Štev. 10.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1908.
Leto II.
e^23E
r UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠTVO JE V LJUBLJANI.
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
NOVO DOBU
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
^E
GLASILO'SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVAT1. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Volilni shod S. &. S. v Loškem potoku.
Na svečnico po večernicah je sklical kandidat gosp. Ivan Rus shod volilcev za občino Loški potok. V spodnjih prostorih Frana Rusa „na Hribu“ se je zbralo častno število mož.
Na predlog posestnika Antona Kordiša je bil izvoljen domači župan g. Ivan Lavrič predsednikom, posestnik g. Karl Mohar podpredsednikom in posestnik g. Luka Drolc zapisnikarjem.
Predsednik zahvaljujoč se za izvolitev pozdravlja navzoče, omenja pomen shoda ter opozarja na red in mir, zagotavljajoč, da dobi vsak navzočih besedo.
Otvori zborovanje in poda besedo kandidatu gospodu Ivanu Rusu.
Ivan Rus se predstavi kot kandidat in poudarja, da bi sicer v domači občini ne sklical shoda, ker ga po 12 letnem javnem delovanju pozna vsak, da pa to stori radi tega, da ima vsak nasprotno misleči priliko, v obraz povedati svoje mišljenje. Obžaluje, da se vsled slabega vremena tovariš župan Ignac Merhar ni mogel udeležiti shoda, kar bi prav rad storil, da pa imata kot kmetska sina eno in isto željo, po skupni poti hoditi do boljše bodočnosti kmetskega stanu. Nato oriše v enournem razločnem in jedernatem govoru program S. G. S. Pokaže razliko med to stranko in drugimi ter tudi slabe strani obstoječih političnih strank.
Na volilnem shodu v Ribnici dne 26. januarja bila sva od zbranih kmetskih volilcev postavljena kandidatom. Prevzela sva to naročilo in hočeva v volilni dobi po najni moči storiti vse, da pride prava misel in volja ljudstva v kri in meso volilnega okraja.
Kmetski poslanec ne sme biti odvisen od vodstev — on mora imeti pred očmi koristi kmetske in nič drugega, in če to tudi gospodom od zgoraj ni povolji.
Vedno se poudarja stranka, stranka — da, pa kje najde kmet drugje stranko, katera bi imela res pravi smisel za kmetske potrebe, kakor v lastni moči, v kmetski s a ra o o s v o j i t v i.
Kakor en mož dvigniti se morajo kmetje in zahtevati pravice v lastne roke. Možje, programi so slični, je pa velika razlika za nas, ali odločujemo kmetje svojo usodo in svojo voljo na višjem mestu uveljavimo — ali če nam zgoraj nekaj skuhajo in vsiljujejo kot pravo hrano
—	dasiravno vidimo, da ni to za nas prav.
V časopisih omenjajo, da sem se le za podrobne programe od časa do časa izrekel. — Misel na papirju popačiti je prav lahko. Moje besede glasile so se tako:
V deželnem zboru ne zasledujmo velikih, neizvedljivih programov — tam mora skrbeti vsak volilni okraj za svoje koristi in gospodarski program tudi od časa do časa sestavljati.
Opominja može, da bode bodoča šestletna doba imela obilo razpravljati o gospodarstvu okraja in posebno občine ter da je nujno potrebno dobiti zastopnike, kojim bodo pred očmi vse potrebščine okraja in jih bodo znali odločno, pogumno in samostojno zagovarjati.
Končno poudarja, da bi bilo pač odveč usiljevati, kakor namigavajo nasprotni časopisi, svojo in tovariša Merharja izvolitev — jaz Vas previsoko cenim, da bi Vam jo priporočal proti Vaši volji — povedal sem Vam svojo misel, a sodbo prepuščam Vam.
Naj bode volilna borba med nami mirna, ne žalimo se, ker po volitvi bodemo morali zopet nositi butaro tega častnega pa trudapolnega kmetskega stanu. Možje, mir med nami. Za mir in spravo in kmetsko moč je naše delo in v tem znamenju izvrši naj se volitev! Viharno odobravanje je sledilo govornikovim besdam.
K besedi oglasi se nato domači gospod kaplan K. Škulj, kateri se je od kandidata povabljen shoda udeležil. Priznati moramo ognjevito navdušenost moža za svojo stranko, katero je skušal na dolgo in široko opravičiti. Z liberalci ni šel na dan, zakar ga pohvalimo, in je daleč nadkrilil nelojalnost kandidatov Jakliča in Bartola, ki vedno ob tej palčici za nami šepata. Odločno je poudarjal, da on kot oseba ni odvisen od nobenega in voli prosto. Ni klerikalec.
Klerikalci so tisti, ki hočejo duhovniško nadvlado, on pa je za kmeta. — Rus stopi k njemu in pozdravlja to izjavo kot pristop k njegovi stranki — toda g. kaplan izjavi takoj, da je za sedaj popolnoma zadovoljen s svojo stranko in si ne želi druge. Vpraša, kaj so poslanci S. L. S. storili zoper kmeta? Vprašan pa, kaj so storili z a kmeta, ni vedel prav obilo povedati. (Klici: Saj so storili sebi po K 20’— na dan plače.)
Ko se oglasi navzoči kmetski volilec, da je bila občina večkrat prizadeta po nesreči in ni bilo nobenega poslanca pogledat, nastane splošna tišina.
V debati, ki je bila poučua in tudi zabavna, zgo-vorila se je obojestransko še marsikatera.
Oglasi se k besedi tudi posestnik Fran Kovač in poudarja, da je čast za kraj, da ima v svoji sredi moža
zmožnega in priznanega tudi drugod kot zastopnika kmeta. Poživlja volilee, naj kakor en ratž nastopajo zanj in njega tovariša, župana Merharja.
Končno da predsednik kandidaturo Ivana Rusa na glasovanje. Kandidatura je bila z ogromno večino navdušeno sprejeta — seveda nekaj mož ni glasovalo in teh je bilo komaj na euo roko prstov — z dostavkom, da je naše stranke, z največjim veseljem.
Enako je bila kandidatura g. župana Merharja z navdušenjem sprejeta.
Ker se nihče ne oglasi več k besedi, se zahvali g. predsednik za zanimanje, red in mir ter zaključi po 2'/» urnem zborovanju ta lepo uspeli shod.
Z živio-klici na kandidata so se volilci zadovoljno
razšli.
K volitvam.
Dopis iz ribniške doline.
Z navdušenjem v svojih srcih odkorakali so možje iz dvorane g. Podboja dne 26. januarja t. 1. po toli lepih sadovih, ki jim jih je ucepila v dno duše odločna in trdna beseda kandidatov gg. Ivana Rusa in Ignaca Merharja.
Niso bili navzoči uradniški stanovi, ki bi se hoteli kaj priučiti, navzoča je bila množica na 200 mož — volilcev — kmetov.
Ti so prišli in radi so prišli, neustrašeno so nastopili in niso se tresli pred posledicami, ki bi jih utegnile zadeti vsled tega, ker niso poslušali glas svojega dušnega pastirja: „Prosim vas, da ja nihče ne pojde danes na liberalen shod."
