Leto I. - Štev. 64. Spedizione in abbooamento postale 2° pruppo Poštnina plačana v gotovini. Cena za Trst in Gorico 50 stotink .Goriški lisi* izide vsako sredo In so boi o zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi se zaračuuavajo po ceniku. - Račun pri Cassa di Risparmio Gorica. Gorica, dne 13. decembra 1944. Za mesto Gorica in Trst: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26. - lir, celoletna 52,— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1.— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.- Kje je pamet? Razsodnost, k topi zveri si zbežala, pobedastel je človek. Shakespeare: Julij Cezar, III, Oni dan mi je prijaiel) z dežele ves žalosten potožil: »Kako je mogoče, da so naši ljudje tako strašno zaslepljeni. Zakaj pa-metnemu in razsodnemu človeku niič ne verjamejo, sleparjem pa vse. Zakaj verjamejo rdečim, ko jim pravijo, da niso proti veri, katoličanu pa ne, ko jim z otipljivimi dokazi raizloži, da je pri nj.ih organizirano breznarodno brezboštvo. Zakaj so jim verjeli in drli za njimi, ko so jim oznanjali nacionalizem, in zakaj jim verjamejo in derejo za njimi danes, ko jim priporočajo interna-cionalnost? Zakaj pobijajo zavedne narodne ljudi, tiste pa, katere je Gregorčič označit kol tujce zemlje lačne, kot vihar gro-zan z gorkega juga, valijo na levi breg Soče m jih podpirajo. In se polno je drugih »zakaj«, ra katere ne znam odgovoriti. Včasih se mi zdi, da se je v naših dneh in na naši zemlji dopolnilo tisto, kar je preroško videl evangelist | Janez v skrivnem razodetju: »In pahnjen je bil veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič m sa~ lan, ki zapeljuje ves svel; pahnjen je bil na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim.« Kuže, do so padli bas no slovensko zemljo, po kateri kužijo /rak in trapijo uboge ljudi.« Tako je potožil in potrdili sem moral, da ima prav. Toliko jc v naših časih dogodkov in besed, katere zdrav človeški razum zaman skuša doumeti in ob katerih se vsaka pamet kar ustavi. Srečal sem pred par dnevi znanca iz mladih dhi in sem mu omenil, kaj pišejo »osvobodilni« letaki o Srbih, ki se prodrznejo vpii ati se lusko-mongolskim četam in se boriti za resnično svobodo svojega naroda, da jih je treba namreč pobiti. Pa mi je za-brusil: »Prav je, da jih koljejo; vse naj pobijejo, zakaj pa se upirajo«. Obstal sem ob nepričakovani izjavi človeka, ki trdi, da je narodnjak in da je zato za partizane, ker so narodni borci. Sovjetski vojaki (Kailmuki, Talarji, Kirgizi itd.) so mu bratje in lahko koljejo Srbe, slovanski Srbi se pa niti braniti ne smejo. Kaj mu je stopilo v možgane? Ati ni šel vanj morda eden tistih z n=-ba pahnjenih hudičev? Poznam drugega človeka v Gorici, ki pripada tako zvanemu razumništvu. Po rodu je Slovenec in tudi mila mu soproga je Slovenka. In vendar sta otroke vzgojila tako, dla ne znajo skoraj nič slovenski. Doma, v družini ne govorijo slovenski. Vse to je ze-io žalostno; vendar bi se človek ne pomudil pri lej suhi veji na svežem deblu slovenstva niti za hip, če ne bi isti človek javno in zasebno govoričil o izdajalcih, katere da čaka huda kazen. In če ga vprašaš, kdo so listi 'zda-jalci, ti imenuje par kristalnočis-tih narodnjakov, ki so za svoje narodno prepričanje delali in trpeli ta čas, ko je on tičal v temnem zakotju ves v slrahu, da ne bi njegovi ta višji zvedeli, da je tudi on pred davnimi leti zinil nekaj slovenskih besed. Mož trobi sedaj v isti rog z Baebltr-jem, Wilfanom in drugimi takimi privendravci, ki jih do lanskega leta na Primorskem nihče ni po- Četrti ameriški velenapad pri Aachnu NEMŠKI PROTISUNKI