LITIJA ★ 24. 12. 194 ŠTEVILKA 7/8 HHHHHHI AVGUST,SEPTEMBER 1981 OB 40-LETNICI USTANOVITVE OE, VSTAJE NABOĐOV IN NABOĐNOSTI JUGOSLAVIJE 2L ŠTi%tP E.lt&l£ jbO i% jBATAjlitIOW A NA ■ TIS JU . . _ _ w PROSLAVA NA TISJU BO V NEDELJO, 20. SEPTEMBBA 1981 tflf 11* U lil PROGRAM PROSLAVE ~"\ C 10.30 - zbor borcev II. štajerskega bataljona in II. grupe odredov - IV. zbor aktivistov OF litijskega okrožja 10.55 - prihod in raport mladinskih pohodnih enot 11.00 - pričetek osrednje občinske proslave s slavnostnim govorom in kulturnim programom PO PROSLAVI BO TOVARIŠKO SREČANJE BORCEV NOV, AKTIVISTOV OF, DELOVNIH LJUDI, MLADINE IN OBČANOV. - IGRAL BO ANSAMB EL „FORMAT" -PLES - PART IŽANSKI GOLAŽ GOVORNIK BO IVAN FERLEŽ Na osrednji občinski proslavi na Tisju bo slavnostni govornik Ivan Ferlež — Švejk. Ivan Ferlež je bil med NOB borec II. bataljona Molniške čete, II. grupe odredov in Cankarjeve brigade. Bil je udeleženec bitke na Tisju. Napisal je več knjig, med drugimi tudi knjigo „II. grupa odredov" za katero je dobil več priznanj. Ima čin polkovnika. J Pustov mlin M. Kast ravnica IFGFNDA m. «m» za vsa vozila za ogabna vozila peš pot park mi prostor Preska K AKO NA TIŠJE? Udeleženci proslave na Tisju bodo na proslavo lahko prišli na dva načina : 1. z osebnimi avtomobili do gostilne v Pustovem mlinu in nato 15 min. peš do Tišja, ali z osebnimi avtomobili preko Liberge do Preske in nato 15 min peš do Tišja (glej skico); 2. s posebnimi avtobusi, ki bodo na dan proslave vozili iz Litije od 8.30 do 10. ure. Začetna postaja bo pri restavraciji „Pošta", nato pa bodo avtobusi ustavljali na vseh postajah mestnega prometa (tudi v Šmartnem). Avtobusi bodo vozili do Pustovega mlina, nazaj pa bodo vozili od 14. do 17. ure. Avtobusi, ki bodo vozili na proslavo, bodo imeli posebno oznako „PROSLAVA TIŠJE". UREDNIKOV STOLPEC Naše možnosti v turizmu Ne gre zamolčali dejstva, -da.v-naši občini o. turizmu veliko več ugotavljamo, predvidevamo, ocenjujemo i« načrtujemo, kot pa — storimo. Še v vsakem planu, bodisi občine* krajevnih skupnosti in nekaterih SIS, so bile zapisane velike besede o razvoju izletniškega turizma v občini, pa se je bore malo tega uresničilo. Naša' .občina je1 na-' mreč . še vedno na dnu slovenskih občin glede turističnega .prometa, in s. tem tudi prihodka od te dejavnosti. Podatki za lansko, leto namreč kažejo, daje bila naša občina z vsega skupaj 87 ležišči, med zadnjo deseterico slovenskih občin (vseh je 60). Tudi glede števila nočitev — lani jih je bilo 7.000 — in števila gostov - lani 2.S00 - smo v SR Sloveniji med zadnjimi desetimi občinami. ; Razvoj turizma' je-'v SR Sloveniji opredeljen, tudi v dogovora o temeljih plana SR Slovenije, za obdobje 1981 — 1985. -Dogovor so podpisali tudi. vsi izvršni sveti občin, zato so s tem prevzeli tudi vrsto konkretnih obveznosti. Nekatere, zanimive za našo občino, so med drugimi tudi naslednje: spodbujanje vlaganja v gostinske in turistične objekte, pospeševanje razvoja servisnih dejavnosti ter domače obrti, gradnja drobnih gostinskih in trgovinskih objektov, servisne dejavnosti in turističnih infrastrukturnih objektov. Ze. lani pa so zbori republiške skupščine sprejeli nekatera stališča in priporočila, ki se nanašajo neposredno na turistično dejavnost v občinah. Tu je zanimiv predvsem predlog, da bi občine vse turistične takse in druge prispevke iz turizma namenjale krajevnim skupnostim za izboljšanje turistične opremljenosti kraja, drugo stališče se nanaša na pridobivanje'cenejših zemljišč za gradnjo turističnih objektov, tretje pa na usklajeno delovanje ' vseh. organizacij, ki lahko sodelujejo'v razvoju turizma .(gostinstvo, šport, kultura, promet ...) Ob navajanju dokumentov pa seveda ne- občinskega -.družbenega plana:.za .naslednjih ..pet" ■ let, .ki' obravnava, razvoj turizma povsem .realno, in daje. slutiti, da.,bomo zastavljene cilje '■uresničili. V naš občinski petletni ■ plan ' smo ' zapisali, da bomo zgradili hotel v 'litiji ( 80 - 100 ležišč); in s tem vpeljali.. tudi agencijski turizem, podpirali razvoj, turistično usmerjenih gostiln. in. v kmečki turizem usmerjenih kmetij. ',, Odpiranja. ..novih bifejev ne bomo podpirali, .ampak . . le gostita, ki bodo. turistično usmerjene in imele celovito ponudbo, .