Govoril je kmet kmetu in ravno to je bilo, kar je obudilo zavednost, kar je pri volilcih ustvarilo trdno voljo, da samo s tistim, ki hoče iti v boj za kmeta, ki hoče res isto tudi storiti, kar je obljubil, — kmetje naši hočejo poslanca, ki bo delal za uje, in kdo naj je tisti, to hočejo sami določiti, hi jih ne bo oviral nihče, tudi ribgiški g. kaplan ne. — Oni sami vedo, kaj jim je potreba, poznajo pa tudi moža, ki hočeta delati za nje, ki poznata natančno njihove potrebe, ki sta vzrasla med njimi, in to sta ravno njihova kandidata, katera so določili sami, neprisiljeno in neodvisno.
Kakor smo že navajeni, začeli pa so naši nasprotniki jiud boj proti našima kandidatoma, in seveda je izhod zopet iz župnišča.
LISTEK.
Kmet Luka.
Spisal Vladimir Levstik.
Do polnoči so ga pili. Krčmar Grgač je točil in nosil, da so ga bolele raskave šape, kakršnim se pravi včasih roke. Smehljalo se mu je rdeče obličje, žarelo se je kakor solnčna obla na jesenskem zapadu, in se je širilo od ure do ure v prijaznih, skrito-lokavih smehljajih. Potratno je razsipal sladke besede, s cvetočo hvalo je slavil svojo kapljo, ponarejenega cvička, Štajerca, s špiritom krščenega, pokvarjenega dalmatinca, ki je bil najbolj poceni, in žganje peterih vrst pa istega okusa, da ni boljšega in pristnejšega pod solncem.
„Angeljci bi ga pili, hudič bi se poboljšal, ako bi ga pokusil!" so brez preneha prigovarjala njegova široka usta, okrašena z redkimi modrikastimi škrbinami. „Kaj ni zlato vinco, to?"
„Nič ni napak, če bi bilo zastonj 1“ so se šalili kmetje in rudarji.
„Tako zlato je, kakor solnce na nebesul" je rekel godec Nace izpod klanca. Ampak —"
„Ampak sladko je, kakor Grgačkina lažnjiva usta", je dodal mežnar Jernej, ki ga je imel že v glavi.
„In tako pravo je, kakor Grgačevo poštenje!" Takisto je zaključil stric Luka, zakaj za pametnega in izkušenega se je štel in ni se mu zdelo umestno, da bi držal jezik za zobmi, ko se drugi postavl jajo z modrostjo.
„Ej, bogmel" se je krohotal Grgač in se je tolkel po trebuhu, „če bi ne bilo slajše od moje babe ust in boljše od moje grešne duše, potem ga ne bi pil, ti, Nace izpod klanca, niti ti, mežnar Jernej, in tudi ti, stric Luka, ga ne bi pokusil!“
„Tiho, šleva! Ne gobezdaj in ne kvasi, kakor da ti plačujemo prazne besede in ne tvoje ničvredne mokrote, ki ji praviš, da je slivovka 1“ je zakričal kočar Tinač, ki se je drl nad tistima dvema, ki ju je najbolj ljubil: nad svojo staro Mico in nad oštirjem Grgačem. „In pa en frakelj je boš še dal, in zapisal ga boš, tam za vrata, da bo lepše pogledati in bolj prijetno jemati plačilo 1“
»Hm, nič ne vem, kako bo", je podvomil Grgač in skisalo se mu je lice. „Deset jih je že, ali pomniš?"
„Saj te nisem vprašal, hudič!" se je zadrl Tinač. „če misliš, da nismo pošteni ljudje, ti nesnaga oštirska, pa mi vzemi bajto, njivo vzemi, vse mi vzemi, še babo Mico vzemi, in bodi sit. Ali ste čuli možje ?“ se je okrenil
k ostalim in je spustil težko desnico po mizi. „Ali ste slišali, kum Luka? Kako sem mu rekel: da hočem frakelj, ali da hočem besede in gobezdanje? Žganje sem, pa molči 1“
„Nič se ne jezi, Tinač, in ti Grgač, mu le zaupaj. „Pošten človek je, plačal ti bo, kakor se spodobi. Pa še meni ga daj pol litra, da bo zdravo' spanje in da se mi bo kaj lepega sanjalo!"
Šel je krčmar Grgač; kupice so zapele, krohotali so se križem in prek, in Nace izpod klanca je zakrožil kosmato:
„Oj Urška, kaj delaš V Al’ čuješ, al’ spiš,
Al’ mtadratatata . . ."
Naposled se je izpolnilo pričakovanje, in veliko veselje je nastalo med pivci: kmet Grmek iz Loga, ki je nosil pri sebi izkupiček za par debelih volov, se je napil dr/ vrha. Razbijati je pričel, vrgel je liter po tleh in je ozmerjal vse po vrsti. Nekaj časa so se mu smejali,, nato so se razjezili drug za drugim, potem so se pričeli pridušati, pred vsemi Nace izpod klanca, ki je znal kleti po domače, pa tudi ogrski, hrvaški, nemški in laški; in ko je bila mera že do vrha polna, so se dvignili vsi kakor en mož. Nabili so Grmka iz Loga, da mu je udarila kri
V	nedeljo dne 2. svečana t. 1. na praznik Marije Svečnice je imel zjutraj pridigo g. kaplan Orehek, tisti gospod, ki je na shodu S. G. S. dne 26. januarja t. 1. obljubil, 'da se bodo proti kandidatoma gg. E u s u in Merharju borilile na odprt, pošten in časten način, tisti gospod, ki je g. Ignaca Merharja prosil na na j lepši način odpuščanja, kije prosil, da sejavno pove na shodu, da prekliče vse one besede, ki jih je kot vprašanja stavil na g. župana Merharja. Ljudje, navajeni, da se jim na ta praznik pove kaj iz življenja Marije, so kar začeli strmeti, ko jim je g. kaplan celo pridigo premrežil s svojim zabavljanjem proti veličastnemu shodu S. G. S. Pravil jim je, kako so se „1 i b e r a I c i“ — tako nas vedno imenuje — hlinili kmetom s svojo pobožnostjo, rotili jih s svojim katoličan-stvom, tako da je že komaj pričakoval, kedaj bo eden ali drugi zletel v nebesa, kjer bi na vse zadnje še zanj zmanjkalo prostora. — Trdil je, da so ga hoteli ven pahniti, da so vpili: „Proč s farjem", da so mu celo rekli „pre-sica.“ —
G. kaplan, kdo vas je hotel vreči ven za vaše izzivajoče besede, za vaše grdo predbacivanje ? Pošteni kmetje, ki ljubijo svojega župana — dobrotnika, kičislajov gospodu Merharju moža, inbranili so tudi možje, čeravno vaši politični nasprotniki!
Lagali pa ste, ko ste trdili, da se Vam je rekla ona beseda „p resic a“. Tega gotovo ni rekel nihče, to vedo dobro možje, ki so bili na shodu, in Vi seveda iščete vsa sredstva, s katerimi bi odvrnili »ljudsko voljo" od nje smotra. — To ni častno! Lahko je seveda zlorabljati prižnico v politične namene, mi nimamo takih pripomočkov, imamo pa odkrito srce, voljo za delo in odkrit nastop.
Bojite se nas, ker smo odkriti, zavračate nas, ker hočemo delati, in to so naše napake.
G.	kapelan! Trdili ste tudi v	pridigi, da se	„1 i b e-
r a 1	c i“	bahajo, da ste Vi morali	prositi odpuščanja, v
resnici pa to ni res, marveč ste samo stavili tri vprašanja na g. Merharja.
