodatne informacije in znanje za svoje delo, to naj bi pridobili na 25-ur-nem seminarju
li
TO IG nni KRni

Prva dela morda že letos
v septemberski številki DELO-ŽIVUENJA sem opisal začetek priprav za gradnjo pločnikov, in sicer, da je bil ustanovljen gradbeni odbor, da so se, po sprejetju programa na referendumu, začele vse priprave, ki so potrebne za izvedbo tako zahtevnega projekta in da smo strokovno plat zaupali strokovni organizaciji RPC Idrija, katere predstavnik bo profesionalno sodeloval z gradbenim odborom. Kasneje smo posebno pozornost posvetili pripravi projektov, saj se zavedamo, kako velikega pomena je dobro pripravljen in usklajen načrt, posebno še, ko gre za pridobitev soglasij organizacij, kot so: Elektro Ljubljana, Komunala, PTT, Cestno podjetje.
Predvsem pa je ta usklajenost pomembna za nas, da bo cesta s pločniki zgrajena tako, da bo treba čimmanj dodatnih del kasneje. To pomeni, da predvidimo vse možne vode pod objektom in tudi tiste, ki se šele predvidevajo (kabelska televizija), da se ne bi dogodilo, da se bo v kratkem času po izgradnji prekopavalo in rušilo. To, in seveda vse
druge zahteve so nas vodile, da smo se povezali z RFC Idrija, ki te stvari res lahko strokovno pripravi.
Naslednje, kar je v delu, je ugotavljanje, katere lastnike zemljišč zadeva nova cesta s pločniki, saj bomo po potrditvi pogodb z lastniki zemljišč in dogovoru o odškodnini, februarja začeli pridobivati soglasja. Torej, lastnike zemljišč bomo obiskali in se poskušali dogovoriti. Upam, da nam ta faza priprav ne bo preveč otežko-čala in ovirala dela, saj računamo na razumevanje ljudi.
Omenim naj še, da smo zaradi visoke inflacije uspeli najti način za oplemenitenje referendumskih sredstev. Začeli bomo tudi z gradbenimi deli, če bomo uspeli zbrati vso dokumentacijo in so-galsja. Najprej bi prišla na vrsto razširitev mostu čez Račevo in morebiti tudi razširitev ceste od mostu proti Žirem. Ob vsem tem pa je razumljivo, da sama priprava in seveda izvedba projekta upošteva tudi pritok sredstev, ki jih je treba čimbolj smotrno uporabiti.
Stanislav Mohorič
91
Smučarski tečaji med počitnicami so koristni in prijetni hkrati. Kot običajno, so bile skupine tečajnikov letos spet na Žigonovem griču (na sliki) in na Goropekah.
Izvoljeni bodo novi organi krajevne skupnosti
Skupščini, svetu in drugim organom krajevne skupnosti je konec lanskega leta potekel mandat.
V socialistični zvezi so se zato že lani začele aktivnosti v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov za skupščino in svet KS, potrošniški in poravnalni svet. Koordinacijski odbor za volitve in imenovanja pri krajevni konferenci SZDL je že lani pozval vse družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, vaške odbore SZDL in društva, naj evidentirajo čim več možnih kandidatov za te organe.
Lahko povem, da pravega odziva ni bilo, zaradi česar je začelo primanjkovati časa in fazo evidentiranja smo zaključili sredi januarja, ko se je sestal koordinacijski odbor in pregledal evidentirane možne kandidate.
Zaključeno je tudi zbiranje izjav kandidatov in računamo, da bodo delni zbori v februarju lahko izvolili nove organe v naši krajevni skupnosti.
Naj povem še to, da bomo zbore izkoristili tudi za informiranje krajanov o delu krajevne skupnosti.
Boris Markelj
Z letošnjega občnega zbora finančnih in računovodskih delavcev
C Za mrliško ^ vežico so darovali
Ciril in Branko La-hajnar, Selo 66, — 10.000,— din — ob smrti Rada Kristana
Rudolf Kristan, Selo 63 — 5.000,— din ob smrti Rada Kristana
Ivanka Kristan in Marjan Kristan, 5.000 din, ob smrti moža oz. brata Rada Kristana s Sela.
Jolanda in Frank Bogataj iz Clevelanda 40.000 din — ob smrti Ju-lijane Kocelj.
»DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Viktor Grošelj. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj