Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGO SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
61.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 3. avgusta 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
520. Zakon o kliringu med Jugoslavijo in Avstrijo.
621. Pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz.
522. Popravek v pravilniku o tečajih za zdravnike.
523. Izprememba imena vasi Aržiše v Ržišče.
524. Navodila za izvajanje zakonitih predpisov o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.
525. Razglas banske uprave o pridružitvi občine RadatoviČi združeni zdravstveni občini Metlika.
526. Razne objave iz »Službenih' novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
520.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje * ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XLVII. redni seji, lu jo je imela dne 11. junija 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXXII. redni s«ji, ki jo je imel dne 16. junija 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Ml potrdili in razglašamo
zakon
o sporazumu o kliringu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo,
sklenjenem na Dunaju dne 20. aprila 1932.,*
ki se glasi:
§ L
Odobruje se in dobiva zakonsko moč sporazum o kliringu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sklenjen na Dunaju dne 20. aprila 1932., ki se glasi v izvirniku in prevodu:
* »Službene novi ne kraljevine Jugoslavije« z dne 13- julija 1932., št. 158/LXXI/470. — Objavljeno v srbsko-brvatskem in nemškem jeziku.
Priloga.
1..
Zvezna vlada republike Avstrije in vlada kraljevine Jugoslavije sta sklenili o bodoči ureditvi plačevanja iz avstrijsko-jugoslovanskega blagovnega prometa naslednji sporazum:
2.
Plačila iz zadolžitev in terjatev, ki so nastale iz vzajemnega blagovnega prometa, preden stopi ta sporazum v veljavo, ali ki nastanejo odslej, se opravljajo s pridržkom odredb točk 3. in 4. po kliringu preko Avstrijske narodne banke in Narodne banke kraljevine Jugoslavije tako-le:
Jugoslovanski dolžniki morajo vplačevati svoje dolgove avstrijskim upnikom s tem, da polagajo dolžne vsote v dinarjih na zbiralni račun, ki se vodi pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za Avstrijsko narodno banko in ki sprejema poedina vplačila v korist avstrijskih upnikov. Analogno mora vplačevati avstrijski dolžnik svoje dolgove jugoslovanskemu upniku s tem, da polaga dolžne vsote v šilingih na zbiralni račun, ki se vodi pri Avstrijski narodni banki za Narodno banko kraljevine Jugoslavije in ki sprejema poedina vplačila v korist jugoslovanskih prodajalcev.
Dolgove in terjatve v prvem odstavku te točke označene vrste, ki se glase na druge valute kakor na šilinge ali na dinarje, in ki so nastali izza dne 20. januarja 1932., morajo pogodbene stranke sporazumno pretvoriti v ši-iinge ali dinarje.
Taki dolgovi in terjatve, ki so nastali pred dnem 20. januarja 1932., se morajo tudi urediti po kliringu na način, ki je bil določen s sporazumom z dne 16. januarja 1932. (toč. 5. do 8.).*
Avstrijska narodna banka in Narodna banka kraljevine Jugoslavije se obveščata vzajemno o vsakem izvrše-
* »Službeni list« št. 136/10 iz 1. 1932. V predposled-nji vrsti točke 8. postavi tam namesto »povratno vrednosti besedo: »protivrednosti. — Ur.
nem pologu z zaprosilom, naj se izplača dotični upnik iz zbiralnega računa, pri čemer se jemljejo za osnovo s tem dogovorjeni obračunski tečaji, ki ustrezajo zaokroženim valutnim paritetam: 100 šilingov je 798-947 dinarjev in 100 dinarjev je 12.516 šilingov. Upnik ima pravico zahtevati izplačilo njemu pripadajočih zneskov, t. j. izvršitev naloga za izplačilo samo, kolikor kaže dotični zbiralni račun imetje; drugače se izvrši izplačilo šele po prejemu novih vplačil, in to po kronološkem redu danih nalogov za izplačilo.
- 3.
Zneski v šilingih, ki so bili položeni na klirinški račun Narodne banke kraljevine Jugoslavije pri Avstrijski narodni banki pred dnem 20. aprila 1932. kot kupnina za jugoslovansko blago, se smejo dati, če ste obe pogodbeni stranki sporazumne in z vednostjo obeh narodnih bank, na razpolago za poravnavo novih izvozov avstrijskega blaga, četudi se sklenejo posli, ki so podstava tem izvozom, med novimi pogodbenimi strankami.
Če se izvrši vplačilo ustrezne vrednosti na ta način sklenjenih novih izvoznih poslov za Jugoslavijo pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v dinarjih, služijo ti zneski, vplačani v dinarjih, za to, da se izplačajo jugoslovanski izvozniki'— v katerih korist so se v gorenjem odstavku omenjeni zneski v šilingih ob svojem času položili — takoj zunaj kronološkega reda, kolikor daje vplačilo pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije pokritje na osnovi novega posla.
Za izvedbo teh poslov se morajo ustrezno uporabiti odredbe člena 4.
4.
Če obstoji na osnovi kupnih in prodajnih poslov možnost obračunjanja med avstrijskimi izvozniki in jugoslovanskimi uvozniki z ene strani in med jugoslovanskimi izvozniki in avstrijskimi uvozniki z druge strani, se lahko izvrši med poedinimi pogodbenimi strankami obračun naravnost, pri čemer se morajo za vsak primer zaprositi od obeh narodnih bank odobritve, ki so potrebne po veljavnih predpisih za plačilni promet.
Avstrijskega prodajalca je moči do nadaljnjega zavezati, da izroči del prodajne cene v dinarjih Avstrijski narodni banki po deviznih predpisih, ki veljajo v Avstriji.
Avstrijska narodna banka mora podati interesentom obvezno izjavo, ali hoče uporabiti predhodno odredbo ali ne, tedaj* ko zaprosijo za odobritev, označeno v prvem odstavku tega člena.
5.
če se odrede izpremembe paritetnih tečajev, ki so osnova vzajemnemu klirinškemu obračunjanju v smislu člena 2., se ustavijo vplačila v kliring z obeh strani, dokler se ne doseže sporazum o potrebnih izpremembah tega sporazuma, pri čemer se mora izvršiti izplačilo vsot, vplačanih za trajanja dogovora, še po odredbah tega sporazuma.
6.
Obe vladi bosta ukrenili, česar treba, da se ne bi obojestranska vplačila v kliring kakorkoli ovirala.
7.
Jugoslovanski dolžniki urejajo lahko nasproti svojim avstrijskim upnikom po klirinškem obračunu v smislu
odredb točke 2. tudi obveznosti druge vrste, če se glase te obveznosti na eno izmed obeh državnih valut ali če konvertirajo pogodbene stranke obveznosti, ki se glase na drugo valuto, v šilinge ali v dinarje. Obe narodni banki se sporazumeta o tem, katere vrste obveznosti spadajo pod to odredbo.
8.
Izravnava salda, ki bi ostal, ko poteče pogodba, je prepuščena poznejšemu sporazumu.
Če se sporazum o izravnavi takega salda ne doseže v 15 dneh, ko mine veljavnost tega sporazuma, se izvrši izravnava salda z nadaljnjimi vplačili pri novčanični banki one države, v katere korist ta saldo obstoji, in tako, kakor je določeno v točki 3. tega sporazuma.
9
Ta sporazum stopi v veljavo dne 21. aprila 1932. in traja dva meseca. Sme se odpovedati 15 dni pred potekom veljavnosti; če se ne odpove, velja pogodba avtomatično dalje po en mesec dni.
Dunaj, dne 20. aprila 1932.
Gospod zvezni kancelar,
čast mi je obvestiti Vašo Ekscelenco, da je kraljevska jugoslovanska vlada pristala na sporazum o ureditvi plačevanja iz jugoslovansko-avstrijskega blagovnega prometa po priloženem besedilu.
Prosim Vašo Ekscelenco, da mi izvolite potrditi, da je tudi avstrijska zvezna vlada sprejela omenjeni sporazum in porabljam to priliko, da ponovim Vaši Ekscelenci izraz svojega najodličnejšega spoštovanja.
M. Jurišič s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu dr. Karlu Bureschu,
zveznemu kancelar ju in zveznemu ministru za zunanje posle,
Dunaj.
Dunaj, dne 20. aprila 1932.
Gospod upravnik poslov,
čast mi je obvestiti Vas, da je avstrijska zvezna vlada pristala na sporazum o ureditvi plačevanja iz avstrijsko-jugoslovanskega blagovnega prometa po priloženem besedilu.
Prosim Vas, da mi izvolite potrditi, da je tudi kraljevska jugoslovanska vlada sprejela omenjeni sporazum in porabljam to priliko, da Vam, gospod odpravnik poslov, ponovim izraz svojega najodličnejšega spoštovanja.
Buresch s. r.
Gospodu M. Jurišiču, kraljevskemu jugoslovanskemu odpravniku poslov,
Dunaj.
Ta zakon stopi v veljavo,, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, kakor jo določeno v členu 9. omenjenega sporazuma.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo iz-
Aleksander s. r.
vrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 1. julija 1932.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. Voj. Marinkovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r.	Predsednik
ministrskega sveta, minister za zunanje posle
dr. V. Marinkovič s. r.
•
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Krainer s. r.
Minister za socialno	Minister	za vojsko in
politiko in narodno zdravje mornarico, armijski general Ivan Pucelj s. r.	Drag.	Ž.	Stojanovič	s.	r.
Minister za notranje posle Minister za finance dr. M. Srškič s. r. dr. Mil, R. Djordjevič s. r.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
Minister pravde Bož. ž. Maksimovič s. r.
Minister za promet Laza Radivojevič s. r.
Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Dragan Kraljevič s. r.
Minister za gradbe dr. Stjepan Srkulj s. r.
Minister za šume in rudnike Viktor Pogačnik s. r.
Uredbe osrednje vlade.
521.
Na osnovi člena 1. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz, in v sporazumu z gospodom ministrom za poljedelstvo predpisujem ta-le
pravilnik
o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz.*
I.	Hmeljna področja.
Clen 1.
Odredbe tega pravilnika veljajo samo za hmeljna Področja, označena v členu 2. tega pravilnika.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5- julija 1932., št. 151/LXVIII/458.
Clen 2.
Za hmeljna področja po tem pravilniku se smatrajo:
a) savinjsko področje Dravske banovine, in sicer sodni okraji Celje, Gornji grad in Vransko v srezu Celje. To področje se označa kot »Južno Štajersko-Savinj*-ska dolina«;
b) naslednji drugi srezi Dravske banovine: Dravograd, Konjice, Krško, Ptuj, Slovenjgradec, Maribor 1. b., Maribor d. b., Šmarje in Laško. To področje se označa kot »Dravska banovina«;
c) podonavsko področje, ki ga sestavljajo ti-le srezi: Apatin, Batina, Bačka Topola, Bačka Palanka, llok, Irig, Odžaci, Novi Sad, Stari Bečej, Stara Pazova, Ruma, Sen-ta, Sombor, Subotica, Šid, Titel in Žabalj. To področje se označa kot »Bačka«.
Člen 3.
Minister za trgovino in industrijo lahko sporazumno z ministrom za poljedelstvo na predlog pristojnega bana hmeljna področja razširi ali ustanovi nova.
II.	Sortiranje, vkladanje in oznamkovanje (signiranje).
Člen 4.
Na zahtevo lastnikov hmelja s področij, označenih v členu 2., pregledajo organi za kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja, označeni v tem pravilniku, hmelj, ■namenjen za izvoz, in izdajo potrdilo po predpisih tega pravilnika.
Člen 5.
Minister za trgovino in industrijo sme odrediti sporazumno z ministrom za poljedelstvo po izkazani potrebi obvezno kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja, namenjenega za izvoz.
Člen 6.
Kontrola in oznamkovanje (signiranje) hmelja zaradi izdaje potrdila se vrši glede na:
a) izvor po občinah, odnosno srezih, da, se ugotovi hmeljno področje;
b) leto pridelka;
c) neoporečnost blaga glede kakovosti;
d) kosmato (brutto) težo poedinih tovorkov; in
e) plombiranje in oznamkovanje (signiranje) z zalivkami in oznakami, določenimi v tem pravilniku.
Člen 7.
Izvor, leto pridelka in približno kosmato (brutto) težo poedinega tovorka ugotovi stalni poverjenik banovinske hmeljne komisije v dotični občini (po členu 19.) in izda o tem začasno potrdilo (poverilnico) po priloženem obrazcu.
Tovorke, ki jih ugotovi za pravilne v tem pogledu, poverjenik plombira, označi z imenom občine in s številko začasnega potrdila.
Poverjenik obdrži izvirnik začasnega potrdila, ki ga podpiše lastnik hmelja. Duplikati se no izdajajo.
Člen 8.
Zaradi izdajanja »potrdila	o	kontroli« po banovinski	hmeljni komisiji, označeni	v	členu 17. tega	pravil-
nika, vrši komisija po svojih kontrolnih organih (čl. 19.) na	hmeljnih področjih v dotičnih	hmeljarnah ali,	če teh
ni,	v trgovinskih privatnih ali	javnih skladiščih,	ki jih
■spozna komisija za prikladna, nadaljnjo kontrolo in »znamkovanje hmelja po členu 6.
Oznamkovanje (signiranje) hmelja za področje po členu 2. a) se vrši izključno, v »Hmeljarni«, reg. zadrugi z o. z. v Žalcu.
Člen 9.
Na podstavi začasnega potrdila (poverilnice) in ko so ugotovili, da je poverjenikova zalivka nepoškodovana, ugotove kontrolni organi hmeljno področje, po katerem dobi hmelj svojo bližnjo oznako (po členu 2.), če ustreza kakovostno predpisom členov 11. in 12., plombirajo pregledani hmelj, ga oznamkujejo, izdajo potrdilo o kontroli in obenem odvzamejo začasno potrdilo.
Člen 10.
Banovinska hmeljna komisija sme po pokazani 'potrebi odrediti, naj se vrši oznamkovanje (signiranje), prevkladanje, žveplanje ali zenačevanje hmelja ob nadzorstvu kontrolnih organov.
Člen 11
Hmelj, ki je mešan od raznih letnikov, z raznih hmeljnih področij, ali mešan žveplani in nežveplani hmelj in tudi zvrženi hmelj ne more dobiti zaščitene oznake področja po členu 2., marveč samo oznako »hmalj«.
Zvržen (škartiran) je tisti hmelj, ki je po mnenju kontrolnih organov tako slab, da bi utegnil škodovati zaščitenim oznakam.
Člen 12.
Vkladanje hmelja se vrši po trgovinskih običajih.
Člen 13.
Poedini zavoji se morajo plombirati tako, da tovorna ni mogoče odpreti, ne da bi se zalivka poškodovala.
Zalivka (plomba) je enotnega tipa za vso državo.
Velikost zalivke predpišejo pristojne banovinske hmeljne komisije.
Zalivke, ki jih uporabljajo poverjeniki v poedinih občinah, imajo na eni strani napis »Banovinska hmeljna
komisija.............banovine«,	na	drugi	strani	pa	napis
»Kraljevina Jugoslavija« in označbo dotične občine.
Zalivke, ki jih uporabljajo kontrolni organi za izdajanje potrdil o kontroli, imajo na eni strani napis »Banovinska komisija.............banovine«, na drugi strani
pa napis »Kraljevina Jugoslavija« in pod tem oznako do-tičnega hmeljnega področja, odnosno po členu 11. oznako »hmelj«.
Člen 14.