Je	to res? Priče tej Vaši laži je tistih 151	mož, ki
so po Vaši trditvi bili navzoči. Ste	li pozabili, da	ste celo
popraševali po dvorani, kje da sedi g. župan Merhar, d a ste se lahko opravičili pred njim s tem, da ste šli k njemu in mu podali desnico.
Povemo za danes samo še to, da so se celo stare ženice zgražale, kako je sploh mogoče, da se jim pridi-guje na tako velik praznik stvari, ki nikakor ne spadajo v cerkev.
Da, nastopiti hočemo, povedati ljudstvu, kaj nameravamo in neustrašeno hočemo delovati v dosego svojega in za kmeta edino pravega cilja — boljšo kmečko bodočnost.
Politični pregled.
Avstrijska delegacija.
V	avstrijski delegaciji se je več delegatov dotaknilo tudi preganjanja poljskega naroda po pruskih nasilnikih, in minister vnanjih zadev baron Aerenthal je odgovarjal na ta izvajanja, da ni želeti, da bi se v avstrijski delegaciji razpravljale zadeve tuje države, temveč da bi bilo to času neprimerno razvijanje delavne sile, ki bi ne doseglo nikakega uspeha. Minister da hrani to delavno silo za čas, ko bi se s kake druge strani hotelo poskusiti umešavanje v naše notranje zadeve.
iz nosa in iz čeljusti in da je prosil za božjo voljo takrat so se ga usmilili in so ga vrgli pod mizo, kjer je blaženo zaspal in je smrčal dolgo v noč, dočim so mu pijani kmetje pljuvali na praznično suknjo.
„Kaj praviš Tinač, če bi se odpravili domov? Moja stara je že divja in tudi tebe bo tvoja lasala", je izpre-govoril mežnar Jernej, ko se je približala ura duhov.
„Čas bo . .. Pot je dolga . . .“ je menil Tinač zaspano, in je dvignil dolgo telo. Zamajal se je za mizo, prijel se je z obema rokama in je obstal.
„Ali se ne boste spravili spat, pijanci!“ je viknila iz čumnate stroga mati Grgačka, ki se ji je tožilo po možu; in prav nič ji ni bilo poznati, da bi bila sladkih ust.
„Pojdemo tetka!" je zahreščal kmet Luka s tolažečim glasom. „Samo pol litra starega mi bo še prinesel Grgač, in vogel hleba, da me babnica ne pretepe, ko pridem domov."
In tako so se razšli, vsak na svojo stran.
Kmet Luka iz Podkraja je imel daleč domov. Skoro uro hoda je bilo od krčme pod cerkvijo. Ampak, cesta je bila ravna in bela; po soteski je tekla za Trnavo. In prijetno se je hodilo po beli, ravni cesti, med dvema gozdoma, ob šumeči vodi, ki je grgrala in hitela dalje, kakor čudežna kača, oblečena v zelenkasto temo in v srebrno mesečino.
Lepa noč je bila; tako svetlo sije ščip le malokdaj. Kakor majhno solnce je stal na nebu in vse stvari si
Ker je več delegatov tudi omenjalo, kako Italija stega svoje prste po	Balkanu,	je minister priznal,	da se
Italija res	oborožuje,	da povečava svojo mornarico,	a vse
te priprave da so popolnoma umljive vsled njene geogra-fične lege, velike razsežnosti nje morskih obal in močnega položaja drugih vlasti ob Sredozemskem morju. Italiji da se ne gre za kak napad, temveč le za varstvo njenega obrežja in	pomorske	trgovine.	Italija da ima kot	signa-
tarna sila,	ki je tudi	podpisala	beroiinsko pogodbo,	enako
pravico bavUi se z balkanskimi vprašanji, kakor druge vlasti. Italija je res na Balkanu zelo delavna, ali to se ji ne sme predbacivati, pač pa se mora predbacivati nam, da smo sami prepočasni.
Glede Macedonije je treba velikega potrpljenja, kakor vedno in povsod, kjer se ima opraviti s Turčijo. Minister upa, da se bo z vztrajnostjo in potrpežljivostjo vendarle tudi v Macedoniji dal doseči ugoden položaj.
O zvezah dalmatinskih in bosanskih železnic z orient-sko železnico in drugimi železnicami upa minister, da se bode dalo doseči sporazumljenje s Turčijo, kar ne bo največjega gospodarskega pomena samo za Bosno in Dalmacijo, temveč za celo državo.
Vojni odsek.
V	vojnemu odseku avstrijske delegacije se je razpravljalo o povišanju častniških plač. Končno skleniti in uvesti se cela stvar ne bo mogla, ker ogrska delegacija stoji na stališču, da se vprašanje častniških plač ne sme izločiti iz drugih vojaških vprašanj in da se morajo obravnavati te zadeve le skupno z madžarskimi nacionalnimi zahtevami glede vojaštva. V avstrijskem vojuem odseku je stavil grof Latour predlog, da naj se določi 6,600.000 K za zvišanje častniških plač, 5 milijonov kron naj se pa določi zato, da se zboljša moštvu hrano za 5 h za os^bo na dan.
Častniške plače naj bi se določile po tem predlogu sledeče:	(
Poročnik naj bi dobival v treh stopnjah 1680, 1800 in 2000 K, nadporočnik v štirih stopnjah 2200 do 2800, stotnik v štirih 3000 do 3600, major 4400 in 4800, podpolkovnik 5400 in 6200, polkovnik 7200 in 8800, generalni major 11.400 in 13.000, podmaršal 14.600 in 16.000, a feldcajgmojster 16.800 in 18.000 K. Te postavke veljajo tudi za vojaške duhovnike, avditorje, računske častnike in vojaške uradnike od 4. do 11. činov-nega razreda. Gažisti brez činovnega razreda dobe 240 K več, iakor so imeli dosedaj, častniški namestniki in kadeti 600 K več. V šestih gornjih činovnih razredib dobi vsaka polovica statusa svojo gažno postavko, v treh spodnjih pa se napreduje od ene postavke do druge po treh letih.
Gotova stvar to povišanje še ni, ker se ne da doseči sporazumljenje med obema delegacijama in vlada dela nato, da bi se ti predlogi sprejeli le kot resolucija, dokler ogrska delegacija ne stori enakega sklepa. Vsekako pa se sklene povišanje častniških plač edino le v zvezi z zvišanjem plače moštva in zboljšanjem hrane.
Neniei groze.
Iz krogov nemškonacionslnih poslancev prihajajo vesti, katere lahko dajo ministrskemu predsedniku baronu Becku precej misliti. Kakor se poroča, je razpoloženje v nemškonacionalni zvezi za Becka jako neugodno. Zameri se mu njegov govor v proračunskem odseku, posebno oni odstavek o ministrstvu javnih del, katerega je Beck precej „popravil", predno je izšel v javnost potom tiska. Becku na rovaš pripisujejo Nemci tudi nastopanje Cehov proti nemškemu ministru rojaku Peschki. Nadalje se trdi
mogel razločiti v njegovi rahli, žalostni luči:	mašne
bukvice bi bil lahko bral kmet Luka, če bi jih imel s seboj in bile tiskane z debelimi pismeni, kakršna so primerna za stare oči, pa če bi ga bili sploh kdaj v njegovem življenju naučili brati. Svetlo je bilo, da, čudno svetlo, samo bolj ploščati in _skrivnostui so se videli bori ob cesti in debla bukev in jelše in skale tam onostran potoka.