(hrana, . pijača, ' prenočišča; ■rekreacija). .. Ob", vsem. ,..tci»i\pa, .bosta naša- glavna turisti-;..': ćna aduta šc vednn Bo^nsperfc in — Vače. ■■ ■ tato,"ker je že..izdelan osnutek celovitega ■■turističnega : -razvoja. Vač ■«le*de na' geometrično ■središče 'Slovenije, ki je. v neposredni bližini t« starodavne in lepe. 'vasice. Projekt turistične ureditve Vač predvideva postavitev obeliska v središču Slovenije, ureditev posebnih poti po zanimivih in zgodovinsko znanih predelih, okrog Vač (Zagorica, Slivna, Vače, .. Krona, Cvetež, Zas. gora.'..), .ureditev .gostinske ponudbe, propagande itd. Skratka iz turistične dejavnosti bi bilo možno v naši občini postopoma tudi kaj zaslužiti. Pa čeprav ni pri nas niti morja, jezera, zdravilišč ali gorskih klimatskih letovišč. Je pa veliko zelenja, prijetnih vasic in lepih razgledov. V tem okolju manjka nekaj dobrih gostiln in kmečkega turizma ter reklame. Ljubljanski hotelirji bi kaj radi svoje goste popeljali tudi v takšno naravno okolje, kot je pri nas. To pa pomeni za nas denar - nemalokrat celo devize. Nenazadnje pa bi lahko tudi. v krajev-' nih skupnostih lahko več razmišljali o razvoju turizma, saj zaposlitev in .denarja ne prinesejo :sarno tovarniški obratiš ki' smo jih v naši občini postavili že kar lepo število, ampak tudi turisti čna dejavnost, če se je prav lotimo. Najprej pa bi se bilo treba dogovoriti o vprašanju nosilca razvoja turizma občini. 541525 6760 73 IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH OZD Mizarstvo Gabrovka Izdelava stavbnega pohBtva po naročilu je glavna dejavnost Mizarstva iz Gabrovke. Največ opremljajo objekte z okni, vrati in oblogami, ki jih gradi SGP Grosuplje, prevzemajo pa tudi dela v drugih republikah (F o to: Go-Br.) Delovna organizacija Mizarstvo Gabrovka je nedvomno veliko prispevala, da se je Gabrovka razvila v tretje (po velikosti) industrijsko središče naše občine. Iz skromne delavnice je nastal dokaj sodoben mizarski obrat, ki danes zaposluje že 40 mizarjev ter drugih pomožnih delavcev. Redke so danes OZD, ki v svojem programu nimajo serijskega izdelka. Mizarstvo Gabrovka je eno takšnih, ki svoj vsakdanji kruh iščejo v neserij-ski proizvodnji. Na licitacijah za opremo stanovanjskih blokov, tovarniških hal, vrtcev, šol ter drugih družbenih objektov se pojavljajo s ponudbami za stavbno pohištvo, opremo oken, zunanjih in notranjih vrat, oblog itd. Največkrat opremljajo objekte, ki jih gradijo SGP Grosuplje, Pionir Novo mesto, Slovenijales, Gradiš Skorja Loka, Hoja Ljubljana in drugi. Montažo v Ga-brovki izdelanega pohištva opravljajo praktično po vsej Sloveniji, zaradi omejitev na področju gradenj novih objektov pa so prisiljeni prevzeti dela tudi v ostalih republikah. Poleti bodo opremili šolo in stanovanjski blok v Sarajevu, verjetno pa to ne bosta zadnja objekta, ki bosta opremljena v tej republiki z njihovim stavbnim pohištvom. Martin Dušak, direktor Mizarstva, pravi, da letošnji rezultat poslovanja v prvih treh mesecih ni bil najboljši. Huda zima jih je dokaj prizadela, saj niso dobili dovolj kvalitetnega lesa. Ko se je dobava rezanega lesa izboljšala, so v Mizarstvu zastavili vse sile in znanje za čim boljši polletni rezultat. Letos bi po planu morali ustvariti 2.4 milijarde starih din celotnega prihodka, ob polletju so rezultati nekoliko pod planiranimi, kar pa ni zaskrbljujoče, saj so tudi v preteklih letih večje učinke dosegali v II. polletju. Omejitve na področju gradenj se tudi v Mizarstvu že poznajo, čeprav imajo zaenkrat dovolj dela in naročil. Potrebno je več stikov z gradbeno operativo, opremljati objekte čedalje bolj od doma, kar seveda delavci neradi sprejmejo, saj ima skoraj vsak doma še kos zemlje. Kdor se v Mizarstvu zaposli, tu po pravilu tudi ostane. Fluktuacije praktično ne poznajo. Tudi z mladimi ni težav. V lanskem šolskem letu se je 9 učencev odločilo za poklic