V POSAARJU — PONESREČENI NAPADI NA NEMCE V SREDNJI ITALIJI — RREZUSPEŠNI BOLJŠEV IŠKI NAPADI MED BLATNIM JEZEROM IN DRAVO — BOL J ŠE V IŠKE IZGUBE NA VZHODNI SLOVAŠKI Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja: Po močni topniški .pripravi jc prva seveinoamerikanska armada včeraj začela s četrtim vele-napadom vzhodno od Aachena. V leku so ogorčeni boji s sovražnikom, ki jc na nekaj mestih vdrl na glavno nemško bojišče. Na obeh straneh Saarjauteina bajajo zagrizene borbe za nemške utrdbe, ne da bi se položaj bistve.:o spremenil. Med batugemiindojn in liagen-auoin je sovražnik z okrepljeno sdo nadaljeval z napadi na široki fronti. S takojšnjimi protisunki je bil po nekaj kilometrih pridobljenega ozemlja prestrežen. No južnem delu Saargenmunda in v liagenau so vzplamteli hudi cestni boji. ludi v južni Alzaciji se bore nemške čete na dosedanjih težiščih še nadalje v hudem o-braimbnem boju. Ob njihovi zagrizeni vztrajnosti ie spodletelo veliko sovražnikovih napadov ali pa so se po malenkostnem pridO-bitju ozemlja zaustavili. Motilni ogenj nemškega daljnj-jiiclnega oiožja zlasti nad Londonom se nadaljuje. V srednji Italiji so se močni sovražni napadi na nemške novo pridobljene položaje juznozaliod-10 od Laenze zrušili pod osredotočenim obrambnim ognjem. V močvirnatem ozemlju severno m sevei nozahodno od Ravenne je bojno delovanje včeraj ponovno oživelo. Ob Donavi so nemške čele razbile sovražno mostišče severnj-zaiiodino od Vukovarja. Glavnina nekega sovražnega polka ie biia pri lem uničena. Močnejši napadi Sovjelov južnovzhodno od mesta so ostali brez uspeha. Na Madžarskem so boljševiki biezuspešno napadali med Dravo in blatnim jezerom ter ob ožini Szekesfehervara. Poskusi močnih sovjetskih pehoinih m o-klepnih sil, da bi razširiti vdorno ozemlje severnovzhodno od 5u-dimpešte, so se v hudih bojih izjalovili. Na nekem odseku je bilo od 13 napadajočih sovražnih o-klepnikov sestreljenih 17. Na področju Miškotca in v ju/, nem delu vzhodne Slovaške so boljševiki z več novimi strelski- znail. Kdo je_ vedel za Baeblerja, ki od 1. 1919., kar je kot kratkohlačnik iz ljudske šote zapustil Idrijo, nikdar več ni stopit na našo izbičano zemljo do lani, ko je k nam prinesel bratomorno borbo in razdejanje? Kdo je poznal Wiifana mlajšega, ki je za Primorsko in njeno bolečino vedel mord'a le iz šolskih klopi ali iz časopisov ne pa iz krute, do-živiljene vsakdanje resničnosti zadnjih 25 let. V težkih časih ga nikoli ni bito na Primorskem, sedaj pa hoče tu vladati in obsoja na smrt idealne slovenske narodnjake. V Gorici jc bit mlad zdravnik slovenskega porekla, ki se je do 8. septembra lanskega leta ogibaj slovenske družbe kot vrag blagoslovljene vode. Povsod mi divizijami in oklepnimi skupinami ojačili svoje napade. Njih predorni poskusi so spodleteli ob trdovratnosti nemških divizij. Utrpeli so velike krvave izgube. Zoper krajevne vdore severno od M školca so bili započeti proh-ukrepi. Državno ozemlje na> obeh straneh Rena je bilo ludi včeraj cilj sovražnih nizkoletečih letat. Vrhu lega so amerikanski teroristični bombniki napadli več krajev, predVsem mesti Koblenz in Bin-gen. V boju s sovražnim dovoznim premetom so nemške podmornice potopile pel ladij s 34000 BRT in dva rušilca. uasspjjssippje —~ JU37S>JOJOX ,«yp«j.6rj 'MOUJO-ZS ' \ \/> eje>tA6er v. - fru^Jdazse ■■ M0qPSJzn .