In prijetno je bilo hoditi pijanemu skozi to belo noč; pomladna rosa je ležala na prahu, in zrak je bil mlačen in poln vonjav . . .
„Hm, hm," je modroval Luka sam s seboj, „tako ne pojde dalje. Potratni smo bili, štirideset grošev smo zapili nocoj. In smodke, smrdljivke smo pušili: kje si je upal moj ranjki oče, Bog mu daj večni mir in pokoj, da bi pušil smodke! Samo enkrat sem ^a videl, bržinko je imel v ustih, fajmošter so mu jo dah, ko jih je vozil v trg; ampak za tri nedelje jo je imel. Dvainštirideset grošev smo zapili, Bog pomagaj! Zapravljivi smo postali, drugače bo treba voziti. Hlače bi si lahko napravil za ta denar. Kaj bo enkrat, ko bomo poslednji dan odgovarjali pred sodnikom ? In kaj bo nocoj, ali danes, bolje rečeno, če me žena Katra kaznuje po božji in človeški pravici?"
Težko mu je prišlo, in začutil je, da je v ginjenem kesanju morda s strniščavim obrazom. Toplo je stisnil steklenico pod pazduho, potegnil je z rokavom čez oči, zatekel se je k Mariji priprošnjici in je zaobljubil vse tri dele rožnega venca, če pojde vse gladko in po sreči, da
v nemškonacionalnih krogih, da je baron Beck Slovanom naklonil zopet več narodnogospodarskih pridobitev, katere da zelo škodujejo nemškim gospodarskim interesom. Nemci smatrajo za'popo!noma izključeno, da bi v takih razmerah mogla biti skupaj v ministrstvu zastopnika češkega in nemškega naroda. Vlada da bo prišla do velikega razočaranja, ako misli brez odločno izraženega programa „fort-vurštlati" in se držati »srednje poti". To torej znači, da nemški nacionalci napovedujejo boj Beckovi vladi, ako zopet popolnoma ne zleze v njihov objem. Grozi se torej z odstopom nemškega ministra rojaka in seveda tudi z vsemi posledicami tega čina, bojem nemških nacionalcev proti vladi. Dosedaj se take nemšk« pretnje največkrat niso izkazale kot preveč nevarne, kajti Nemci že sami tudi vedo, da je boljše stati pri polnih vladnih jaslih, kakor pa daleč proč od njih. Vsekako pa najbrž nameravajo Nemci s temi pretnjami izsiliti od ministrskega predsednika zopet kakih nacionalnih pridobitev, kajti še vselej, kadar je bilo kaj takega, so začenjali na enak način groziti. Saj bo najbližja prihodnjost gotovo kmalu pokazala, česa si tako zelo žele.
Hrvatska.
Kakor smo poročali, je zagrebški župan dr. Amruš odstopil, ker ni hotel iti na komando bana barona Raucha k njegovemu sprejemu. Večina mestnega zastopstva hoče zopet izvoliti dr. Amruša za župana, kar bi značilo očitno obsodbo bana in njegovega nastopa ob prihodu v Zagreb. Zagrebški mestni štatut določuje, da se mora v štirih tednih po odstopu župana izvoliti novi župan in ta obrok poteče že v najkrajšem času. Ako se dotedaj ne izvoli župan, bo vlada najbrž razpustila zagrebški mestni zastop in vršiti se bodo morale ponovne volitve. Rauchu je seveda popolnoma prav, da se razpusti občinski zastop, kajti potem bo imel vsaj priliko, da s svojim pritiskom doseže izvolitev takega občinskega zastopa, ki se bo rad dal komandirati.
Za bodoče saborske volitve so se že skoraj povsod postavili kandidati. Hrvatska je razdeljena v 88 volilnih okrajev. Zagreb voli tri poslance in Osiek dva, v vseh drugih okrajih se voli samo po eden poslanec. Hrvatska ljudska napredna stranka je dosedaj postavila sedem kandidatov. Dr. Heimrl kandidira v dveh okrajih. Hrvatska stranka je postavila kandidate v 34 okrajih, srbska samo-stalna stranka v 19, izven stranke kandidira 9 kandidatov. Koalicija ima torej dosedaj postavljenih 70 kandidatov. Frankovci so postavili dosedaj kandidate v 59 okrajih, kmetska stranka v 27, socialni demokrati v 17, srbska radikalna stranka v 18. Popolnoma izven vseh strank kandidira 6 kandidatov, med njimi znani dr. Potočnjak in bivši ban grof Pejačevic. V Bumi kandidira Nemec Biester.
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni zbor je rešil važnejše stvari in se bavi sedaj z rešitvijo raznih dodatkov k obstoječim postavam, kakor z novelo k pridobninskemu davku in kazenskemu zakonu. Na dnevnem redu je tudi več imunitetnih zadev.
V	ponedeljek se je dogodil v zbornici slučaj, ki prav jasno karakterizuje značaj madžarskega naroda. Predsedstvo zbornice je hotelo v tej seji omeniti umor portugalskega kralja in prestolonaslednika in predlagati, da zbornica izrazi svoje sožalje. Pred sejo je nekaj članov neodvisne stranke namignilo podpredsedniku Navayu, da bi kaj takega ne bilo na mestu, češ, da je zelo dvomljivo, da bi zbornica sprejela predlog o izrazu sožalja, ker bi spomin	kralja, ki	je ustavo v svoji državi odpravil in vladal
brez	nje, nasprotoval	pojmu, katerega ima	večina zbor-
ga pričaka prizanesljivost in odpuščenje ob domačem ognjišču.
Tam pri	mostu	je bila Trnava globoka; črna je ležala,	mirno je	spala,	kakor da sploh ne teče	naprej. Kraj
nesreče je bil tukaj; o pustu se je vrgla v ta tolmun soseda Jurmanka, zakaj od hlapca je postala noseča, ko je delal mož v Ameriki. Kmet Luka je obstal in je pomolil očenaš za njeno dušo.
In kam bi zdaj ? Cesta vodi po ovinku; četrt ure bi si prihranil, ako jo ubere po bližnjici skozi gozd. Noč je svetla in jasna; ne bo se pobil na koreninah, če bo hodil oprezno in če bo premagoval zaspano pijanost, ki mu razgrinja medlo pred očmi.
Gozdna steza je vodila do polovice navkreber, na višino hriba; korak za korakom so jo prepregale korenine. Prst se je nabirala za njimi, kakor naravne stopnice so vodile čez pot.
Toplo je postalo Luki, znoj mu je stopil na čelo. Odpel si je telovnik, z rdečim robcem si je obrisal obraz.
„Stari prihajamo, stari, nič več se ne hodi tako, kakor nekdanje čase. Po tri ure daleč, pa vsako noč, sem hodil vasovat k svoji Katri — jaz klada neumna! In nič mi ni bilo, čil sem šel zjutraj na delo. In zdaj .. . Petinštirideset jih že imam, ali oseminštirideset, bolje rečeno. Okorne prihajajo noge, smrt se oglaša in kmalu bo potrkala na vrata 1"	  (Sledi.)
/
nice o svobodi. In res je predsedstvo opustilo svoj namen in ni predlagalo sožalne izjave.