Na poedine tovorke je treba zapisati na osnovi pregleda in ob nadzorstvu kontrolnih organov te-le označbe:
a) »Kraljevina Jugoslavija«;
b) oznake in podoznake hmelja po členih 1. in 2. tega pravilnika;
c) letnik pridelka;
d) morebitno pripombo o opravljenem žveplanju;
e) naziv dotične hmeljne komisije;
f) številko kontrolnega potrdila (n. pr. neg. št....).
Obliko napisov predpisuje pristojna banovinska
hmeljna komisija, in to v državnem jeziku in v jeziku namembne države.
Trgovinsko-privatne oznake (tirmsaa znamaa, redovna številka tovorka itd.) ne smejo biti na isti strani zavoja, na kateri so navedene uradne oznake.
Člen 15.
V členu 8. označeno kontrolno potrdilo mora biti enotnega tipa za vso državo, toda različne barve za poedine oznake hmelja, določene v členih 2. in 11.
Barvo določijo pristojne banovinske hmeljne komisije.
Kontrolno potrdilo ima te-le oznake in podatke:
a) »Kraljevina Jugoslavija« z grbom;
b) naslov dotične banovinske hmeljne komisije;
c) zaporedno številko;
d) število tovorkov in kosmato (brutto) težo,
e) oznake področja po členih 2. in 11.;
1) letnik pridelka;
g) morebitno pripombo o opravljenem žveplanju in zenačenju;
h) datum izdanega potrdila;
i) žig (štampiljko) banovinske hmeljne komisije; .
j) podpis dveh kontrolnih organov.
Kontrolna potrdila, izdelana po priloženem obrazcu, so vezana v posebne knjižice z juksto, duplikati pa se ne izdajajo.
Člen 16.
Za izdajanje kontrolnih potrdil se pobira taksa od stranke po tovorku in teži. Višino taks predpiše minister za trgovino in industrijo vsako leto na predlog dotične banovinske hmeljne komisije pred pričetkom vsake sezone, in to najkesneje do konca meseca julija. Kontrolni organi odkažejo pobrane takse pristojni banovinski hmeljni komisiji.
III. Kontrolni organi.
Člen 17.
V vsaki banovini, pristojni za hmeljna področja, označena v členih 2. in 3., imenuje ban »banovinsko hmeljno komisijo« in določi število njenih članov za dobo 4 let.
Člen 18.
Člani banovinske hmeljne komisije smejo biti državni in samoupravni strokovnjaki (aktivni ali upokojeni), predstavniki proizvodniških hmeljarskih organizacij in zadrug in predstavniki hmeljne trgovine, in to tako, da je razmerje predstavnikov proizvodnje proti predstavnikom hmeljne trgovine 3:2.
Predstavnike proizvodnikov predlagajo dotične organizacije in zadruge, predstavnike trgovine pa pristojne trgovinske zbornice.
Člen 19
V pristojnost banovinske hmeljne komisije spada to-le: Komisija
I. vrši obče nadzorstvo nad poslovanjem Kontrolnih komisij in poverjenikov in odloča o pritožbah zoper odločbe teh organov;
II. predlaga banu:
a) izmed sebe člane in namestnike komisije za kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja po členih 8. do 16. tega pravilnika za dobo 2 let;
b) poverjenike in namestnike v občinah po členu 7. pravilnika, če spozna banovinska hmeljna komisija, da jih je treba postaviti;
III. predlaga banu pravočasno vse ukrepe, potrebne za izvrševanje predpisov tega pravilnika, in skrbi za njih izvajanje; tudi daje mnenja o vseh vprašanjih proizvodnje in trgovine s hmeljem.
Poslovanje banovinske hmeljne komisije in njenih organov se vrši po poslovnem redu, ki ga predpiše ban na predlog banovinske hmeljne komisije.
Članstvo v banovinski hmeljni komisiji je častno, kolikor ne pripada poedinim članom nagrada kot poverjenikom ali članom kontrolnih komisij.
Višino nagrade odredi ban na predlog banovinske hmeljne komisije. Ce ne zadoščajo dohodki banovinske hmeljne komisije od taks po členu 16. za pokrivanje stroškov ob izvrševanju tega pravilnika, zagotovi banovina pravočasno potrebna denarna sredstva. Morebitni presežki se uporabijo po banovi odločbi za pospeševanje proizvodnje in izvozne hmeljne trgovine.
Člen 20.
Zoper odločbe kontrolnih organov se sme stranka pritožiti v 3 dneh po priobčitvi na banovinsko hmeljno komisijo, ki izda dokončno odločbo.
IV. Kazenske odredbe.
Člen 21.
Kdor oznamkuje samovoljno hmelj z oznakami, podobnimi onim, ki so določene v tem pravilniku, ali kdor ponaredi oznake, zalivke in potrdila kontrolnih komisij in poverjenikov ali kdor v primeru člena 5. tega pravilnika izvozi neupravičeno hmelj, se kaznuje po § 6. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz.
V. Končne odredbe.
Člen 22.
Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po razglasitvi v »Službenih novinah«, če se ta rok ne skrajša z zakonom.
V Beogradu, dne 10. junija 1932.; TT. št. 20.323/s.
Minister za trgovino in industrijo dr \lbert Krainer s. r.
Minister za poljedelstvo #	Jura	j	Demetrovič	s.	r.
Obrazec začasnega potrdila (poverilnice):
Banovinska hmeljni komisija (Dravske) banovine. Zaporedna št.................
Začasno potrdilo (poverilnica)
Po pravilniku za kontrolo hmelja, namenjenega za izvoz, z dne 10. junija 1932., »Službene novine< z dne
5. julija 1932., št. 151/LXVIII/458, za ....................-
tovorkov hmelja letnika ............., z izvorom iz občine
Ime proizvodnikovo: Število tovorkov: ......
Kosmata (brutto) teža:
Proizvodnik:
dne -------------------- 193...
Poverjenik:
To začasno potrdilo (poverilnica) služi samo v kontrolne namene banovinske hmeljne komisije (Dravske) banovine, nikakor pa ne kot kontrolno potrdilo. Če se v tem začasnem potrdilu označeni hmelj ne oznamkuje (signira) dokončno, se mora začasno potrdilo poverjeniku vrniti, zalivke pa se morajo pred izvozom sneti.
Zlorabe se kaznujejo po členu 21. pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz.
o
U
bL
*
*ed
.2
>©
X
o
03
g
O
>
>
o
M
u
o
>
s
>02
_ti
'■O
Ih
O
P*
ti
hfl
©
a
u
4^>
a
o
M
cd
u
X
O
o N a. o
o S a ~
-S 13
N
>
3
? o
D
d
« <
S 2
O > w H
3
<
OS
M
ca M -©	0)	»00
2	n	„
>	.2,	"©
o	c	d
s
cd
;	s	*
©	«	©
*	*	2
«3	•£?	©
>	©	&
cd	c	>N
S	n	sa
Q	-e
73
o
O,
©
i 1
r. ®
cd cd
M a
'S tj - £
a j*
a
cd
73
a>
Ul
©
X
N
•M .2
.2	c
g	5
■*	o
3	“J
.S, M
g	£	•
JS	I	•
2
2	D.	’
•H	&	.
a	^
.5	^	•
So® 2	a	=
O	S	TJ
ca	®
X	>0	N
0)
a
X
>
O
M
u
o
>
o
a
cd
73
©
Ul
©
X
. 2 ■J
•	«4-»
•	a
•	*s
cd t-s
to
<D
Ph
S
Ih
X
©
^CJ
’>
O
cd
XI
''©*
M
• Ul
© I
-g -
„ O
a
©
a
X
O
X
>
o
c
cd
X
cd
N
tS
o
X
dd
X
‘S
cd
(H
a«
S °
P* >
¥ -s f
X £
a
S 'o1
© s
X co cd a
N S1
a
Banovinska hmeljna komisija (Dravske) banovine.