mizarja, vseh devet bodo tudi štipendirali. Tovariš Dušak pravi, da bi radi zaposlili še 2 lesna tehnika. Ob enem, ki že dela na pripravi dela, bi eden vodil proizvodnjo v obratu, drugi pa dela na gradbiščih. Že vrsto let razmišljajo tudi o povezavi z močnejšim partnerjem. Zaenkrat pogovori s Hojo, Stillesom iz Sevnice, Lesno industrijo Litija, niso naleteli na plodna tla, zato ostajajo še naprej samostojna delovna organizacija. Nihče od partnerjev — sogovornikov jim zaenkrat ni ponudil ustreznega programa, zate ostajajo z njimi še naprej povezani preko poslov-no-tehničnega sodelovanja. L. K. IN MEMORIAM Franc Vidic-Lazar 30. avgusta je zaradi srčnega infarkta umrl Franc Vidic iz Kresnic. Samo slab mesec pred tem - 4. avgusta - je dopolnil 57 let. Franc Vidic je bil doma z Grmač nad Moravčami. Ravno na prevalu med Moravsko dolino in dolino Save je Vidičeva domačija, ki je zelo znana iz narodnoosvobodilne borbe. Tu so se ustvajale mnoge partizanske čete, kurirji, patrulje. Iz te partizanske hiše je izšel tudi Franc Vidic, ki je sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem že od 1941. leta. Maja 1942 se je organizirano vključil v NOB, v partizane pa je odšel maja 1943. leta. Bil je borec Šlandrove brigade, nato v štabu IV. operativne cone, pa v VOS-u za severno Slovenijo in štabu XIV. divizije. Bil je tudi udeleženec legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Življenjska pot Franca Vidica, s partizanskim imenom Lazar, je bila eno samo delo in borba za lepši jutrišnji dan. Nikoli ni miroval. Kot borec NOB je doživel vse najtežje preizkušnje in strahote vojne. Toda prišel je do cilja. Doživel je osvoboditev. To je bil takrat njegov največji cilj in doživetje. Vendar se pri delu ni ustavil. V svobodni domovini je gradil tisto, kar je okupator porušil. Predsednik krajevne skupnosti Kresnice je bil od njene ustanovitve, leta 1964, dolga leta je bil predsednik občinskega odbora zveze borcev NOV, odbornik občinske skupščine, predsednik komisije za varstvo okolja pri občinski skupščini, zadnja leta pa je bil tudi član izvršnega sveta občinske skupščine Litija. Kresničani se dobro zavedajo, kaj vse so pridobili s Francem Vidicem saj je bil na čelu vseh akcij za gradnjo vodovoda, cest, elektrifikacije, mostu in mnogih drugih objektov. Kot dolgoletni predsednik občinskega odbora zveze borcev NOV je pustil za sabo globoke in trajne sledove. Veliko je bilo akcij za odkritje spominskih obeležij iz NOB, koliko proslav, sestankov, načrtov, poročil. .. Franc Vidic je imel zadnja leta še eno veliko ljubezen. Grad Bogen-šperk. V okviru odbora za obnovo gradu Bogenšperk je skrbel za grad, kije kul- turni ponos naše občine in širše skupnosti Sredi tega dela, te velike vneme za napredek, pa je Franc Vidic omahnil. Nedoumljivo in kruto je to spoznanje, da Lazarja ni več med nami, in le š težavo bomo zapolnili vse vrzeli, ki so nastale z njegovim odhodom. Da je bilo njegovo mnogo prekmalu ugasnjeno življenje zares plodno, pričajo tudi številna odlikovanja in priznanja, kijih je prejel za svoje delo. Med drugim je prejel tudi srebrno priznanje OF in občinsko priznanje, letos pa Valvasorjevo plaketo za delo pri gradu Bogenšperk. Žal pa je smrt preprečila, da bi Franc Vidic osebno prejel tudi red dela z zlatim vencem, i katerim ga je Predsedstvo SFRJ letos odlikovalo za njegovo ustvarjalno delo. Padel je hrast. Padel je partizan in družbenopolitični delavec. Dober prijatelj in zvest sin naše domovine - Franc Vidic-Lazar. Slava mu. Tine Brilej Z združenimi sredstvi do novega sodobnega hleva V mesecu juniju so predstavniki Kmetijske zadruge Litija, Ljubljanskih mlekarn in Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane na Bogenšperku podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo sodobnega hleva na Grmačah. V hlevu bo 200 stojišč za krave molznice. Pri gradnji bodo uporabili najsodobnejšo tehnologijo za rejo molznic, tako imenovano prosto rejo na rešetkah s samopostrežnim načinom prehrane. Vrednost investicije je 5,5 milijarde starih dinarjev, zaključena pa bo