•!J2Ma63 HjKSPJlffUJSJ 3M3S1«1ojr>a , ' \2?P \ n- c njeJInp-H iS3dyari8- ■ i^&š, . t/f 1 ■yi' y/w- c\ spi 1 / \v" ——A. '\uy\A32 ■ . I \> i.P^ri;v /A O »IM- ¥fl\V' 1 m ■ J KOMUNISTIČNI UPOR V GRČUl ŠE VEDNO TRAJA Britanska okrepitev je na poti v Atene. Komunisti so do sedaj spravili skupaj 23.000 mož. Komunistični od Jel ki korakajo proti področju, ki ga brani general Zervas, vrhovni poveljnik epirskih čet. Reuter poroča, da so angleške čete v ponedeljek začele z obširno akcijo v vzhodnih predmestjih Aten. Papandreu je izjavil, da bo državljanska vojni končana v tistem trenutku, ko bodo komunisti demobilizirali partizane. Za sedaj 111 druge rešitve položaja v Grčiji. Vsi elani laži-vojaških organizacij, ki so bili ujeti, so bili razo-roženi in internirani. Kakor že večkrat je Papandreu tudi to pot izjavil, da so komunisti napadli ne samo hiše, ampak tudi cerkve in bolnišnice. „Exchange Te!egraph“ sporoča, da v Londonu s simpatijo gledajo na Mae Millana, ki gre v Atene. Pričakujejo od njega, da bo uspešno zaključil boje in da bo uspel spraviti skupaj vlado iz vseh strank. Sporazum, ki se je sklenil med komunističnim poglavarjem Se-raftsom in angleškim generalom Scobijem, je padel v vodo, ker so komunistični oddelki kljub sporazumu še naprej prihajali v Atene. švicarski časopisi ugotavljajo, da so se Angleži morali popol- *ryViK-*— >i * *"An ■ i(iugod si ga videl, samo med Slovenci ne. Sedaj je pa že nekaj mesecev v gozdu med tovariši in tam igra slovenskega »o-svobodilelja«. Takih primerov je še veliko, kajti ta pasma je pri nas, žal, le preštevilna. In za temi in podobnimi političnimi pustolovci so drveli in še drvijo nekateri in ne pomislijo, da ned njimi ni niti enega tistih mož, ki so 20 let trpeli, spoznavali ječe in konfinacijo. Dvajset let smo si želeli slovenskih šol in smo se pritoževali čez krivice, ki so se nam godile. Sedaj ko domačo šolo imamo, pa je v Gorici sami še vedno nekaj ljudi, ki hočejo veljati za narodnjake, a olrok ne pošiljajo v domačo, slovensko, temveč rajši v noma nasloniti na desničarje in z njimi sodelovati, čeprav Churchill in Eden v uradnih izjavah to tajita. Vsa poročila pa soglašajo v tem, da med barikadami razsaja strašna lakota in pomanjkanje. Nova Bonomijeva vlada Bonomi je sestavil novo vlado s podpredsednikom komunistom Togliatiiem in Rodinotm. Zunanje ministerstvo ima voditelj krščanskih demokratov Alcide De Ga-speri. V vladi so trije komunisti, trije krščanski demokratje, trije liberalci, dva delovna demokrata m dva socialista. Akcijska stranka in socialisti, ki ne sodeljujejo z vlado, so izjavili, da ne morejo sodelovati z vlado, ki je imenovana od kra-ljev>kega .regenta ne pa od osvobodilnega oubora. V tem smislu pi»e tudi socialistično glasilo „Avantr. RUDARJI V SICILIJI BREZ POSLA Kakor poroča »Baseler Naeti-lichten« je prefekt sicilske pokrajine Erina stavil Bonomijevi vladi zahtevo, da se takoj obnovi delo v sicilskih rudnikih. Sedaj je 60.000 rudarjev nad 1 leto brez kruha m je zaradi lega prizadetih 200.000 oseb. drugorodno šolo. to vse i/. golega sovraštva do vsega, kar ne diši po partizanstvu, ali pa \~/. slra-hu jued neko umišljeno nevarnostjo. Človeku otrpne razum, ko sliši take in jiodObne reči. Človeška logika ne more razložiti lakega počelja. Je pač sam satan obsedel marsikoga in mu zasenčil um, da ne razlikuje več, kaj je dobro, kaj zlo, kaj je pravica in kaj krivica, kaj resnica in kaj laž. Kadar premišljujem take ir podobne pojave v našem življenju, mi vedno prkfe na misel Ivan Cankar, umetnik in videc, ki je v dosti manj resniih časih obupaval nad neugnano nerazsodnostjo nekaterih ljudi ter je nekdfeij ves truden in razočaran vzkliknil: »Ljudje božji, kje je pamet!