.2
'O
o
fi.
cd
bc
•	•		© g	bi	•
•	•	ti .2	3	X	•
*	•	»o X o	>© S	> ti >N	•• ©
►00	•	ti fl	ti iJ	©	X s
bi ©	O ©	Ih O >	V	a	O .2* M
02	-1	SJ	>02		Pl
a
s
4-9
ti
Q
Na zadnji strani kontrolnega potrdila.
Štampiljka \
(žig) \ banovinske hmeljne komisije \ (Dravske) banovine/S
Us«
Kontrolna zalivka v naravni velikosti:
Oznaka in podoznaka hmelja:
522.
Popravek.
Pravilnik o tečajih za zdravnike.*
Gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje je z odločbo današnjega dne S. br. 11.544 odredil, da je črtati iz drugega odstavka § 3. pravilnika o tečajih za zdravnike** besedi: »ali podpora«.
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dne 5. julija 1932.; S. br. 11.544.
523.
Izprememba imena vasi »Aržiše« aržiške občine, litijskega sreza, Dravske banovine, v
»Ržišče«***
Gospod minister za notranje posle je odredil z odločbo z dne 20. maja 1932., III št. 5987 na osnovi člena 1. zakona o imenih krajev in ulic in oznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930., da se dosedanje ime vasi Aržiše, občine aržiške, litijskega sreza, Dravske banovine, izpremeni v »Ržišče«.
Iz pisarne upravnega oddelka pri ministrstvu za notranje posle v Beogradu, III br. 5987.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. julija 1932., št. 161 /LXXI1/485.
** »Uradni list« št. 266/54 iz 1. 1929./1930.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	julija 1932., št. 152/LX1X/4G4.
Banove uredbe.
524.
V.	No. 4100/1.
Navodila
za izvajanje zakonitih predpisov o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.
I. Dovolitve za izredno uporabljanje javnih cest ali cestnega zemljišča za skladanje materiala, polaganje cevi, postavljanje lop in drogov itd., dalje za izdelavo propustov in mostišč kraj javne ceste radi dostopa na obcestna zemljišča in slično, daje na utemeljeno prošnjo:
1. kraljevska banska uprava: za državne, banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam in
2. uprava pristojne občine: za občinske ceste. (§ 1. zakona o državnih cestah, Ur. 1. 246/60 ex 1929, §§ 48. in 67. zak. o nedržavnih cestah Ur. 1. 247/60 ex 1929. in 51. 12. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, Ur. 1. 273/64 ex 1929.)
Dovolitve za transport izrednih tovorov in uporabo protipredpisnih vozil na javnih cestah daje:
1. kraljevska banska uprava: za državne, banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam in
2. uprava pristojne občine; za občinske ceste (čl. 4.,
12.	in 21. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih).
Izjemne dovolitve za gradnjo poslopij in drugih gradb ter naprav vobče v zaščitnem pasu javne ceste, t. j. v prostoru ob javni cesti, ki mora biti radi pregleda ceste praviloma svoboden, daje za vse vrste javnih cest kraljevska banska uprava po §§ 1. in 4. zakona o izpre-membah in dopplnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih (»Službeni list« 616/81 iz leta
1931.), po zaslišanju tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih glede državnih cest, glede banovinskih in dovoznih ter občinskih cest pa po zaslišanju sreskih cestnih odborov (tehničnih organov), odnosno občinskih uprav.
II. O vseh lokalnih komisijskih ogledih in razpravah glede gradb in naprav v cestnem zaščitnem pasu v smislu § 1. zakona o izpremembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih je obveščati tudi kraljevsko bansko upravo, tehnični oddelek, ki bo odredila k ogledu strokovnega organa bodisi pri zunanji tehnični službi bodisi pri tehničnem oddelku. Izjemnih dovolitev, ki bi,jih dala nepristojna oblastva ali organi cestne uprave, banska uprava ne bo priznala, ker za te dovolitve niso pristojni niti tehnični razdelki niti sreski cestni odbori niti strokovno cestno osebje.
III. Glede zgradb in naprav v zaščitnem pasu državnih, banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam ter občinskih cest, ki so jih postavili lastniki brpz zakonite dovolitve, se opozarja na določilo §§ 1. in 5. cit. zakona o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.
IV. Prestopke po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih ter po zakonu o izpremembah in dopolnitvah te uredbe preiskuje in izreka kazni pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po službeni dolžnosti bodisi na prijavo organov javne varnosti ali organov cestne uprave ali privatnih oseb.
V kazenski razsodbi se izreče s pozivom na čl. 37. cit. ministrske uredbe tudi povračilo povzročene škode, kakor jo ugotove za državne ^n banovinske ter dovozne ceste k železniškim postajam pristojni cestni nadzorniki, za občinske ceste pa dva zaprisežena izvedenca.
V.	Glede nedostatkov na javnih cestah, za katere je P° §§ 1. in 5. zakona o izpremembak in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest odrejeno, da se odstranijo prisilno s kaznijo, pristojna upravna oblastva ne izdajajo odločb glede odstranitve nedostatkov ali poprave poškodovane ceste, marveč postopajo izključno le po navedenih predpisih.
Vk Pristojna obče upravna oblastva prve stopnje prisilijo osebe, ki kršijo določilo čl. 4., odstavek prvi, zakona o zaščiti javnih cest in potov, s kaznijo, da se pokore zakonu, kazen pa izrekajo po čl. 36., točka 12., ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, odnosno po čl. 36., točka 31., cit. uredbe v obliki § 8. navedenega zakona.
Glede obveznosti lastnikov gostiln in drugih obratovalnic ob javnih cestah odločajo v sporu glede državnih, banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam kraljevska banska uprava in glede občinskih cest pristojne občinske uprave v prvi stopnji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. julija 1932.
Namestnik bana, pomočnik dr. 0. Pirkmajer s. r.
525.
VI.	No. 18.427/1.	V
Razglas.
Na osnovi §§ 3. in 18. zakona o zdravstvenih občinah, dodatno k razglasu o zdravstvenih občinah v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 29. junija 1932, kos 51., zaradi izpopolnitve točke 2. tega razglasa naknadno
odrejam,
da se upravna občina Radatoviči, ki je ob ustanovitvi uietliškega sreza bila izločena iz sreza Jastrebarsko in prešla v sestav sreza Metlika, pridruži združeni zdravstveni občini Metlika.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve .v >Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. julija 1932.
Namestnik bana, pomočnik dr. Pirkmajer s. r.
* — ^ —
526.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 143 z dne 27. junija 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. maja 1932. je bil odpuščen iz službe Toplak S t a n -
k o, višji pristav VII. položajne skupine kurilnice v Mariboru.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 31. maja 1932., III. štev. 26.742, je bil postavljen za pristava VIII. položajne skupine pni komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku Wohinz Milan, poiitično-uprav-ni pripravnik istega komisariata.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 18. aprila 1932., štev. 32.011/111, je napredoval za pomožnega davkarja IX. položajne skupine pri davčni upravi v Radovljici Furman Josip, dosedanji davčni pripravnik pri isti upravi.