leta 1982. Na posnetku od leve proti desni: sekretar KZ Litija Darko Benčič, direktor KZ Litija Vinko Košrnrij, predsednik poslovodnega odbora SOZD KIT Tone Mastnak, direktor Ljubljanskih mlekarn Milan Mesojedec in vodja odkupa Ljubljanskih mlekarn Milan Rus. (Foto: GO-SU) Delovnih nezgod je preveč Od sedmih občin (Domžal, Kamnika, Vrhnike, Grosuplje, Ribnice, Kočevje in Litije) regije Ljubljana - okolica je litijska najbolj kritična, saj je v zadnjem času največ nezgod delavcev v združenem delu. Lažje in težje telesne poškodbe pri opravljanju delovnih nalog' so utrpeli delavci v GIP Beton Zasavje — Tozd GRADMETAL, Lesni industriji Litija, KZ Gabrovka, Presad Gabrovka, Predilnici, Pletilji in drugje, to je domala v vseh DO. Podatki zgovorno pričajo, da nekaj ni v redu, sicer do številnih nezgod pri delu ne bi prihajalo. Sklepamo, da gre za opuščanje ukrepov varstva pri delu v DO, Kar je tudi glavni vzrok. Zanimiv je tudi podatek, da v občinskih inšpekcijskih službah ni delovnega inšpektorja, to delo pa občasno opravlja delavec iz Grosuplja. UNZ Ljubljana - okolica poroča, da kljub nekajkratnim dogovarjanjem ni pravega sodelovanja med DO o pravočasnem obveščanju strokovnih služb o nezgodah delavcev, dogaja pa se tudi, da so lažje poškodbe zamolčane. Vse to narekuje takojšnjo akcijo DPO in skupnosti, predvsem pa bodo morale DO same analizirati stanje. Iz statutov, samoupravnih dogovorov in sporazumov so ukrepi in naloge o varstvu pri delu jasno razvidni, kako pa je v praksi, zgovorno govorijo zadnje številne nezgode. Odgovorni ljudje, predvsem pa komunisti se bodo morali zamisliti nad vprašanjem opuščanja ukrepov varstva pri delu, neznanjem in malomarnim ravnanjem, saj ni izostala vest o smrti delavca. R. Kos Pridelati več žita! Pridelovanje hrane postaja večjega pomena za nacionalno gospodarstvo, sama hrana pa strateško blago, katerega je moč na svetovnih trgih zamenjati za katerokoli drugo dobrino. Tega se zavedamo tudi pri nas. Zato smo si v svojih srednjeročnih načrtih zadali nalogo pridobiti dovolj hrane za svoje potrebe, predvsem pa pridelati kar največ pšenice za tržno prodajo. V prizadevanjih, da bi v Sloveniji sami pridelali najmanj 85 odstotkov hrane, ki jo potrebujemo, naj bi z letošnjo setvijo zagotovili večje tržne presežke, žita, tako da bi prihodnje leto namesto letošnjih 13 tisoč ton pridelali za trg znatno več pšenice. To so cilji, ki jih je glede na možnosti, ki jih imamo v naši republiki, možno uresničiti. V to akcijo se moramo tudi v naši občini aktivno vključiti. Zlasti to velja za obe kmetijski zadrugi kot največja kmetijska proizvajalca v naši občini in kar največje število kmetov, saj bi skupaj morali za tržno prodajo ponuditi v prihodnjem letu kar 200 ton pšenice. Glede na to, da je osnovna kmetijska proizvodnja v naši občini pridobivanje klavne živine in mleka ter, da je večina obdelovalnih površin namenjenih za pridobivanje krme, je ta cilj dokaj visoko postavljen. V ta namen veljajo za vse tiste kmetijske proizvajalce, ki se bodo vključili v akcijo posebne ugodnosti. Tako lahko takoj svoje seme zastonj zamenjajo za semena visokorodnih sort jugoslovanskih pšenic, in to v razmerju 1:1. Zamenjava pšenice za koruzo bo stekla že v letošnjem letu, tako da bodo tisti, ki se bodo odločili za zamenjavo pšenice za koruzo, dobili ustrezno količino koruze že letos. Pridelovalec pa bo lahko od prodane pšenice dobil za krmo lastne živine še do 20 odstotkov otrobov in krmilne moke po tržni ceni. Seveda pa se v akcijo ne bodo vključili le lastniki kmetijskih posestev, temveč tudi delovne organizacije s tega področja. Te nimajo samo naloge pridelati ustrezne količine Bšenice na svojih površinah, •olžne so tudi izdelati ustrezne setvene plane po sprejetih obveznostih, skleniti pogodbe s pridelovalci pšenice, žitnimi podjetji ter seznanjati pridelovalce s priporočeno tehnologijo. Oskrbeti jih morajo z re-promaterialom, pripraviti obračune za regresiranje semena, usmerjati svoje pospeševalce v stalno terensko spremljanje izvajanja priporočene tehnologije na