« Našim čitateljem Tehnične ovire so zakrivile, da jo današnja številka “Goriškega lista* izšla v skrčenem obsegu. Zaradi vojnega časa moramo vedno računali s takimi zaprekami in zalo naj nam naši čitalelji in prijatelji oprosle to neizogibno skrčenje. Poskrbeli bomo, da bodo naši čitalelji dobili v kratkem dovoljno nadomestilo ! IIREIIMŠTVO IN UPRAVA JiORlŠKCDA LISTA" 'agfriija** iij^ii'j^iiij^iiij^iiia^iiia»ffii Triletnica pakta Ob tritetnici trojnega pakta med Nemčijo, Japonsko in Italijo so si zunanji ministri vseh treh Držav, to je vori Ribbentrop, Šigemizu in Mussolini izmenjali prisrčne brzojavke, v katerih si zagotavljajo medsebojno zvestobo, in izražajo svojo voljo do končne zmage. Pakt Francije s Sovjeti 10 t. m. je bil v Moskvi podpisan sporazum med Francijo in med Moskvo o medsebojni podpori in prijateljstvu. Berlinski komentatorji pripominjajo, da je ta sporazum, ki ga je sklenil De Gaulle poraz za Anglijo, ki je smatrala Francijo kot svoje izključno vplivnostno območje. Isti vtis itnajo tudi v nevtralnih državah, v katerih sklepajo, da bo ta pogodba v Angliji sprejeta z znatno hladnostjo. 0 fyO.SpfrdjULt Id vsi... V Solkanu živi silno spoštovan gospod, ki je sicer že sta- rejši in poln življenjskih preizkušenj,*. a kar je glavno, samega sebe smatra za najboljšega Slovenca in je zato, kar je nujna posledica njegove zaved- nosti, seveda vroč simpatizer partizanov. In še to prednost ima, da mu ni treba pehati s komolci in se prerivati, da bi zlezel kam naprej, ker so mu rdeči kar sami od sebe obljubili najlepšo bodočnost. Ta gospod, znan predvsem po svoji izjavi, da so Črne bukve le gola propaganda, je kar na lepem posta! pri rdečih silno popularna osebnost, pravijo, da zato, ker ima tudi o slovenščini najčistejše pojme. Saj zanj je slovenščina tako vzvišena, tako dragocena, da je ne mara skruniti v svoji poslovni praksi. Ker bi ta lepi jezik tudi njegovi otroci pri učenju utegnili po nemarnem izgovarjati, je ta dični slovenski rodoljub lepo posktbel da se to ne more zgoditi. Bo že menda res, da so po njegovem pr^vu slovenske šole „okupatorske", italijanske pa niso. Ker še nihče ni imel o svojem materinem jeziku tako vzvišenih pojmov, kot jih ima ta naš gospod, ki igra med goriškimi in-teligenti prvo vijolino, zato naj se mu nihče ne čudi, če lahko s komolci, prekrižanimi na hrbtu, mirno in brez strahu gleda v bodočnost. (Iz »Tolminskega glasa* štev. 20.) Stian 2. »GORIŠKI LIST« Stev. 64. Amerikanec n Sovjetski Rusiji V Švici je izšla knjiga z naslovom «Moskva v letih 1941-1943» ki jo je napisal Henry C. Cassidy, dopisnik Associated Pressa v Rusiji, v kateri se čita med drugim, da tujec v današnji Rusiji živi kakor v židovski ulici, ne. da bi mogel pogledati v tajne ruske države, niti da bi smel čuti, to kar ve najpreprostejši državljan. Posebno interesantne so strani, na katerih pisec riše življenje v Rusiji. Med drugim pravi pisec, da je knjiga patriarha Sergija «Res-nica o religiji v Rusiji«, spis, ki je rezerviran zgolj za sovjetsko propagando v inozemstvu. * * # Gospodarske vesli Mad/arski komisar za cene je predpisal maksimalne plače za vodilno uredništvo v gospodarskih podjetjih. Najvišja plača uradnika sme biti največ desetkrat večja od mezde strokovne kvalificiranega delavca. Železoa proizvodnja Španije je dosegla v prvih sedmih meseciIi letošnjega leta skupno 345 200 ton proti 311.100 tonam v istem času lani. Istočasno se je zvišala proizvodnja jekla od 384.800 na 400.000 ton. Industrializacija je v zadnjih letih na Balearskih otokih močno napredovala. Od leta 1936. dalje se je s kapitalom ‘20 milijonov pezet ustanovilo 600 novih podjetij, med njimi 31 tekstilnih tovarn z letno kapaciteto 17 milijonov metrov bombažnih tkanin Zato se je razvila