Številka 144 z dne 28. junija 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. maja 1932., štev. 23.027/1, je napredoval pri glavni carinarnici v Ljubljani za finančnega sekretarja VI. položajne skupine Bijelič Dušan, finančni pristav VII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. aprila 1932. sta napredovala pni državnem pravobranilstvu v Ljubljani: za svetnika državnega pravobranilstva
IV.	položajne skupine 1. stopnje dr. Vidmar Joža, svetnik državnega pravobranilstva IV. položajne skupine 2. stopnje in za višjega tajnika državnega pravobranilstva V. položajne skupine dr. Orlič Anton, tajnik državnega pravobranilstva VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. maja 1932., štev. 14.570/IV, so bili premeščeni: v glavno carinarnico v Beogradu za carinskega kontrolorja VII. položajne skupine S t e p i č Dragoljub, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice v Ljubljani, na prošnjo; v centralno carinsko blagajno v Ljubljani za carinskega kontrolorja VII. položajne skupine Z a r i č Milenko, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice v Ljubljani, po potrebi službe; v glavno carinarnico v Mariboru za višjega carinskega kontrolorja
VI.	položajne skupine Mitič Marko, višji carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice v Osijeku.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. aprila 1932., štev. 32.009/111, so napredovali: za davčne kontrolorje VII. položajne skupine davčne uprave: v Litiji Jagodič Alojzij; v Slovenjgradcu Debeljak Alfonz; v Litiji Obrsnu Marian; v Slatini Dvorišek Engelbert; v Slovenjgradcu Vovk Viljem; v Konjicah Lorber Franc in Blažon Davorin ; v Šoštanju Trepel Franc, v Dolnji Lendavi Dvoršek Filip; v Šoštanju Suše 1 j Ivan; v Ljubljani-mesto Klemenčič Josip in Koritnik Viktor'; v Celju Šek Franjo; v Mariboru B o h a k Ivan, vsi dosedanji davkarji VIII. položajne skupine istih davčnih uprav.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. maja 1932., štev. 21.100/1, je bil premeščen po potrebi službe v glavno carinarnico v Ljubljani za višjega finančnega sekretarja V. položajne skupine Mijuško-v i č Mirko, višji finančni sekretar iste položajne skupine beograjske finančne direkcije.
Številka 146 z dne 30. junija 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. maja 1932., štev. 57.370/11, je bil premeščen po potrebi službe v odsek računovodstva pri ministrstvu za poljedelstvo za računskega inšpektorja VI. položajne skupine Rus Ivan, računski inšpektor iste položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. maja 1932., štev. 39.263, je bil upokojen Vod lak Ivan, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave Brežice.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. maja 1932., štev. 44.901, je bil upokojen Kramberger Julij, višji davčni kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave Ljubljana - mesto.
Številka 147 z dne 1. julija 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. aprila 1932., štev. 46.033, so napredovali: v IV. položajni skupino 1. stopnje: dr. Fabiani Friderik, starešina okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi v IV. skupini
2.	stopnje; iz V. v TV. položajno skupino 2. stopnje: Kobal Bogomir, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; C e r č e k Janko, starešina okrajnega sodišča v Ma-renbergu; dr. Petelin Bogdan, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; dr. Muhič Franc, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju; dr. Mak Ivan, sodnik okrožnega sodišča v Celju; dr. Češarek Franc, sodnik okrajnega sodišča v Kočevju; Orožen Franc, sodnik okrajnega sodišča v Sevnici; Baričevič Josip, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; Velušček Vladimir, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; Ivanc Karol, starešina okrajnega sodišča v Rogatcu; Radej Anton, sodnik okrožnega sodišča v Celju; dr. Juvane Maks, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; Habermut Avgust, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; Lederhas Rajko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; dr. Bregar Stanko, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori; dr. Farkaš Fran, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti; Rus Josip, sodnik okrajnega sodišča v Višnji gori; De-ti.ček Mirko, sodnik okrožnega sodišča v Celju; Kolšek Josip, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru' dr. Peče Ivan, sodnik okrajnega sodišča v Črnomlju; Detela Franc, sodnik okrajnega sodišča v Brežicah; iz VI. v V. položajno skupino: Javoršek Karol, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; Berlič Franc, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti; Pfeifer Josip, sodnik okrajnega sodišča v Kranju in Prijatelj Josip, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je dovolila z odlokom z dne 16. junija 1932., II. št. 14102/1, Slovše-tu Francu, pristojnemu v občino Ljubljano, izpremembo rodbinskega imena Slovše v S1 o v š a. Ta izprememba rodbinskega imena velja tudi za njegovo zakonsko ženo Ivano roj. Cešnovar, in njegove nedoletne zakonske otroke Ivano, Nežo in Magdaleno.
Številka 148 z dne 2. julija 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. maja 1932., štev. 52808, jje bil postavljen za sodnika okrožnega sodišča v Celju v dosedanji skupini Lesjak Jurij, namestnik državnega tožilca v VI. položajni skupini.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 2. junija 1932., štev. 15545. je bil postavljen za tehničnega pristava VIII. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu ing. Petrov Vladimir, tehnični uradniški pripravnik istega oddelka.
Številka 149 z dne 3. julija 1932.
Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel z ukazom z dne
2.	julija 1932. ostavko, ki so jo podali: predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. Marinkovič Vojislav; minister za trgovino in industrijo dr. Kramer Albert; minister za socialno politiko in narodno zdravje Pucelj Ivan; minister za notranje posle dr. Srškič Milan; minister za prosveto dr. Kojič Dragotin; minister pravde Maksimovič Božidar; minister za promet Radivojevič Lazar; minister za poljedelstvo Demetrovič Jura j ; minister za vojsko in mornarico armijski general Stojanovič Z. Dragomir; minister za finance dr. Djordjevič Milo rad; minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič Dragan; minister za gradbe ’dr. S r k u 1 j S t j e p a n in minister za šume in rudnike Pogačnik Viktor — ter jih je razrešil dolžnosti, postavil na razpoloženje in je postavil za predsednika ministrskega sveta dr. S r š k i č a Milana; za ministra brez portfelja dr. Kramerja Alberta; za ministra za socialno politiko in narodno zdravje P u c-1 j a Ivana; za ministra brez portfelja dr. Karah-m e d v e d o v i č a H a m d i j o, senatorja in bivšega ministra; za ministra za prosveto dr. Kojiča Dragotina; za ministra pravde dr. Š u m e n k o v i č a 11 i-j o, stalnega delegata pri Društvu narodov v pokoju in narodnega poslanca; za ministra brez portfelja Maksimoviča Božidarja; za ministra za promet Ra-d i v o j e v i č a Lazarja; za ministra za poljedelstvo D e m e t r o v i č a J u r a j a; za ministra za vojsko in mornarico armijskega generala Stojanoviča Ž. D ragomira ; za ministra za finance dr. Djordjeviča Milo ta -da; za ministra za telesno vzgojo dr. Kraljeviča Dragana; za ministra za gradbe dr. S r k u 1 j a Stjepana; za ministra za šume in rudnike Pogačnika Viktorja; za ministra za zunanje posle Jevtiča Bogoljuba, ministra dvora; za ministra za notranje posle Laziča Ž i v o j i n a, bana Vardarske banovine in za ministra za trgovino in industrijo M oho* r i č a Ivana, narodnega poslanca.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine njen p-erNtavnik in urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska m zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani, njen predstavnik; Otmar MichAlek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALIEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
'Priloga h (kosu 61. letnika III. z dne 3. avgusta 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
H- No. 16.892/1.	2614
Uradni razpust društva.
Društvo »Obči radnički savez Jugoslavije v Sevnici« je razpuščeno, ker že Več iet
ne deluje, nima ne članov niti lrnovine in torej ne more več izvrševati Svojega statutarnega delovnega pod-r°čja.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 26. julija 1932.
U- No. 16.886/1.	2515
Uradni razpust društva.
Društvo »Podružnica krščanske šole 114 Vidmu« je razpuščeno, ker že več let deluje, nima ne članov niti dmovine 111 torej ne more več izvrševati svojega statuti rrnega delovnega področja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. julija 1932.
t	'J'
D. No. 16.884/1.	2616
Uradni razpust društva.
. Društvo »Videmsko lovsko društvo.
razpuščeno, ker že več let ne deluje, ^■ua članov niti imovine in torej ne ^tore |več (izvrševati svojega statutaii-delovnega področja.
Kraljevska lianska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. julija 1932.
T	*
l- No. 2858/2.	2539
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski “pravi se razpisujeta v območju sre-kega cestnega odt>ora Slovenjgradec j e službeni mesti banovinskih cesčar-in sicer: 1 mesto za progo od km •«00 do lem 9'5C0 na banovinska cesti jelenje—Št. IIj—Polzela, in 1 mesto zv. Wc*go od km 6-5CO do km 12-864 na ba-0 G tiski cest.i Šoštanj—Št. Vid.