Malo čudno se res to čuje, posebno ako se pomisli, kake pojme o svobodi imajo Madžari v svoji lastni deželi. Narod, ki se je dosedaj vedno še odlikoval edino le z najnesramnejšimi nasilstvi proti drugim narodom, ki so žalibog prisiljeni živeti ž njim skupaj v isti deželi, pač nima pravice soditi o tem, kako se drugje varuje svoboda. Ali kaj se hoče, Madžari poznajo le eno svobodo, in to je svoboda zatiranja drugih narodnosti. Ali bo ta najnovejši dogodek v ogrskem državnem zboru pridobil Madžarom ugleda, katerega si tako želijo v zboru evropskih narodov, je pač zelo dvomljiva stvar.
P©rtugalski kralj in prestolonaslednik umorjena.
V zadnji številki smo omenili, da vse kaže, kako je nezadovoljnost ljudstva na Portugalskem prispela do vrhunca in da je pričakovati v najkrajšem času revolucije, a vzlic temu se je v nedeljo raznesla po svetu vest, kakoršne gotovo ni nihče pričakoval, da sta umorjena kralj portugalski in njegov sin prestolonaslednik.
V soboto popoldne, že bolj proti večeru, se je vračala kraljeva rodbina portugalska iz svojega dvorca v vili Viciosi v stolno mesto Lizbono. Kraljeva rodbina, kralj Karol, kraljica Amalija, prestolonaslednik Luiz Filip in mlajši sin Manuel, se je peljala v odprti kočiji. Ko je zavila kočija iz Trgovskega trga v Arzenalsko ulico, je nenadoma skočilo proti kočiji več mož, ki so bili oboroženi z revolverji in repetirnimi karabinci, ter pričelo streljati na kraljevo rodbino. Kralja Karola so zadele tri krogle, ena v tilnik, druga v pleča, tretja pa v vrat, kjer mu je prebila žilo dovodnico. Prestolonaslednik je bil zadet v glavo in prsi. Kralj je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prenesli v mornariški arzenal. Prestolonaslednik ni bil takoj mrtev, a umrl je med prenosom v mornariški arzenal. Mlajši sin Manuel je bil sicer tudi ranjen, a ne nevarno, in sicer v roko in čeljust. Kraljica pa ni bila nič ranjena.
Policija, ki o kraljevem prihodu v mesto, kjer je bilo dan prej proglašeno obsedno stanje, ni bila obveščena, storila je takoj vse, da prime morilce. Gardni častnik, ki je korakal poleg kraljeve kočije, je takoj začel streljati z revolverjem in ustrelil enega, dočim je policija ustrelila tudi enega ali dva napadalca, enega pa vjela, ki se je v zaporu obesil. Vojaštvo je takoj zasedlo trg in arzenalsko ulico, in mnogo ljudi so aretirali. Kraljica in kraljevič Manuel sta se odpeljala v kraljevo palačo.
Policiji je bilo znano, da hočejo zarotniki napasti kraljevo rodbino in policija je to tudi sporočila v vilo Vicioso. Ko je službujoči častnik naznanil to poročilo dvornemu maršalu, da bi je sporočil kralju in ga pregovoril, da ostane v vili Viciosi in se ne vrne v Lizbono, se dvorni maršal ni upal obvestiti kralja, češ, da je posebno kraljica zaradi dogodkov v zadnjih časih tako razburjena in potrta, in bi ji moglo tako poročilo škodovati. In tako se je kraljeva rodbina vrnila v mesto.
Kralj Karol I. je bil sin Ludovika I. in je prišel po svojem očetu na prestol leta 1889. Star je bil 45 let, a prestolonaslednik 21. Princ Manuel je star 19 let. Kraljica Amalija, s katero se je kralj poročil leta 1886, je hči grofa Pariškega, orleanske kraljeve rodbine.
Morilec kralja, ki je ustreljen, je bil učitelj v Lizboni in se imenuje Manuel Buica. Izmed ustreljenih morilcev je eden Španec, eden pa Francoz.
Kakor se nadalje poroča, je bil napad pripravljen tudi na ministrskega predsednika Francota, a ta napad ni uspel.
Mrtvi trupli kralja in prestolonaslednika so prepeljali v zaprtih vozeh iz mornariškega arzenala v kraljevi grad Necessidades. Pogreb se bo vršil 10. t. m.
Takoj, ko se je izvedelo o umoru kralja in prestolonaslednika, se je sešel ministrski svet in mlajši sin kraljev Manuel se je proglasil za kralja kot Manuel II. Vojaški in civilni dostojanstveniki so prisegli takoj zvestobo novemu kralju in tudi vojaštvo je po vseh posadkah storilo isto. Kralj Manuel je sicer prepustil vlado še nadalje ministrskemu predsedniku Francotu, ki pa je odstopil, in nova vlada se je sestavila iz vseh monarhističnih strank.
Med prebivalstvom vlada velikansko ogorčenje nad umorom in morilci in vse stranke obsojajo ta zločin. Dasi-ravno so bili zapleteni v zaroto anarhisti, vendar pa se sodi, da so med zarotniki bili tudi pristaši republikancev in celo mornariški častniki in pa častniki lizbonske posadke. Po umoru je bilo pričakovati, da proglase republikanci republiko, a do tega ni prišlo. Edino le iz Oporta, drugega največjega mesta v kraljestvu, prihaja še nepotrjeno poročilo, da se je proglasila tamkaj republika. Gotovo je, da so razmere na Portugalskem zelo kritične, da je nezadovoljnost z dosedanjo vlado in kraljem, ki je silno trošil državni denar, dospela do vrhunca, da je republikansko gibanje zašlo celo tudi v armado, da so morali pred kratkim razorožiti dva polka, nekaj jih pa kazensko premestiti, vendar pa najbrž republikanci nočejo z izvršitvijo svojih namenov stopiti na dan, da se jim ne bi moglo
očitati, da so oni dali povod za umor kralja in prestolonaslednika.
Po celem svetu je pobudil ta umor velikansko ogorčenje, in vsi vladarji in vlade so izrazili kralju Manuelu in kraljici vdovi svoje sožalje. Posebno velik vtis pa je napravil ta umor na Španskem, kjer se je kralj Alfonz, ko je zvedel za dogodke v sosednji državi, nemudoma vrnil v Madrid. Meja med Portugalsko in Španijo se je takoj strogo zastražila. Trdi se celo, da bo najbrž v slučaju potrebe Španska s svojimi vojaškimi silami pomagala napraviti mir na Portugalskem. Angleška pošlje svoje vojno brodovje na portugalsko obalo, da zavaruje svoje podanike in svoje trgovske interese.
Dnevne vesti.