posevkih in zagotoviti odkupne postaje za odkup pšenice. V naši občini pa so poleg teh obveznosti pričele še z razgovori o nabavi ustreznega števila kombanjev in nadomestnih delov za kmetijsko mehanizacijo, ki se potrebuje pri pridelovanju pšenice. •Poseben koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Občinske skupščine za vodenje te akcije je že organiziral razgovore s kmetijskimi proizvajalci za njihovo vključevanje v akcijo. Na teh razgovorih pa niso sodelovali vsi kmetje v občini in tako tudi nimajo ustreznih informacij o akciji, zato odbor vabi vse kmetijske proizvajalce, ki so se pripravljeni vključiti v akcijo, naj se zglasijo na sedežih kmetijskih zadrug v Gabrovki in Litiji, saj bodo tam lahko dobili ustrezne informacije in opravili potrebne formalnosti za vključitev v pridobivanje večjih odkupnih Količin pšenice. U.S. PO GRADBIŠČU NOVEGA VODOVODA Oktobra bosta Litija in Šmartno dobila novo vodo Težki stroji se umikajo z gradbišča novega vodovoda iz Reka Gozda za Litijo in Šmartno. Na vrsti so zaključna dela in — reševanje nepredvidenih težav. Ena izmed teh je tudi v tem, da litijska komunalna skupnost ni uspela z oprostitvijo energetskega prispevka pri gradnji vodovoda. Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo namreč ni sprejel vloge komunalne skupnosti za oprostitev tega prispevka, ki znaša 3.270.000 din. Ker je bila oprostitev f)lanirana, bo torej potrebno zbrati še dodatnih 327 starih milijonov din, kar pa seveda ne bo ahko. V komunalni skupnosti bodo zaradi tega odstopili od ostalih novih začrtanih nalog v letu 1981, s skrajno racionalnim delom pa bodo tudi drugje skušali najti dodatna sredstva. (Foto: Zofka) Nadrezervoar na Sitarjevcu je gotov (posnetek je bfl napravljen, ko so dela še potekala), in vanj je že pritekla voda iz Reka Gozda. Uporabna seveda še ni, saj je treba vodo, preden pride do potrošnika, popolnoma očistiti, dezinficirati, izprati cevi in opraviti še kup drugih opravil. Zanimivo je tudi to, da je nov vodovod iz Reka Gozda, iz katerega bodo dobili vodo Litijani in Smarčani, razmeroma poceni, pa čeprav je cena 71 milijonov din na prvi pogled zelo visoka. Vedeti je namreč treba, da v ceni vode predstavlja strošek električne energije kar 60 % celotne cene. Nov vodovod iz Reka Gozda pa je gravitacijski, kar pomeni, da deluje na principu prostega pretoka vode zaradi naravnega padca. Pri tem torej m potrebno nobenega črpanja, in tudi električna energija ni potrebna. Foto- Zofka Danes so jarki s cevmi že zasuti in po ceveh že teče voda iz Reka Gozda v nadrezervoar nad Sitarjevško cesto. Voda v Reka Gozdu ima dva izvira, ki dajeta skupno 56 litrov vode na sekundo (prvi, močnejši izvir daje 40 litrov vode, drugi, šibkejši pa 16 litrov vode na sekundo). Tudi v izredni suši dajeta oba izvira 40 litrov vode na sekundo). Tudi v izredni suši dajeta oba izvira 40 litrov vode na sekundo, kar bo zadostovalo za mnogo let, saj sedanji vodovod daje le 25 litrov vode na sekundo. Sicer pa obstaja tudi možnost razširitve novega vodovoda, saj je le dober kilometer od sedanjih zajetij še en izvir z dobro vodo, ki daje 30 litrov vode v sekundi. Tudi vodovodne cevi od Reka Gozda do Litije so dimenzionirane tako, da bodo prenesle morebitni večji pretok vode kot Fotr: Zofka M! KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE 1981 91 Piše: Franci Kralj, delegat naše občine in kongresa »Druže Tito mi ti se kunemo!« Od 16. do 18 junija je bilo v beograjskem Sava centru živahno, še bolj pa slovesno. Ta čas je potekal III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Ta dan natanko ob 10. uri je v veliki dvorani centra zadonela jugoslovanska himna. To je bil znak, da se je začel III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Kongres je začel predsednik koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, tov. Mika Spiljak. Ko je po kratkem pozdravnem govoru pozdravil vse navzoče, je med drugim tudi dejal, da pričenjamo III. kongres Samoupravljalcev Jugoslavije brez legendarnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Nato