Prosilci za li mesti morajo izpolnje-pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih Jamarjih drž. cestarjev in njih prejem-J'1 in ne smejo biti mlajši od 23 in ne ®*®jSi od 30 let. j.,'lastnoročno pisane in s kolkom za 'n r»-— kolkcvane prošnje, opremljene Pravilnimi in zadostno kolkovanimi J^logami (rojstni in krstni list, domo-d-!|Ski Idst, zadnje šolsko izpričevalo, Zri '1(> 0 odsluženju kadrovskega roka, k r®vniško izpričevalo, nravstveno iz-''Pvalo, pr,trdi 1 o pristojnega oblastva, jj1 '®iso bili obsojeni zbog kaznivih de-jjjj1! iz koristoljubja, eventualna d. ka-n strokovni usposobljenosti) ie vlo-1 hajkesneje do 31. avgusta 1932 pri
sreskein cestnem odboru v Slovemj-gradcu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 29. julija 1932.
*
VIII. No. 4098/1.	2482—2—2
Razglas.
Trboveljska premogokopna družba rudnik Trbovlje je projektirala zgraditev električnega prostovoda 35.000 V — mesto dosedanjega za 10.000 V —, ki naj veže transformatorsko postajo v Trbovljah z novo transformatorsko postajo v Zagorju.
Podrobnosti so razvidne iz predloženih načrtov in tehničnega poročila.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. oh. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava v ponedeljek, dne 8. avgusta 1932 s sestankom komisije ob 8-45 uri na kolodvoru v Trbovljah.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodje komisije. Poznejši ugovor-' se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. julija 1932.
*
V—No. 3042/31.	2483—3—2
Razglas o II. pismeni ponudbeni licitaciji.
Kraljevska banska uprava razpisuje za prevzem del pri gradnji stanovanjskih hiš carinarnice v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. avgusta 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 42.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
za vsa tri poslopja in za vsa dela skupaj Din 3,365.862-01.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. julija 1932.
*
VIII. No. 3730/2.	2510—2—1
Razglas.
Gozdarski urad dr. Borna Karla iz Tržiča je javil izvršitev elektrifikacije vasi Goriče, Srednja vas, Zalog in Le-tence, za katero mu je bila izdana odo7 britev z odločbo sreisikega načelstva v Kranju z dne 18. septembra 1931, št. 8114/2, in zaprosil za uporabno dovolilo.
O tem se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z. § 89. stavb, reda za Kranjsko, zadevnih cestnih predpisov in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na petek, 12. avgusta 1932., s sestankom komisije ob 10. uri na Golniku. Zunanji udeleženci naj se zglase v Križah ob prihodu jutranjega vlaka.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri 'sre-skem načelstvu v Kranju na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 28. julija 1932.
*
K I. No. 5488/1.	2470	3—3
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika o trošenju pisarniškega in drugega materiala. rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske stroške, za ekonomat kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dobavo sledečih pisarniških potrebščin:
100.000 pol pisar, papirja, 10 kg,
300.000 pol dokument konceptnega papirja, 10 kg,
150.000 pol strojepisnega papirja za kopije. 6 kg.
10.000 pol pisarniškega papirja, modro črtanega. 10 kg.
15.000 pol ovojnega papirja, rjavega. 100 kg.
10.000 pol ovojnega papirja, rjavega, 70 kg,
50 000 pol sesalnega papirja. 10 kg,
500.000 listov sesalnega papirja, 5 kg,
200 kartonov po 100 listov črnega
karbon papirja.
100 kartonov pisemskega papirja, ve-'iV format
100.000 kuvert, rjavih. 12X18.
300.000 kuvert, rjavih. 14X21.
30.000 kuvert, rjavih. 15X40.
5 ducatov	pisal,	trakov,	črnih,	11	mm,
15 ducatov	pisal,	trakov,	črnih,	13	mm,
5 ducatov	pisal,	trakov,	črnih,	14	mm,
5 ducatov	pisal,	trakov,	črnih,	15	mm,
5 ducatov	pisal,	trakov,	črnili,	16	mm,
100 rol voščenega papirja za stroj,
10 kartonov po 24 listov matric za Rapax,
20 kartonov po 24 listov matric za Sensator,
300 kartonov matric po 24 listov za Gestetner Rotary,
20 rol za šapirograf, dvofolio,
10 rol za šapirograf, folio,
200 tub barve Otin, črne, 500 g,
10 tub barve, črne, za Rapax,
20 tub barve, črne, za Sensator,
30 kg gumi-arabicuma v zrnu,
50 klobčičev motvoza, debelega,
50 klobčičev motvoza, srednjega,
20 klobčičev motvoza, tankega za šivanje,
100 klobčičev narodne vrvice štev. 1, 2 in 3,
30 štren trtne vrvi za vezanje fasciklov,
25 škatel pečatnega voska FF.
50 posodic črnega barvila za štampiljke,
20 posodic rdečega barvila za štampiljke,
200 komadov radirk za pisalni stroj, 80 litrov črnila,
10 litrov rdečila v steklenicah po % litra,
10 grosov svinčnikov Hardtmuth No. 2. 10 grosov svinčnikov, rdečih,
50 grosov peres Aluminium, navadnih, 100 papirnatih zvitkov za računski stroj,
6000 listov	pivnega papirja po vzorcu.
60 blazinic	za	štampiljke,	štev.	1,
100 blazinic	za	štampiljke,	štev.	2.
20 blazinic	za	štampiljke,	štev.	3.
Vse naštete dobave se izvrše franko ekonomat kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, in to v raznih količinah v okviru vsakokratne potrebe, ki se bo dobavitelju sproti prijavljala.
Licitacija se bo vršila v sredo, dne 17. avgusta 1932. ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 21, v palači banske uprave na Bleiweisovi cesti štev. 10.
Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100*— v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo pisarniških potrebščin«, je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo 10% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o dražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanje pristane.
Natančnejše informacije glede dobave in vzorcev potrebščin dobe interesenti
med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1932.
*
II. No. 17.222/1.
2519—3—1
Razglas.
Tvrdka Ogrisek in Themel, Savinjska tkalnica, barvarna inapretura v Sv. Petru v Savinjski dolini, prosi, da se ji dovoli na parceli štev. 486, k. o. Doberteša vas, zgraditi turbinsko napravo na vodni pogon na Podvin]-Žalskem kanalu.
Netto padec razpoložljive vodne sile znaša 2' 12 m. Z vodno množino od 2500 kg sek, katero vodi kanal, se bo doseglo za pogon turbine 56 k. s., katera moč se bo izkoriščala ob delavnikih po 16 ur. Brutto padec znaša: 2-34 m.
O tem se razpisuje na podstavi 61. 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1931, Sl. iist štev. 333/52, ter čl. 73. zakona o občem upravnem postopku
na torek dne 23. avgusta 1932.
komisijska razprava s sestankom komisije ob 9. uri na mestu samem.
Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami v tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani do dne 20. avgusta 1932, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz čl. 75. zak. o občem upr. postopku.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. julija 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A V 442/32.	2450—3—3
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Gospa Stundl Marija, vdova železničarja, je umrla dne 5- julija 1932 in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev sodišču ni znano. Gosp. Golouh Ciril, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, je postavljen po sodišču za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo de-dinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapušči-
na, v kolikor so zahteve izkazane, izr0' čila, v kolikor pa se to ni zgodilo, se bo zasegla državi v prid.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 20. julija 1932.
P 31/32—11.	*	2530
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Gornjem gradu z dne I. septembra ’ opr. štev. L 1/31—5 je bil ZavolovšeK Ignacij, posestnik, stanujoč v Okonini št. 9, občina Rečica ob Savinji, zaradi zapravljivosti omejeno preklican. v
Za pomočnika je bil postavljen Srčni* Ivan, mizar in gostilničar v Okonin št. 38, p. Radmirje.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 26. julija 1932.