— Liberalni shod zaupnikov se je vršil v nedeljo v Ljubljani. Ker je bil predsednik izvrševalnega odbor, župan Hribar, odsoten, je otvoril shod dr. Tavčar, ki je predvsem poudarjal za liberalce silno neprijetno vest, da nameravajo klerikalci postaviti kandidate tudi v vseh mestnih volilnih okrajih ter tako napasti zadnje ostanke liberalue posesti. Posebno hud je bil, da je sprejel iz rok klerikalcev kandidaturo za mestni volilni okraj Radovljica-Tržič-Kamnik radovljiški okrajni glavar dr. Oto pl. Detela. Dr. Tavčar je povedal, da je bil pri ministrskem predsedniku Becku, ki mu je obljubil, da ne bo smel noben politični uradnik sprejeti kandidature v deželni zbor. — Vzlic našemu boju proti preperelemu liberalizmu se v tem pač strinjamo z izvajanji dr. Tavčarjevimi, da politični uradnik nima pri nas iskati prav ničesar kot kandidat za deželni zbor, posebno pa tedaj ne, ako se vlada kaže tako nasprotnico našim ljudskim zahtevam, kakor je to pri nas pod slavno vlado barona Teodorja Schwarza. — O govoru dr. Novaka, ki je pogreval stare liberalne fraze, nimamo povoda obširneje razpravljati. Nastavili so se potem kaudidati in sicer: za Ljubljano : dr. Tavčar in dr. Triller; za Kranj-Škofjo Loko Ciril P i r c ; za Vrhniko-Postojno-Lož Josip Lenarčič; za Idrijo Engelbert G a n g l : za dolenjska mesta notar Ivan Plantan; za Kamnik-Tržič-Radovljico dr. Janko Vilfan. — »Slov. Narod" kot glasilo izvrševalnega odbora liberalne stranke sicer ne poroča o tem, pač pa je prinesel »Slo-venec“ vest, da je dr. Novak proglasil kandidaturi Ivana Rusa in Ignaca Merharja v ribniškem okraju kot — liberalni. Ako ta trditev „Slovenčeva“ odgovarja resnici, jo zavračamo z vso odločnostjo. Dr. Novak niti liberalna stranka nima niti najmanjše pravice, lastiti si teh kandidatur zase. Ako pa se je „Slovenec“ zlagal, potem je pač to edino le dokaz, s kako nizkim nasprotnikom se imata boriti neodvisna kmetska kandidata v ribniškem volilnem okraju. Laž in obrekovanje so torej sredstva, s katerimi naj bi gospoda Jaklič in Bartol dosegla zastopstvo ribniškega volilnega okraja! Res lepa sredstva, vredna stranke, ki se poteguje za ta dva moža 1
— Klerikalna agitacija po ribniškem volilnem Okraju se je začela z vso silo. Seveda je za to treba raznih majhnih sredstev in eno takih sredstev je navodilo, katero se je poslalo zaupnikom, da se „vedo ravnati". V tej knjižici, ki jo je izdal osrednji volilni odbor v Ljubljani, je nekaj točk, za katere se nam zdi naravnost čudno, da niso padle v oči cenzurni oblasti, kajti posebno ena je taka, da naravnost poživlja klerikalne agitatorje k prekr-šitvi postave o volilni svobodi. Pravi se namreč tu, da je dolžnost agitatorjev, da naj tik pred volitvami revidirajo glasovnice volilcev, ali imajo še napisanega klerikalnega kandidata, ali ne, da na taknačinnegre v izgubo kak glas. Volilna postava natančno določa, da nihče nima pravice zahtevati od volilca, da komu pokaže, koga ima napisanega na glasovnici in da je taka zahteva, s katero se krši tajnost volitve, prestopek proti temu zakonu. Klerikalci pa smejo vendar to delati, in državna oblast se niti najmanj ne zmeni zato, da bi zabra-nila tako pozivljanje k prekršitvi postave. To je res ona svoboda volitev, o kateri toliko pišejo klerikalni listi in govore klerikalni govorniki. Na tak način se s klerikalne strani fabricira »ljudsko voljo". Ni dovolj, da se naravnost komandira ljudem, koga naj postavijo za kandidata, ne, potem se jim zagrozi še z gotovimi kaznimi, ako ga ne volijo, in da je stvar še tembolj gotova, se iz osrednjega volilnega odbora še komandira, da se morajo še zadnji čas revidirati glasovnice. In tako se bo svobodno in tajno volilo po »ljudski volji" klerikalnih mogočnežev v Ljubljani. Res vsa čast taki Jjudski volji".
— Kandidata Jaklič in Bartol poživljata kandidata »liberalne ^strank e“, g. Rusa, in »vso tisto zlasti uradniško gospodo, ki je na tistem shodu sfabricirala „ljudsko voljo", da začne takoj govoriti in povedo vse, kar nameravajo povedati". Gre namreč zato, ko je g. Rus na shodu v Ribnici na znane kapelanove napade na gosp. Merharja odgovoril, da obsoja vse osebnosti, pa naj pridejo odkoder hočejo, ter pristavil, da tedaj, ako se ne odneha s klerikalne strani z osebnimi napadi, da eden
izmed klerikalnih kandidatov ne bo izvoljen Zelo ošabno sta torej odgovorila klerikalna kandidata, gospoda Jaklič in Bartol, na one Rusove besede, in prepričani smo, da jima je celo tudi to izjavo komandirala ljubljanska gospoda in da ni zrastla na njunem domačem zelniku. Naravnost smešno pa je, kako so se vsi ti gospodje oprijeli edinega sredstva, s katerim mislijo spraviti našo »Slovensko Gospodarsko Stranko" v slab glas pri ljudstvu — da jo imenujejo »liberalno". Od te laži in tega obrekovanja naše stranke si obetajo političnega kapitala, ne pa od svojega lastnega dela. Res na slabih nogah mora stati stvar teh dveh kandidatov, posebno pa še onega g. Bartola, ki je bil pred kratkim še pristaš »Slovenske Gospodarske Stranke", ali pa se je vsaj kazal takega, sedaj pa s svojim lastnim podpisom obrekuje S. G. S. kot liberalno. Le tako naprej, bo že prišel čas, ko se bode tako postopanje občutno maščevalo na lažujivcih in obrekovalcih samih, in upajmo, da prav kmalu.
— Akademija. V soboto je v tem tečaju prvo vse-učiliščno predavanje. Dasi se je na ta večer pre Istavljala gledališka predstava z vabljivim naslovom, dasi je bila cela Ljubljana nekako vrtoglava vsled prihodnjega dne se vršečih veselic v »Narodnem domu" in »Unionu", dasi je bilo istega večera določenih še raznih drugih zabav, je vendar bila prostorna telovadnica ženskega liceja, kamor se je ta večer zatekla Akademija, polna občinstva, zlasti dijaštva obojega spola. Predavatelja g. d r. H i n k a pl. Hranilovida, vseučiliščnega profesorja iz Zagreba, je s kratkim nagovorom predstavil predsednik Akademije dr. Ravnihar. Dr. H r a n i 1 o v i <; , priznaui strokovnjak v zemljepisju. je v enournem, krasnem predavanju »o geografiji jugoslovanskih zemelj" zavzel svoje poslušalce. V na videz suhoparno predavanje je predavatelj umel vdahniti prešerno toploto. Gorko rodoljublje je bilo tečaj, okoli katerega se je sukalo predavanje. »Naša domovina", tako je g. predavatelj označil jugoslovanske zemlje, ima zemljepisno lego, kakor je morda nima nobena druga skupina dežel na svetu. Ležeča na sredi med ekvatorjem in severnim tečajem, ima najugodnejše podnebje, mnogo rodovitne zemlje, ki se kosa ž njo samo še črna zemlja ruska in žitna zemlja banatska, in je polna bogatih zakladov, zlasti premoga, pod površjem. »Naša domovina" pa leži tudi na točki, kjer se stikata vztočna in zapadua kultura. Prevažen pa je njen položaj ob m orj u. Širna avstrijska monarhija se samo na eni strani dotika morja, na tej strani pa smo gospodarji in lastniki te zemlje Jugoslovani. Ta položaj moramo znati izkoristiti in skrbno čuvati, da se nam niti najmanjši košček te dragocene zemlje ne odkruši. Burno odobravanje, ki je sledilo krasnim besedam predavateljevim, je pričalo, da je predavatelj, družeč strogo znanstveno podlago z vsemi posledicami, ki jih temeljit znanstvenik izvaja iz svojega znanja, znal ubirati prave strune.
