krajevnih skupnostih, kjer se bodo oblikovale nove občine? Rakitna Pijava Gorica Peter Kovačič — predsednik sveta KS RAKITNA »Mislim, da je bila odločitev Rakitničanov v odloku korektno upoštevana. Želimo si predvsem to, da bi bili pred samim referendumom znani vsi vidiki financiranja novih občin. Zakaj se na Rakitni odločamo za svojo občino, radi bi, da bi dobila naziv gorske občine? Rakitna predstavlja specifični naravni ambient, ki prinaša posebne pogoje življenja in se razlikuje od dolinskega sveta. Ker gre za specifičnost naj poudarim, da pri nas ni industrije, niti večjih obrtnih obratov. Vse kar imamo, imamo lepo neokrnjeno naravo, ves svoj razvoj zato vidimo v zdravi-liškem turizmu in turizmu ter rekreaciji nasploh. Drugi razlog pa je v tem, da na območju naše KS in v nas samih močno živita solidarnost in samopomoč. To smo dokazali z akcijami (uredili smo 7 km krajevnih poti z laslnirni sredstvi), v zadnjih letih pa smo sofinancirali telefonijo z več kot polovico denarja, v celoti z lastnimi sredstvi kabelski sistem, nekaj sredstev smo primaknili za uredi-lev centra, razen vodovoda, smo praktično sami zgradili vso infrastrukturo, tako, da nam ostaja kot odprt pro-blem le še kanalizacija. Prav lako nimamo velikih skrbi kako bo z vzdrževanjem komunalnih naprav. ker vedno lahko računamo na solidarnost. Na Rakitni imamo po-družnično šolo, v sosednjem Preserju osemletko, zdrav-stveno varstvo pa nameravamo urediti v sklopu zdraviliš-ča. Poleg proračunskih sredstev pa se nam kot vir obeta prispevek od številnih vikendov in ie bomo samostojna občina, bomo bolj tenkučutno obvladovali posege v pro-stor, kar sedaj ni bilo možno.« Velike Lašče Manfred Deterding — predsednik skupščine KS VELIKE LAŠČE »Po odloku se bomo tri sedanje KS - Velike Lašče, Rob in Turjak, združile v eno referendumsko območje in verjetno tudi v novo občino Velike Lašče. Torej v takšno občino, kot smo jo že imeli pred letom 1959. Pripomb na to nimamo, saj je odločitev v skladu z odločitvijo na zboru krajanov. Ta je bil dobro pripravljen, poskrbeli smo tudi za razlagalce. Udeležilo pa se ga je 5,2 odstotka občanov. Naj povem, da so prvi pogovori o takšnem združevanju stekli pravzaprav že pred dvema letoma. Moram pa poudariti, da je ta odločitev za naš kraj skrajno odgovoren in negotov korak. V matični občini Vič-Rudnik se je kljub težki ekonomski situaciji v zadnjih letih ogromno naredilo na našem območju. Slabosti ali prednosti naše nove občine pa se bodo pokazale takoj* ko bo Državni zbor na predlog vlade sprejel zakon o financiranju novih občin. Mislimo, da bodo nove občine bolj profesionalno organizirane seda-nje krajevne skupnosti. Vztrajali pa bomo, da bomo imeli pri nas izpostave državnih upravnih organov in s tem približano reševanje teh zadev občanom. Se to. Želja pretežne večine kraja-nov pa je tudi ta, da se vključimo v bodoči upravni okraj Ljubljana okolica.« Janez Škrabec — predsednik sveta KSROB »Po pravici povedano, bi bili najraje v sedanji viško-rudniški občini. Naši ljudje so se nanjo navadili. Vendar posebnega izbora pri odločanju nismo imeli. Sami smo za svojo samostojno občino premajhni in nimarao pogojev. Sicer pa tako ali tako geografsko nagibamo k Velikim Laščam, kamor nas vežejo tako šolstvo, zdravstvo, zdru-ževanje v kmetijsko zadrugo. Seveda pa nas vseeno navdaja bojazen, da bo za razvoj kraja sodelovanje v novi občini slabše, predvsem kar se tiče kompletne infrastruk-ture. Pripomb na referendumsko območje nimamo.« Turjak Milan Zelnik — predsednik sveta KSTURJAK »Odlok upošteva našo voljo. Tako smo se na zboru krajanov tudi odločili. Velika večina krajanov je bila za referendumsko območje Velike Lašče, nekaj pa jih je bilo tudi za Škofljico. Sicer pa bi najraje ostali pod sedanjo viškorudniško občino. Ker pač to ni mogoče, je odločitev takšna kot je. Imam občutek, da so nas prej izkoriščali nerazviti, sedaj pa nas bodo razviti. Postavlja se vprašanje, ali bomo v takšni novi občini zmogli realizi-rati tako veliko investicijo kot je velikolaški vodovod. Sicer pa mislim, da bo potrebno v novi občini, kjer se med seboj kar poznamo, pripraviti predvsem takšen sta-tut, ki bo omogočal enakopravno zastopanost vseh kra-jev v občinskem svetu. In, če bodo v obiinskem svetu pametni ljudje, potem se bo dalo delati.