A 100/32—6.	2524—3"1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Banko Franc, 69 let star, preužitkar in lastnik žage v Radmirju št. 68, je dne 25. maja 1932 umrl. Poslednja volja s ni našla.
Zapustnikov sin Banko Franc, katerega bivališče sodišču ni znano, se zivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po'pre^ teku tega roka se bo zapuščina razpravljala z ostalimi dediči in z gosp0' dom Zverkom Ivanom p. d. Zajcem, P®" sestnikom v Radmirju št. 41, ki se J postavil za skrbnika odsotnemu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 29. julija 1932.
*
2495
E 237/31
Dražbenl oklic.
I. Dne 10. avgusta 1932 ob 9.
bo pri podpisanem sodišču v sobi st • 5 dražba nepremičnin: zemljiška kn.| ga: Skomer, vi. štev. 10.
Cenilna vrednost: Din 110.500'— Vrednost pritiklin: Din 1300'—• Najmanjši ponudek: Din 74.534.	.
II. Dne 18. avgusta 1932 ob 9. ° . dražba nepremičnin: zemljiška knjiM • Slemene, vi. štev. 85 in Bezovica, v štev. 61 in 69.
Cenilna vrednost: Din 118.83880■ Vrednost pritiklin: Din 4979’—• Najmanjši ponudek: Din 79.225 8C>■ . HI. Dne 25. avgusta 1932 ob 9..^. dražba nepremičnin: zemljiška knj 4, Tepanje, vi. štev. 274 in Rezina vi- h ■' Cenilna vrednost: Din 32.7'10'60-Vrednost pritiklin: Din 1753	•
Najmanjši ponudek: Din 21.807'd°- _ Pravice, ki bi ne pripuščale d.rjraž> |e priglasiti sodišču najpozneje pr' ^e, benem naroku pred začetkom .vi’iati sicer bi se ne mogle več uve Ji'te|j9. glede nepremičnine v škodo zdrs/.* ki je ravnal v dobri veri.	me0*
V ostalem se opozarja na d ra’ oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.	,
Okrajno sodišče v Konjicah, dne 30. junija 1932.
E 430/32-6.	2601
Bražbeni oklic.
Na predlog zahtevajoč© strank© Poso-•ldnice r. z. z n. z. v Križevcih, ki jo ''•astopa dr. Adolf Salberger, odvetnik v ■Ljutomeru, ho dne 18. septembra 1932. dopoldne ob pol 9. uri pri tem sodišču, v sobi št. 4, dražba sledečih nepremičen:
Zemljiška knjiga Logarovci, vi. štev. a) stavb. pare. št. 56 (hišno po-
,°Pi©, obstoječe iz 2 sob, veže in ltuhi-gospodarsko poslopje obstoječe iz teleti, shrambe, govejega hleva, parne ^ skednja), cenilna vrednost Din 9000; “) pare. št. 528/1 (njiva) Din 5.125-—;
c)	pare. št. 528/2 (vrt) Din 126*—;
pare. št. 529 (njiva) Din 543-—;
6)	pare. št. 534/2 (travnik) Din 201'60; ®kupaj Din 14.995'60; najmanjši ponu-Din 9.997-10.
Britiklin ni.
Bed najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
^krajno sodišče v Ljutomeru, odd. II.,
dne 27. julija 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisala se je nastopna firma:
Sedež: Ljubljana.
Han vpisa: 25. junija 1932.
Besedilo: Gradbeni in keramični ma-'erijal, družba z o. z. v Ljubljani.
Obratni predmet: Nakup in prodaja, kyoz in izvoz ter izdelovanje vsakovrstna gradbenega in keramičnega mate-r*ala, ustanavljanje podružnic, prevzemanje in udeležba pri enakih podjetjih. , Družbena pogodba z dne 12. aprila 1932.
v Družba je ustanovljena za nedolo-če'i čas.
Visokost osnovne glavnice: 10.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: "•000 dinarjev.
Poslovodja: Fellacher Rado, zasebni Uradnik v Ljubljani, Bethovnova 6/II.
Za namestovanje upravičen: Družbo -astopa poslovodja samostojno in podkuje zanjo samostojno na ta način, da Pristavi pod tiskano ali s pečatom odtujeno ali od kogarkoli pisano bese-"do družbene tvrdke svoj podpis.
Deželno sodišče v Ljubljani, dne 24. junija 1932.
Firm. 390/32. — Rg C V. 76/1.
Vpisi v zadružni register
^Pisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni za-drugi:
Sedež: Vinica.
Dan vpisa: 12. julija 1932.
^ Besedilo: Kmetska gospodarska za-kRa na Vinici, r. z. z o. z.
* obrišejo se izstopi vši načelstveni čla-dalf ^oravec 'Mate, Flajnik France, Hu-k Mate in Brozovič Jože, vpišejo pa
novoizvoljeni načelstveni člani: Kavčič Rudolf, šolski upravitelj na Vinici 34; Cimerman Jože, drž. upokojenec na Vinici 54; Mihelič Jurij, pos. na Vinici 66; Prokšelj Franc, pos. in mizar na Goleku 15; Mihelič Jože, pos. v Ogulinu 5; Malič Pero, župan na Vinici 26; Pav-lakovič Franc, pos. in trg. na Preloki št. 27; Lašič Ive, pos. v Gor. Suhorju 9.
Obenem se vpiše, da imata z ozirom na § 1., al. 2., pravico podpisovati za zadrugo Kavčič Rudolf in Cimerman Jože.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 12. julija 1932.
Firm. 86/32 — Zadr. III 146/3.
Konkurzni razglasi
S 19/32—1.	2513
991.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Grossa Samuela, trgovca in posestnika v Fokov-cih št. 36 in 51, registre vanega pod firmo Grosz Samuel, trgovina z mešanim blagom, in trgovina s teleti in svinjami v živem in zaklanem stanju, v Fokovcih št. 63.
Konkurzni sodnik: dr. Šumenjak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Upravitelj mase: Koder Fran, odvetnik, Murska Sobota.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Murski Soboti dne 19. avgusta 1932, ob devetih.
Oglasitveni rok do 26. septembra 1932. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1. oktobra 1932, ob devetih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. julija 1932.
S 3/32—11.	2521
992.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Sironič Slavko, trgovec z mešanim blagom v Velenju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 3/32—2, o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. k. z.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 27. julija 1932.
Sa 7/32—1.	2529
993.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Penca Franceta, posestnika v Gotni vasi štev. 48 in usnjarja v Novem mestu.
Poravnalni sodnik: Prijatelj Jože, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Poravnalni upravitelj: Jarc Ivan, upokojeni pristav pom. uradov Stola sedmerice, odd. B, v Novem mestu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem tsodišču v Novem mestu, v sobi št. 32, dne 10. septembra 1932 ob pol enajstih.
Terjatve je oglasiti pri imenovanem sodišču do 1. septembra 1932.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. julija 1932.
Sa 67/32—2.	2537
994.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Jelovška Josipa, trgovca v Ljutomeru.
Poravnalni sodnik:	Trinkaus Ivan,
starešina okra jnega sodišča v Ljutomeru.
Poravnalni upravitelj: dr. Salberger Adolf, odvetnik v Ljutomeru.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Ljutomeru dne 15. septembra 1932 ob devetih.
Rok za oglasitev do 10. septembra 1932.
Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. HI.,
dne 30. julija 1932.
Sa 59/32—4.	2511
995.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Peterčiča Franca, trgovca v Križevcih pri Ljutomeru.
Poravnalni sodnik:	Trinkaus Ivan,
starešina okrajnega sodišča v Ljutomeru.
Poravnalni upravitelj:	dr.	Stajnko
Marko, odvetnik v Ljutomeru.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Ljutomeru dne 15. septembra 1932, ob desetih.