— Akademija priredi v soboto 8. t. m. ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu" drugo vseučiliščno predavanje. Predava g. dr. Albert Bazala, vseučiliščni profesor iz Zagreba, »o etiki in nacionalni ekonomiji". Vstopnina 20 vin. za osebo, dijaki in delavci prosti.
— Odbor .,Prosvete“ naznanja, da je izšel ravnokar seznam za ljudske knjižnice uporabnih knjig v zvezi z navodilom za snovanje in urejevanje ljudskih knjižnic. Opozarjamo nanj vse slavne čitalnice, bralna društva in sno-vatelje ljudskih knjižnic. Cena 20 v. Naročbe naj se naslovijo na: Odbor »Prosvete", Ljubljana, Mestni dom.
— „lzza kongresa11. Veselica, ki se je priredila pod tem naslovom prošlo nedeljo v ljubljanskem Narodnem domu v korist družbi sv. Cirila in Netoda, je uspela nad vse pričakovanje. Vstopnic se je prodalo nad 4500 in ker bodo tudi drugi dohodki precej veliki, je pričakovati, da dobi Družba lep dobiček. O veselici sami ne bomo poročali, kajti, odkritosrčno povedano, razlikovala se ni dosti od drugih enakih prireditev, razun po velikem številu udeležnikov, na katero najbrž tudi veselični odbor ni računal v toliki visokosti, ker bi bil sicer bolj poskrbel za natančnejšo in točnejšo izvršitev sporeda. Celo uro je moralo občinstvo čakati na sprevod in že je kazalo svojo nestrpnost s ploskanjem in žvižganjem. Več točnosti bi bilo torej v enakih slučajih nujno potrebno, kajti sicer bodo posebno zunanji udeležuiki izgubili veselje prihajati na take veselice. Za Gorenjce je bila ta zamuda posebno mučna, ker se je večina njih hotela odpeljati že z vlakom ob pol enajstih, ker polnočnega vlaka ni več, in je zaradi zakasnitve sprevoda skoraj zamudila vlak. Naj bi se torej v bodoče upoštevale take stvari. Sicer jo pa Družbi vse-kako častitati na lepem gmotnem uspehu, in to je glavna stvar, ki je bila tudi prvi namen celi prireditvi. Pripomnimo naj, da se je veselice, kolikor smo se mogli prepričati, udeležil samo eden edin duhovnik.
— Zopet vlom v Ljubljani. Gospa Frischeva je v ponedeljek opazila v svoji kleti, ki se nahaja pod trgovino gosp. čudna, da je premog, ki je bil nasut v kleti, zelo prašen. Ko si je stvar natančnejše ogledala, je videla, da je nekdo izdolbel v stropu precej veliko luknjo, skozi katero bi se bil mogel splaziti človek. Strop ni bil popolnoma prebit. Luknja je bila najbrž izdolbena z dvema železnima
drogoma, ki sta bila že prej v kleti. Tatovi so najbrž v noči od sobote na nedeljo, ali pa od nedelje na ponedeljek hoteli vlomiti v Čudnovo trgovino, pa jih je kdo prepodil, da niso mogli izvršiti svojega namena. Sledu za njimi ni nobeuega. Iz vsega se pa da soditi, da se ima v Ljubljani opraviti z domačimi vlomilci, katerim so razmere po posameznih hišah prav dobro znane, ne pa morda s kako tujo tatinsko družbo. Radovedni smo, koliko časa bo še trpelo, da	se	pride na	sled tem	prijateljem tujega
imetja.
— Več snažnosti! Posetniki ljubljanskega Grada se silno pritožujejo nad velikansko nesnažnostjo, ki vlada po celem poslopju. Povsod je videti, da imajo v poslopju psi glavno besedo in poleg takih „ostankov“ je videti in vohati še marsikaj drugega Jepega in dobro dišečega". Ako se kaže ljubljanski Grad kot neka posebna posebnost naše slovenske stolice, naj bi se tudi poskrbelo, da se ne bodo ljudje spotikali na takih stvareh. Strankam, ki stanujejo na Gradu, kaj takega tudi ni bogve kako všeč. Poslopje, kjer	se	namerava	namestiti	galerija slik, pač
zahteva boljše oskrbe in vsaj kolikor mogoče snažnosti.
— Slika „Kranjsko“, ki jo je izdala deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je našla precej odjemalcev, zlasti v Ljubljani, kjer so jo razposlali v zadnjih dneh. Od mnogih strani, tudi izven Kranjske, je deželna zveza prejela jako laskava priznanja in zahvale, da so se do poslale slike. Mnogo rodoljubov je prav marljivo in požrtvovalno podpiralo	zvezo s tem,	da so doposlane jim slike
razpečavali, ter	na	ta način pripomogli	zvezi do uresniče-
vanja njene namere, za kar jim bodi najtopletša hvala. Marsikateri vrli rodoljubi so nam celo poslali preplačila, med katerimi omenjamo osobito enega gospoda, ki nam je poslal znatni znesek 50 K. Temu, kakor ostalim se na tem mestu najtoplejše zahvaljujemo. Omeniti se nam zdi potrebno, da stane slika le eno krono (z lepim okvirjem 6 K), ne pa kakor se je semtertje menilo 13 K. če bi se bilo morda pri pošiljatvi koga slučajno prezrlo, naj blagovoli oprostili. Deželna zveza mu takoj postreže s pošiljatvijo slike, kakor hitro sporoči po dopisnici, da jo želi imeti.
— Pomiloščena je Marija Rozman, ki je bila obsojena na smrt, ker je umorila svojega sina; sodišče ji je spremenilo kazen v 20 letno ječo.
— Občinske volitve v Ribnici bi se imele vršiti že okolu preteklega novega leta, preprečil jih je pa g. kaplan Orehek, kateri je vložil več reklamacij. Izvoljeni reklamacijski odsek je vse njegove reklamacije kot neutemeljene soglasno zavrgel, na kar je g. kaplan vložil priziv na okrajno glavarstvo. Na rešitev tega priziva čakamo že dobre tri tedne, vendar do sedaj še ni bilo čitati v »Slovencu" ali .,Domoljubu", da se g. okrajni glavar priporoča v strogo kazen, kakor se je to zgodilo ribniškemu županu, ko se je reklamacijski odsek vsled nekega nespo-razumljeuja z rešitvijo reklamacij za en dan zakasnil. No radi bližajočih občinskih volitev gledamo mirno v bodočnost, naj se že rešijo reklamacije tako ali tako.
— Ribniški Sokol priredi v nedeljo, 23. t. m., svoj I. sokolski ples v sokolski dvorani pri Cenetu pod imenom „Pod rešetom".