je v dvorani zadonela pesem „Druže Tito mi ti se kunemo". Kako slovesno in mogočno so izzvenele te besede iz naših ust, tega se ne da povedati. Ni bilo malo tistih, ki so segli v žep po robček in si po odpeti pesmi obrisali solze s svojih lic. Vse to pa je tudi velik dokaz in obljuba, da spoštujemo njegovo začeto delo in da ga bomo še naprej spoštovali in šli po njegovi začrtani poti. Kakor smo bili enotni pri izvajanju pesmi, tako smo bili tudi enotni pri izvajanju in dograjevanju Resolu- cije in Zakona o združenem delu. Med seboj smo bili pravi tovariši. Prav nič se ni razlikovalo, kdo je vidnejši funkcionar ali pa delegat katere koli panoge - iz vrst delavcev. Imel sem občutek, da smo kot ena velika družina. V nadaljevanju kongresa je spregovoril sekretar ZKJ, tov. Lazar Mojsev. Tudi on je večkrat omenjal začeto delo tov. Tita in Edvarda Kardelja. Kadar koli je omenjal tov. Tita in Kardelja je v dvorani zahru-melo odobravanje s ploskanjem. Tov. Kardelja pa je nazival velikana samoupravljanja. Po končanem govoru Lazarja Mojseva je govoril Mika Spiljak, predsednik koordinacijskega odbora za pripravo in sklic III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Mika Spiljak je poudaril, kako izvajamo Zakon o združenem delu, nakazal pomanjkljivosti in kritiziral tiste, ki zakona ne izvajajo tako, kot je to potrebno. Predvsem je kritiziral nekatere privatnike, ki na nezakonit način pridobivajo denarna sredstva in s tem bogatijo svoj žep. Dalje je kritiziral privatnike, ki svojo obrt prijavljajo v drugih republikah, kjer je to možno ali pa so pogoji bolj ugodni. V nadaljevanju je dejal, da je potrebno zakonodajo spremeniti tako, da bomo enotni: delavci v združenem delu in zasebniki. Po končanem govoru Mike Špiljka je bilo podano poročilo verifikacijske komisije, ki je ugotovila, da je kongres sklepčen in da lahko nadaljujemo z delom. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je navzočih 1693 delegatov iz vse Jugoslavije, med njimi tudi delegati iz tujine, ki so zastopali naše delavce na tujem. Nato je bil soglasno sprejet dnevni red in Poslovnik kongresa, ter vse komisije oziroma predsedstva komisij, ki so delovale v času kongresa, in tudi delegacija, ki je odnesla venec na grobnico maršala Tita. S tem je bilo zaključeno slavnostno zasedanje kongresa. Nadaljevalo se je popoldan ob 15. uri po komisijah. nadaljevanje prihodnjič VOLITVE SO TU Z evidentiranjem kasnimo. Različna aktivnost vodstev. Nesklepčne seje. Odpraviti slabosti v delegatskem sistemu. Za naslednjo mandatno dobo je treba evidentirati najboljše. Tudi v naši občini smo že krepko zakoračili v priprave na izpeljavo postopkov za izvedbo volitev delegatov in delegacij v skupščine samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti. Časovno smo skoraj že zaključili fazo evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. V tistih OZD in K S, kjer sta jih čas in dopusti prehitela, pa bodo zadnje priprave na prvi del volitev izvedli še v mesecu septembru in deloma tudi v oktobru. Takrat bodo morale krajevne konference SZDL in osnovne organizacije sindikata predložiti delovnim ljudem in občanom predloge, o katerih se bodo leti opredeljevali na kandidacijskih konferencah in jih sprejemali v okviru kandidatnih list, ki bodo v zaključni fazi preložene v neposredno potrjevanje volilcem na državnih volitvah v aprilu prihodnjega leta. » Pri pregledu do sedaj opravljenih nalog in aktivnosti temeljnih skupnosti lahko ugotovimo, da se angažiranost družbenopolitičnih organizacij v teh sredinah razlikuje. Na uspešnost izvajanja akcije vpliva kar precej okoliščin od objektivnih pa tudi do premajhne pripravljenosti vodstev posameznih organizacij. V tem pa vidimo tudi vzroke za zaostajanje v posameznih KS in organizacijah združenega dela. Vendar smo kljub vsemu prepričani, da bomo nalogo evidentiranja zadovoljivo opravili in predlagali vse tiste, ki zaradi svoje moralnopolitične zavesti in znanja zaslužijo naše zaupanje, saj bi bilo prav, da se na kandidatnih listah pojavijo le najboljši med