tudi proizvodnja usnja. Mazadovanje švedske zunanje trgovine je skokoma povečalo brezposelnost mornarjev in pristaniških delavcev. V železnih rudnikih so bili v zvezi z izvoznimi omejitvami izvršeni prvi odpusti delavcev. Gospodarski krogi so zaradi nadaljnega narastka brezposelnih zaradi nazadovanja zunan e trgovine zelo vznemirjeni. Švedska industrijska proizvodnja je v avgustu zopet nazadovala, in sicer je padel produkcijski indeks (leta 1935. — 1U0) od 107 na 106. Najbolj je padla proizvodnja v jekleni, železni in strojni industriji. Sovjetska uni;a zahteva s svo jimi reparacijskimi terjatvami proti Finski in Rumuniji prib ižno 30-50 odstotkov predvojnega izvoza teh dežel. Do tega rezultata prihaja ameriška zveza za zaščito lastnine v inozemstvu. Zveza ži-lostno ugotavlja, da bodo zaradi tega trgovinski odnošaji obeh teh dežel do Anglije in USA prav občutno moteni. DEJSTVA IH „Zmaga“ v Ajdovščini Vojaško nepomebno in stra-itop' tno teroriziranje prebivalstva v Vipavski dolini, ki ni posledica prav nl-kakih vojaških podvigov, so komunisti raztrobili p* svetu kot junaško zmago partizanskih oddelkov. Vsi ti sfi, ki so na lastni koži občutili in od živih prič slišali o dogodkih na Vipavskem, bodo spet za eno izkušnjo bogatejši, da bodo vedeli pravilno oceniti vse vesti o zmagah po drugih krajih, zlasti po Hrvaški in po Bosni. «Slava» pa in «ugled», ki ga na ta način dobiva «nova Jugoslavija» se bo pa morala nekoč razbliniti, kakor se je razblinilo veselje nekega Vipavca, ki je iz varnega skrivališča tam nekje od Udin prihitel v Gorico po podrobnosti slavne zmage, pa je zvedel, da tudi njegovim svojcem partizanska druhal ni prizanesla, ampak jih je teme Ijito okradla. Iz kavarne Prizor iz kavarne. Dva gospoda se menita o političnem položaju v Sloveniji. Prvi, mat lo bolj razgledan, brzda sre-, dinskega mišljenja, razlaga drugemu moč OF. Drugi očitno manj razgledan ga pazno posluša. «ln končno, Ljubljana je .Št vedno vsa za OF!» pravi z važnim posmeškom prvi. iri skomizne z rameni, kakor to store Napoletanci, češ: «c'e* poco da dire». V pojasnilo prvemu kakoi drugemu, da si bosta nekoliko bolj plastično predstavljala, ponatiskujemo pismo, ki ga je nisal pošten Primorec, ki živi v Ljubljani, svojemu znancu v Gorico. l akote pravi: «Mnogo OF-arjev in simpatizerjev izhaja iz tako zvariih 'purgarskih in salonskih kvo gor, t. j. iz presitega meščanstva. Ti so pred vojno smatrali vsako pritožbo o težkem položaju in siromaštvu od strani nižjega sloja za pro-tidržavno in prevratno tei vsako pritožbo proti socialnhr, krivicam kot laž. Delavski znoj in žulji so jim bili devet-indevedeseta briga. Živeli so v izobilju in razkošju ter v u dobnih stanovanjih. V poletnem času pa so zahajali v razna letovišča. V primeru bolezni ali pa kake operacije so se kar na daleč izognili naših bolnic in potrosili ogromne ugotovitve vsote v raznih sanatorijih in klinikah izven nase pokrajine. I\ljih glavna skrb je bila izkoriščanje delavstva, naj si bo v raznih industrijskih in trgovskih podjetjih. Ni jim bUo za dosti, da so se le mastili na ra čun delavstva in nižjega sloja, ampak so kar tekmovali, kako bodo bogateli na delavski ra čun. In takšna družba hoče danes igrati zlatega angela, čes da je bila poprej vsestransko prikrajšana in se šteje z* oznanjev alko boljših časov in vsestranske pravičnosti. Zaradi tega bi bito potrebno enkrat te salonske OF-arje pošteno ožigosati in razgaliti, ker so to ljudje, ki igrajo le judeža in so najbolj krivi današnjih razmer na Slovenskem. Tem ljudem bi prej pripadel na čepico kot emblem in sice, moškim «buteljl