— Poskušen samoumor. Preteklo nedeljo si je prerezal vrat 24 letni fant Henikman iz Rakitnice pri Ribnici, in sicer na obeh straneh vrata. Smrtnonevamo ranjenega so pripeljali k ribniškemu zdravniku, kateri je po prvi pomoči odredil, da se ga takoj prepelje v deželno bolnico. Vzrok poskušenega samoumora je neznan, najbrž slaboumnost, ker se je Henikman, prišedši iz Amerike, nekako čudno vedel.
— Idrijska realka. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se razširi idrijska realka v sedemrazrednico in da sme imeti	maturitetne skušnje ter izdajati	državno-veljavna
maturitetna spričevala.
— Železnice na Srednjem Štajerskem. 26. januarja se je vršil v Gradcu sestanek zaradi srednještajerskih železnic, namreč nameravane proge Glendorf-Hartberg in zveze Aspanga čez Wechsel s Friedbergom in Hartbergom. Nekaj	poslancev se je na to podalo	k	železniškemu	ministru	in k finančnemu ministru, da	bi	celo zadevo	pospešili. Oba ministra sta izjavila, da	se	bo gradnja	že-
leznice čez VVechsel v kratkem času razpisala in da bo vlada dala tudi podporo za sestavo načrtov železnice Gleis-
dorf-Hartberg. — Ob tej priliki opozarjamo, naj bi se prizadeti činitelji tudi na Spodnjem Štajerskem večkrat oglasili, da bi dobili gornjesaviusko iu sotelsko železnico ! Kdor dolgo in vztrajno zahteva, tega se vlada in dežela slednjič vendar ne moreta odknžati. Samo interpelacije ue izdajo muogo ; treba je, da govori tudi ljudstvo samo in odločno.
— Za slovenščino se graški uradniki tako zanimajo, da priredijo sedaj že drugi tečaj za učenje slovenskega jezika. Seveda se gre tu za izpodrivanje slovenskih uradnikov na Spod. Štajerskem.
— Za nemški „Schulvereini“ so darovali 1. 1907 ti-le denarni zavodi na Spod. Štajerskem: Konjiška hranilnica 100 K, vitanjski „ Vorschussverein" 50 K, slovenjebistriška hranilnica 120 K, ptujski „Vorbchussverein“ 50 K, brežiška hranilnica 50 K. S temi denarnimi zavodi bi se ue smel imeti noben naroden in zaveden Slovenec ničesar opraviti.
— Planinski ples v Trstu je bil nepričakovano sijajno obiskan, kaj takega še ni doživel „Narodui dom". Posebno muogobrojno je bila zastopana Gorenjska. Ples so počastili tudi namestnik princ Hoheulohe, policijski ravnatelj dvorni svetnik #M a n u s s i , namestuiški tajnik Fabiani, podinaršal baron Eisenstein, brigadir S c h e m u a s častniki, poslanci dr. K y b a r , dr. Gregorin, Mandič itd.
— Anarhistična demonstracija v Trslu. V nedeljo okolu poludesetih se je v Trstu zbralo 30 pobalinov s črnimi kravatami pred portugalskim konzulatom iu kričalo : „Doli s tirani, živeli republika 1“ Ker ni bilo policije od nikoder, so pobili tudi par šip. Ko sta se približala dva finančna stražnika, so jo ubrali kot strele. Pozneje so razbili še dve veliki šipi v kavarni New York. Policija jih je tu razpršila iu nekaj aretirala.
— Morilec tržaških kočijazev vjet. V Vidmu na Italijanskem so prijeli Avgusta Semuliča, ki je izvršil napad na voznika Furlana, kakor smo poročali v zadnji številki. Semulič je v Vidmu iskal dela ter se imenoval Eudolfa Semuliča. Pravil je, da je pobegnil iz Trsta, ker se je stepel z nekim tovaiišem in ga nevarno ranil. Končno pa je vendar priznal napad na Furlana, a da bi bil umoril tudi one druge tri kočijaže, pa taji, dasiiavno vedno več prič zatrjuje, da je zelo podoben morilcu onih treh ko-čijažev.
* Ameriški sodnik o Madžarih. Neki mlad Mažar Szalay je v Ameriki umoril svojo ljubico iu je bil v Clevelandu obsojen na smrt. Pri obravnavi se je obnašal tako malomarno, da je zagovornik zahteval, naj se njegovo duševno stanje preišče. Sodnik pa se je temu uprl, češ, da se obtožeuec ne obnaša tako vsled duševne bolezni, ampak zavoljo tega, ker mažareki narod stoji na tako nizki stopinji omike in prosvete, da Szalay sploh ne more razumeti, zakaj gre. Obsojenec je bil potem v Kolumbiji po električnem toku usmrčen.
Listnica uredništva.
CJg. dopisnike prosimo, da pišejo dopise s Srnilom, ne pa s svinčnikom, kajti za stavca je žitanje s svinčnikom pisanega rokopisa zelo mučno in zamudno, dočim pisca nikakor ne zamudi pisava s črnilom. Prosimo torej, da se ugodi tej naši skromni želji.
$|»oniinj»jte se Družbe sv. Cirila in Metoda!
Etika in politika.
Predaval v ^Akademiji" dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
- Ponatiak iz „Nove Dobe". =====
Brošura po 30 vin se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
'M
Soniišl j eni ki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Svojo bogato zalogo
vozov
no vili in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VISJAN
v Ljubljani, Kimska cesta št. 11.
Kraški teran
od 56 1 naprej, cena po dogovoru. Zaloga:
Jakob Lavrenčič
Godnje štev. 4, pošta Dutovlje.
-'V*
Ustanovljeno 1842.
V*	1-1
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in firneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
-'V**
nrpK 7Wt r	rrn	prn	7\rn	I
v/Tw u Ni.	l/lSi	iI
TVvT TT7T r	7\T/T	7\ a	|
'ti
Prva
domača dolenjska žganjarna
Ivan Rakoše i. dr. Straža-Toplice —............
pnporoea
Slivovko navadno K 1'— lit.
III. „ MO „
II.	„	1-30	„
I-	.	1 50	„
Drožnik III „ 130 „
II-	„	1 50	„
I.	..	1 80	.
Tropinovec navad. K 1’— lit.
Brinjevec
III.
II.
I. III
II. 1
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = ’/i<
Specijaliteta , Slovenec1
1-10
120;
1 40 , 1 40 , 1-80 r 2— , litra.
narodna grenčic* narodni liker
od K riO do K 120 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K T— do K 1'60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1' do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v laeun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
il.U	11-lZ	A_/. .j Sj a j
TrvT 7rvt 7v** 71 /t
.. W. W w	IT.	w	W
♦V /t 7V 't 7v /T A /T
I
Podružnica v Celovcu
Delniška glavnica:
2,000 000 kron.
Rentni davek plačuje	^	I2	I®	Rentni	davek	plačuje
banka sama.	Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K	banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
  -v Hjj-a-Toljani	  ’	-^==
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 411 01
Podružnica v Spljetu
Eeservni fond:
200.000 kron.
Q,.ajj \.	t	Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-
•3VUJI iv aVUJ1II1 • čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah! =====
Odgovorni urednik: Franjo F e 1 d s t e i n. Izdaja konzorcij „i31ov. gosp. stranke"	Lastnina	„Slov.	gosp.	stranke*’.	Tisk	.Učiteljske	tiskarne*	v	Ljubljani.