NaSa vas Zanimanje za pereča vprašanja našega podeželja postaja za vso slovensko in sploh jugoslovansko javnost vedno večje. Vsakdo čuti že čisto nagonsko, da so temeljni zidovi naše vasi istočasno fundamenti naše države. Naša bodočnost počiva na teh oporiščih, zato bi bila vsaka malobrižnost inteligentov v tem pogledu neodpustljiva pogreška, ki bi se koncem koncev maščevala nad vsemi, in ne najzadnje nad razumništvom samim. Da se je učiteljstvo te svoje odgovornosti zavedalo v vseh časih od svojega nastopa na pozorišče slovenske kulture, ni nikakega dvoma. Kjerkoli je na slovenskih tleh vzklila kdaj še tako nebogljena rastlinica občestvenega prizadevanja na vseh področjih ljudske prosvete, povsod je stal učitelj v središču delovne skupine, povsod je z neutrudljivim optimizmom ter z žrtvami na času, zdravju in denarju, prečestokrat celo na škodo duševnega miru, navduševal svoje sodelavce ter nosil najtežje breme na svojih ramenih. Če otvarjamo v glasilu slovenskega učiteljstva rubriko »Naša vas«, ki naj bi kolikor mogoče pogostoma, če že ne v sleherni številki »Učiteljskega tovariša«, opozarjalo učiteljstvo samo, zlasti pa našo javnost, na naloge, ki kličejo vse dobromisleče na plan, ne storimo tega % namenom, da bi šele opozarjali učitelistvo na to na.jvažnejšo stran ljudske kulture in gospodarske eksistence, amDak iz spoznanja, da postaja to vprašanje v sedanjem času vprašanje vseh vprašanj, da stavi naša doba tudi na učitelja docela nove zahte- ve, da je izvenšolsko delo učiteljstva nehalo biti zadeva lokalnega značaja in da je v to svrho potrebno prispevanje vseh, ki o tem razmišljajo, da se tako osredotoči vse, kar bi moglo v stvarnem in metodičnem oziru koristiti učiteljskemu javnemu delu. Vse torej, kar služi temu namenu, bodi predmet razpravljanja in poročanja v tej rubriki. Zato vabimo vse, ki se sicer v lokalno omejenem prostoru posvečajo delu na ozdravljenju naše vasi, a ne izgubljajo zaradi tega pogleda na celoto, da prispevajo po svojih najboljših močeh k objasnitvi tega problema v vsej njegovi globini in širini. Poleg lastnih izkustev iz svojega dela ter poročil o gospbdarskih, socialnih, kulturnih in higienskih razmerah iz okoliša svoje prakse, nam bodo zelo dobro služile tudi vse informacije o tujih izkustvih, ki jih zasledimo v tozadevni literaturi in v poročilih premnogih organizacij v tujini in pri nas. Obračamo se še prav posebno na vse organizirane prijatelje vaškt kulture s prošnjo, da smatrajo to delo poročanja za prav tako važno kakor ono na terenu. Zbiranje snovi ter opozarjanje na ugotovitve in izkustva vseh, ki kakorkoli plodonosno orjejo ledino današnjega podeželja, je najboljša pot in edino sredstvo za poglobitev sociološkega študija in poznavanja naše vasi. Delo poedinca pomenja kapljo v morje; tudi tu, kakor povsod, nas bo le občestveno pripeljalo do uspehov. Invencije in pobude posameznikov morajo postati občestvena last in program skupnosti, če naj ne izginejo brez koristi v pozabo in neučinkovitost. Uverjeni smo, da bomo s to rubriko ustregli vsem, ki iščejo pobud v stvarnem in formalnem pogledu, ki so prepuščeni danes samim sebi ter izgubljajo čestokrat premnogo dragocenega časa s poskusi, ki za druge niso več poskusi, z iskanjem tozadevne literature, ki je bila že mnogim sodelavcem dragocen voditelj v njihovi praksi, tei končno z izsledovanjem zakonov družabnega dogajanja, ki jih je vnetost nepoznanih raziskovalcev našega vaškega življcnja na osnovi statističnega in zgodovinsko-razvojnega gradiva že zbrala in komentirala za vse javne delavce na ozdravljenju našega podeželja. Geslo »Vsi za enega, eden za vse« velja tudi za to naše delo. Z željo, služiti ljudstvu, iz katerega smo izšli in kateremu so kljub vsettiu posvečeni vsi naši napori in ves naš nezlomljiv optimizem, vabimo vse zainteresirane tovariše in tovarišice k skupni tribuni v »Naši vasi«.