Promet v zimskih razmerah
V ospredju težav zimskega časa sta sneg in led. Lahkomiselno podccnjevanje zimskih prometnih ra-zmcr se lahko hudo maščuje. Opozorila o vremenskih razmerah in stanju na naših cestah. so v zadnjem času v sredstvih javnega obveščanja zelo pogosta in tudi ko-ristna za vse udeležence v ccstnem prometu. Zato opozorilo na snežne in ledenc nevarnosti niso le prazne besede. Prav zato nc pozabimo na zimsko opremo, še je čas.
Na polcdeneli ccsti ni mogočc uspešno niti pospešc-vati niti zavirati vozila in tudi občutneje spreminjati smcri ni mogoče brez nevarnosti zanašanja. Posebno nevarno je tako na gladki cesti prehitevanje drugcga
vozila. Prehitevati je treha prav posebno previdno. ee je to v danih okoliščinah sploh potrebno. Ne pozabimo. pri prehitevanju moramo dvakrat spremeniti prometni pas. (o je z desne na levo in nazaj.
Spregovoriti velja tudi o tehniki zaviranja vozila na cestni ledeni ploskvi. Zavirajmo predvsem s pretika-njem v nižje prestave. Strokovnjaki priporočajo v takih primerih pretikanje celo za dve prestavi nazaj. ker motor na gladki cesti zavira bolj zanesljivo kot zavore, Sklopko spuščajmo kar se da mehko. tako da prepreči-mo sunkovitejše zadrževanje pogonskih teles. Zelo zahtevno je ustavljanje vozila po klancih navzdol. V še bolj neprijetnem položaju se bomo znašli, če bomo na takem delu ceste morali vozilo ustaviti zaradi nepre-vozne prometne ovire. Na to moramo računati. V lakem primeru zavirajmo znatno prej. posebno. če sc približujemo nepreglednim ovinkom. ko še ne vidimo morcbitne ovire na cesti. Če pa «> prometne razmere zares nevarne. potem počakajmo, da cesino podjetje pripravi varnejšo pot.
Tudi pcšci so v jescnskem in zimskem času bolj izpostavljeni nevarnostim v prometu. V snegu je hma tako v mestu kot na cestah zunaj nasclja tcžavncjša. Ze nakaj centimetrov snežne odeje povzroča pešcem teža-vc. Vrh tega pa gazi za pešce ne vodijo več ob robovih cest, lemveč se pomaknejo proti sredini cestne površi- : nc. Uporaba površine ceste za promet se znatno zoži in tudi plužcnjc snega veekrat ne pomaga. Ob robovih
nastanejo visoke in široke pregrade. ki zlasti starejšim Ijudem otežujejo umikanje pred vozili.
Hoja in vožnja sta v snegu dosti bolj nezanesljivi. kot na kopnini. Pešcem drsi in vuzila rado zanaša. Težko se umikajo drug drugemu. Zavorna razdalja se močno poveča in če je cesta poledenela. voznik večkrat ne more obvladovati vozila. Nevarnost za vozila in za pešce se tedaj zelo poveča. čeprav je hitrost v takih razmerah manjša. Za prehod čez ccsto. za umik pred vozilom. kakor tudi za samo hojo potrebuje pešec več časa.
Zaradi osebne varnosti in varnosti motornega vozila. bo pešec v takih razmerah kar najbolj obziren. Nikoli ne bo izsiljeval prednosti pred vozilom. ker ve. da ga lahko na drsni cesti spravi v hudo stisko in nevarnost. Ncnadno žaviranje motornega vozila povzroči bočno drsenje in ples po cesti. ki ima lahko za posledico eno ali več trčenj motornih vozil. Tako lahko majhna ne-previdnost povzroči veliko materialno in zdravstveno škodo.
V takcm vrcmcnu naj gredo pešci na po! v službo ali šolo prej kot v normalnih razmerah, da ne bodo zaradi naglice povzročali nevarnih situacij ali celo prometnih nesrcč. Zavedajmo se, da jc bolje. če pridemo v službo ali šolo nekaj minu! prepozno. kot pa da bi se nam med potjo zaradi naglicc pripetila nesreča. V promclu velja za vsc - tudi za pešce: »HITl POCASI«
ANTON SOVDAT