« . Škofljica Jože Jurkovič predsednik sveta KS ŠKOFLJICA Škofljičani smo se odočili za novo občino predvsem zato, ker nam je bila ta možnost dana, čeprav polovičar-sko. Zdi se nam delo v komisiji Državnega zbora za lokalno samoupravo neodgovorao, saj namesto, da bi nam nalili liter čistega vina, so nam ga samo dva decilitra, tako, za pokušino pač. Vsi, ki smo sedaj vključeni v to referendumsko območje, itnamo po svoje probleme. Ta-ko z Žclimljami nismo imeli nobenih predhodnih dogo-vorov, na zboru krajanov na Škofljiei smo se odločili za referendumsko območje, ki obsega samo našo sedanjo KS. Pri tem se seveda nismo obremenjevali s tem, kaj bo, če bo referendumsko območje večje. Tako je ob sedaj predlaganem odloku drugače. Škoda, da se o tem vse sedanje krajevne skupnosti nismo pogovarjale. Ali je lo sedaj optimalna rešitev nove občine ne vem, ljudje bodo o tem odločali in odločil bo referendum. To je smisel samouprave kot tudi to, da bomo v prihodnje odgovorne-je skrbeli za svoj razvoj in predvsem za razmah drobnega gospodarstva in bolj čisto okolje.« Peter Pal — predsednik sveta KS PIJAVA GORICA »Na Pijavi Gorici smo na zboru krajanov pustili odprte vse opcije - od samostojne občine, občine skupaj s Škof-ljico in slednje kot jo določa odlok. Možnost, da se pride do avtentične volje ljudi, izražene na zborih krajanov, nudi tretji sklep Državnega zbora. V njem naj bi bilo pojasnjeno, kam se bo priključilo referendumsko območ-je v primeru, če se Ijudje izrečejo proti samostojni občini. Odločitev o tem je nedvomno odvisna od izgradnje vodo-voda, ki poteka že od leta 1987. Vsekakor gre za štiri naselja s 500 objekti, ki so dejansko brez tekoče vode. V okviru sedanje občine smo dosegli prvo prioritelo, bojazen pa je, ali bomo to isto prednost ohranili v novi občini ob predvidenera večinskem načinu odločanja. Ob tem, da so posamezni zazidalni otoki v Smrjcnju z laslni-mi sredstvi zgradili sekundarno vodovodno omrežje, kar je posamezni objekt stalo več kot 3000 DEM, se gradnja primarnega vodovoda zaradi preoblikovanja lokalne sa-mouprave nikakor ne bi smela ustaviti. Če k temu doda-mo še do polovice saniran pijavški stari vodovod, je vsakomur lahko jasno, da je odločitev zelo odgovorna. Gre za zagotovitev 200—300 milijonov tolarjev. Od zago-tovil glede ureditve vodovoda, je v času do referenduma vsekakor odvisno, kako bodo prebivalci izrazili svojo voljo 22. maja!« Želimlje Peter Sket predsednik sveta KS ŽELIMLJE »Ne vetn kako naj komentiram te odločitve, saj prav-zaprav ne vemo, kaj bo preobrazba prinesla. Če pogle-dam svojo krajevno skupnost, lahko rečem, da sedaj v okviru viškorudniške občine smo vsaj kaj dobili, pred-vsem, ko je šlo za reševanje komunalnih problemov. Zdaj pa smo pravzaprav pesimisti, ker ne vemo kaj bomo lahko v prihodnje dobili, razen, seveda, če bomo deležni sredstev, ki nam jih bo morebiti namenila država in le-ta bo radodarna samo do velikih centrov. Kar pa se tiče svobodncga odločanja na refercndumu bi rekel to, da če je najprej slabo, je težko vnaprej. Tudi na našem zboru krajanov so prisotne dileme. Nekaj starejših krajanov se je nagibalo k povezavi z Igom, precej več pa nas vidi boljšo povezavo s Škofljico. In kot sem rekcl, odločali bomo na referendumu.« Šentjpšt PeterKeršič - predstavnik vaškega odbora ŠENTJOŠT »Krajani bodoče občine Šentjošt želimo, da se nam zagotovi pravica, da bomo na svojem območju živeli povezani med seboj, ker edinole takšen način življenja omogoča zagotovljenost in preživetje prebivalcev teh krajev. To, da smo gospodarsko pa tudi sicer sposobni upravljati, pa smo dokazali v mnogih težjih pogojih, predvsem v povojnem obdobju borbe za obstoj. Žato krajani od samostojne občine Šentjošt pričakujemo, da bodo naši kraji še bolj zaživeli in zapeli v vsej svoji veličini. V prihodnost stopamo odločno in z veliko mero optimizma, ker želimo, da bo nova podoba države zares oblikovana po meri ljudi. Z odločitvijo Državnega zbora se strinjamo, saj referendumsko območje Šentjošt opre-deljuje voljo našega zbora karajanov. Prepričani smo tudi, da po kriterijih Državnega zbora naši kraji izpolnju-jejo zahtevane kriterije, kar pomeni, da bomo lahko samoslojna občina.«