Rok za oglasitev do 10. septembra 1932.
Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. julija 1932.
Sa 68/32—2.	2536
99(5.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Polaka Rada, trgovca z mešanim blagom v Ormožu, registrovanega pod firmo Rado Polak, trgovina z mešanim blagom in vinom na debelo v Ormožu.
Poravnalni sodnik: Košan Janko, starešina okrajnega sodišča v Ormožu.
Poravnalni upravitelj: dr. Ban Adam, odvetnik v Ormožu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Ormožu dne 15. septembra 1932 ob desetih.
Rok za oglasitev do 10. septembra
1932.
Poravnalna kvota; 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 30. julija 1932.
Sa 24/32—79.	2531
997.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Franc Vehovar, lesna trg. industrijska družba v Celju z omejeno zavezo.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 23. julija 1932 in ki določa, da j prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali up-
niki pa dobijo 50% kvoto, plačljivo v 16 enakih mesečnih obrokih, ki zapadejo najkesneje vsakega 15. dne v mesecu, ipočenši dva meseca izza sprejetja poravnave po upnikih.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, oad. I., dne 27. julija 15)32.
Razglasi raznih uradov in oblast e v
O. No. 913/3.
2491—2—2
Razglas.
Stavbna družba d. d. v Ljubljani je prosila za odobritev kamnoloma v Podpeči, občina Preserje. Kamnolom sam leži na meji katastralnih r'bčin Jezero in Preserje in sega njegova površina na obe imenovani občini. Podjetje je predložilo potrebne načrte.
Radi tega se razpisuje po §§ 108. in 109. zakona o obrtih komisijski ogled in razprava na torek, dne 16. avgusta 1932, ob 7. uri, na mestu samem.
Interesenti in vsi mejaši se vabijo, da prijavijo svoje ugovore in pomisleke pri podpisanem oblastvu ali pa najkesneje ob razpravi, ker bi se poznejši ugovori ne mogli upoštevati in bi se nameravana obrtna naprava odobrila, razen če bi se zoper njo pojavili pomisleki uradnega značaja.
Načrti so do dneva razprave vsakomur na vpogled pri podpisanem sre-skem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ul. št. 11, soba štev. 1, med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 23. julija 1932.
*
2532—2—1
Štev. 4919/1932.
Razglas.
Gospod Kirbiš Josip, pek in trgovec x Celju, je projektiral zgraditev obratovalnice za izdelovanje slada in sladno motke, obsegajočo 2 delavnici, sušilnico, kotlarno, 3 skladišča in pisarniške prostore na parceli štev. 357/31, d. o. Celje na Spod. Lanovžu.
0 tem projektu se na podstavi §§ 109. in 110. ob. z., §§ 84. in 89., odstav. 3., gradb. z. in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komis, ogled in obravnava na kraju samem na dan
18. avgusta 1932 (četrtek) s sestankom komisije ob 16. uri pred tovarno »Bergman & Co.« v Celju.
Interesenti se obveščajo, da so načrti do dneva razprave med uradnimi urami na vpogled pri mestnem načelstvu celjskem. Morebitne prigovore je podati ali pismeno do dne razprave pri podpisanem uradu ali ustno na samem razpravnem naroku. Poznejši prigovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo izvršitev naprave dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Mestno načelstvo v Celju, dne 25. julija 1932.
2509—3—2
Razpis dobave.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 94. in v smislu čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in na odlok ministrstva socialne politike in narodnega zdravja z dne 14. julija 1932., 0. br. 13.227,
za dan 2. septembra 1932., ob enajstih dopoldne
drugo pismeno ofertalno licitacijo za dobavo zdravil, obvezil in drugih zdravniških potrebščin za čas od 1. julija do 31. decembra 1932.
Pogoji dražbanja so razvidni v »Službenih novinalK št. 112 z dne 18. maja 1932., »Službenem listu Dravske banovine« št. 39 z dne 18. maja 15)82. in v lekarni bolnice.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 2100
Stanje 22. julija 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.964,432.962-56 (— 7.452.690-35) Devize, ki ni so v podlogi 87.683.972-20 (+	956.806	59)
Kovani novec v niklu 86.367.280'30 (-j-34,972.496"50) osojila . . 2.316.161.965-98 (-f 3,269.408-611 Prednostni
Vpapirji . .	12.872.520"—
Prejšnji predujmi državi 1.807.206.664-99 (+	505.621	9?)
Začasni pred ujmi gl. drž.
hlagaini .	600000.000"	—
Vrednosti rezervo, fonda 53.195.127-24 (+	235.619-10)
Vrednosti ostalih fondov .	.	.	2,354.402-76	(+	889.200'—)
Nepremičnine	.	150,200.221-85	(-1-	219.165 071
Razna aktiva	121.960.025-14 (—39 705.403-76)
7.202,425.148-22	,
Pasiva	Dinarjev
Kapital	.	.	180.000.000-—
Rezervni
fond .	.	.	60,697.414-35
Ostali fondi	3.938.192'46(-+-	7.707-—)
Novčanice v
obtoku . . 4.756.244.880"— I — 99,062.875-—I Obveze na
poka-. . . 679.341.464-21 (-f 75,838.620-75) Obvoze /. rokom . . . 1.393,475.556-33(-J- 13,600.000-—) Razna pasiva 128,727.035-87 (-f- 3,506.700'93)
7.202,425.143-22
Obtok in ob-vez.e . . . 5.435.586.344"21 Celotno kritje . . . 36-14°/,,
Kritje v z.latu . . . 32-43°/,
Obrestna mera:
po eskomptu	 7%%
po lombacdu	9%
Razne obiave
2520—3—1
Poziv upnikom.
Tvrdka »Univerza!, trgovska iiiv indu* strijska delniška družba« s sedežem Ljubljani je po sklepu izrednega o]*'' nega zbcra z dne 30. aprila 1932 prest v likvidacijo.
Upniki tvrdke s pozivajo, da se ^ kom treh mesecev zglase pri podplsa' nem likvidatorju in prijavijo svoje morebitne terjatve do družbe.
Adamič Janko,	_
Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova ul- st >-
*
2535
Razid društva.
Društvo nastavnikov drž. obrtnih učilišč Dravske banovine v Ljubljani se J s sklepom društvenega občnega zbora, ki se je vršil dne 18. junija 1932, P1-0' stovoljno razšlo.
Ljubljana, 1. avgusta 1932.
Ing. Prcmclč s. r., Janko Lenarčič s. r > predsednik.	tajnik.
*	o	3
2463—3-3
Objava.
Vsent komitentom Komercijalnc bm1'
ko d. d. podružnice v Ljubljani, vljudno sporočamo, da se z dnem 30. junJ® - I začasno ukine ljubljanska oodru*' nica ter da se vse poslovanje prenese n našo centralo v Zagreb. Ambruševa kamor naj se interesenti v vseh zadeva« obračajo.
Komercijalna banka d. «• podružnica Ljubljana.
2456—3-»
Objava.
Izgubil sem uradno legitimacijo za nošenje orožja, izdano dne 12. VID-1930 št. 1808.
Proglašam jo za neveljavno.
Udir Maks s. r., preglednik fin. kontrol v Mežici.
*	2528—3—J
Objava.
Izgubil sem legitimacijo za nošenj orožja, izdano ped št. 2616 z dne 5. n vem lira 1927 od sre-ske uprave financ11 kontrole v Dravogradu.	^	g
Izgubljeno legitimacijo proglašam tem za neveljavno.
Križnik Franc s. r. pod preglednik fin. kontr0
*
2523
Objava.	0
Podpisani sem izgubil izpričevale preizkušnja vozila motorna štev' r 1,168,898, evidenčna štev. 2—1419, ga proglašam za neveljavno.
Ivo Ilcrndl s. r” hotelir, Ljutomer-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mlehčlek v Ljubljani