nami. Vendar je evidentiranje možnih kandidatov za volitve le ena naloga, ki jo je potrebno v pripravah na volitve v naši občini opraviti. Se pomembnejše, vsaj tako menijo delegati, je ustreznejše oblikovanje delegatskega sistema v občini in odklanjanje vseh tistih vzrokov, ki ovirajo njegovo delo in delo delegatskih skupščin. V zadnjem času so vse prepogosti pojavi nesklepčnosti skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Na drugi strani pa prihajajo opozorila o slabem sestajanju delegacij in njihovi nepovezanosti z delegatsko bazo. T o pa so resne deformacije našega sistema odločanja, katerih posledice vsi prej ali kasneje v eni ali drugi obliki tudi občutimo. Občinska konferenca SZDL Litija je na svoji 4. seji 29. junija letos med drugim razpravljala tudi o Ugotovitvah o delu delegatov in delegacij v krajevnih skupnostih in o Oceni delovanja delegatskega sistema v organizacijah združenega dela litijske občine. V razpravi so člani konference resno opozorili na vse rapake v delegatskem sistemu, od premajhne aktivnosti in angažiranosti delegatov, slabih prometnih povezav, neustreznega delovnega gradiva, prevelikega vpliva strokovnih služb na odločanje v skupščinah trmastega vztrajanja izvršnih organov pri svojih predlogih, avtoritativnega vodenja sej skupščin, neupoštevanja pobud in predlogov delegatov do nespoštovanja sprejetih sklepov in stališč. V svojih stališčih, sklepih in priporočilih so se zavzeli, daje potrebno v okviru predvolilnih postopkov vseh OZD in KS temeljito proučiti ustreznost organiziranja delovanja in povezanosti delegatov s samoupravno sredino, ki jim je zaupala tako pomembne dolžnosti. Posebej pa so poudarili, da ne smemo krivcev za sedanje neurejeno stanje iskati samo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, temveč, daje nujno potrebno tudi pri delu vseh občinskih organov, ki se srečujejo % delegatskim sistemom, poiskati in odpraviti vse tiste slabosti, ki objektivno zavirajo in po svoje onemogočajo normalno delo delegatov in skupščin. Če smo v občini resno pripravljeni v pripravah na volitve odpraviti vsaj vse subjektivne ovire v delovanju našega delegatskega sistema, imamo do neposrednih volitev oz. kandidacijskih konferenc zelo malo časa. Zato je nujno, da zaostrimo naš odnos in odgovornost do uresničevanja predvolilnih postopkov, saj se nam v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bodo v okviru kandidacijskih postopkov naše zaupanje in delegatsko funkcijo odklanjali prav tisti, ki jo najbolj zaslužijo, saj se bodo zavedali, da v neurejenih razmerah ni mogoče uspešno in zadovoljivo opravljati teh dolžnosti. U. S. STRAN 3 KAKO IZVAJAMO RESOLUCIJO OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA JE NA JULIJSKI SEJI OBRAVNAVALA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE OB CINE LITIJA ZA LETO 1981 IN OB TEM SPRE JELA,NEKAT ERE UGOTOVITVE O IZVAJANJU RESOLUCIJE IN SKLEPE ZA NADALJNJE DELO. ZARADI IZREDNE AKTUALNOSTI IN POMEMBNOSTI UGOTOVITEV IN SKLEPOV OBJAVLJAMO DOKUMENT V CELOTI, SAJ BO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM VODILO ZA DELO NAPREJ. UGOTOVITVE O IZVAJANJU RESOLUCIJE OBČINE LITIJA ZA LETO 1981 Na področju gospodarstva Na področju komunalnega gospodarstva Z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Litija v letu 1981, ki sojo sprejeli zbori občinske skupščine v začetku marca letošnjega leta smo se opredelili za načelne usmeritve in poglavitne aktivnosti delovanja v letu 1981. Prve ocene na podlagi polletnih rezultatov , kažejo, da uresničevanje resolucije v glavnem poteka v začrtanih smereh, vendar pa se pri posameznih nalogah in na posameznih področjih kažejo odstopanja, ki jih bo potrebno odpraviti v drugi polovici leta, če hočemo uresničiti z resolucijo sprejete naloge. Rezultati gospodarjenja v prvih šestih mesecih letošnjega leta so v globalu litijskega gospodarstva dokaj ugodni, saj se je fizični obseg proizvodnje povečal za 13% glede na enako obdobje preteklega leta, kar je rezultat modernizacije proizvodnje kot tudi večje produktivnosti dela. Na področju industrijske proizvodnje se je fizični obseg povečal za 5 %, predvsem na račun precejšnjega povečanja fizičnega obsega v TOZD Usnjarna(15 %),MIP (20%), Predilnici (8%), Industrija apna Kresnice (17%). Manjši fizični obseg kot v enakem obdobju preteklega leta so dosegli v Lesni industriji Litija v vseh TOZD-ih ter v KZ Litija. S planom zastavljenih ciljev pa ne dosegajo tudi v TOZD Gozdni obrat, saj je odstotek realizacije plana le 69 %. Celotni prihodek se je v globalu gospodarstva povečal za 54 % glede na enako obdobje preteklega leta. Ob primerjavi gibanj celotnega prihodka in dohodka v prvih treh oz. štirih mesecih letošnjega leta lahko ocenjujemo, da bo rast dohodka nekje med 40 in 50%, ki bo v primerni politiki sekundarne delitve dohodka omogočala še nadaljnjo rast akumulativne sposobnosti litijskega gospodarstva. Na področju zaposlovanja ne dosegamo z resolucijo zastavljenih ciljev, saj se je obseg zaposlenosti v tem obdobju zmanjšal za 1 %, predvsem na račun Predilnice, kjer seje zaposlenost zmanjšala za 7 %. Stanje zaenkrat še ni zaskrbljujoče, vendar bo ob nadaljevanju takega trenda temu vprašanju potrebno posvetiti več pozornosti. Na področju ekonomskih odnosov s tujino so bili doseženi sorazmerno ugodni rezultati, saj je izvoz v šestih mesecih letošnjega leta znašal 6 mio 373 tisoč dolarjev ter je za 39 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta, vendar je za 11 % izpod planskih ciljev. K večjemu izvozu so prispevale predvsem TOZD Usnjarna, kije izvoz povečala za 98 % ter Predilnica Litija za 11 %; zaskrbljujoč pa je nizek izvoz v Gradmetalu -le 37 % lanskega izvoza oz. 19 % doseganja s planom začrtanih ciljev. Uvoz se je v tem obdobju povečal za 99 % in je znašal 10 mio 139.000 dolarjev ter je za 3 % presegel planirane rezultate. Ob takih gibanjih izvoza in uvoza dosegamo 61 % pokrivanja uvoza z neposrednim izvozom, kar je sicer v skladu z resolucij skimi usmeritvami. Vendar si moramo v drugi polovici leta prizadevati, da bomo v okviru možnosti, čim večji del proizvodnje usmerili v izvoz, zlasti na konvertibilno odročje, ter tako prispevali k zboljšanju plačilno bilančne situacije Jugoslavije oz. Slovenije. Investicijska dejavnost se v občini Litija postopoma umirja, kar kaže tudi podatek o porabljenih sredstvih za investicije, ki so se v prvih šestih mesecih ti. v globalu litijskega gospodarstva zmanjšala za 11%, V zadnjem obdobju so bili v glavnem dokončani objekti z začetkom gradnje pred letom 1979 predračunske vrednosti novih investicij pa so v večini majhne. Glede na predkratkim sprejete ukrepe s področja investicijske dejavnosti bo potrebno resno pristopiti k presoji načrtovanih investicij in investicij v teku na področju gospbdarskega in družbenega življenja. Dokaj neurejeno je tudi področje politike cen. V zadnjem obdobju smo bili priča ner nehnim zahtevam za višje cene, med katerimi je precej tudi .neupravičenih. Z ozirom na v zadnjem času sprejete predpise in ukrepe na področju politike cen ter dopustno raven povišanja cen določeno z družbenim dogovorom o izvajanju politike cen, bo potrebna aktivna vloga skupnosti za cene občine Litija oz. njenega sveta, ki bo moral v bodoče posvetiti več pozornosti proučevanju posameznih zahtevkov ter predlagatelje opozarjati na nepravilnosti. Med prvimi ukrepi bo vsekakor potrebno sprejeti program politike cen iz občinske pristojnosti do konca leta 1981 ter ponovno proučiti že odobrena povišanja cen v letošnjem letu. Za nemoteno delo na tem področju pa je nujna okrepitev strokovne službe skupnosti za cene. Na področju prostorskega planiranjaje bil v mesecu juniju sprejet prostorski del družbenega plana občine Litija, ki je osnova za sprejem vseh nadaljnjih urbanističnih aktov, na podlagi katerih se bo v bližnji prihodnosti posegalo v prostor in se z njim racionalno gospodarilo. Med prvimi nalogami je vsekakor terminski plan plan izdelave posameznih urbanističnih dokumentov in na podlagi tega izdelava najmanjših (sprejem dela zazidalnega načrta GS 4, revizija urbanističnega načrta za Litijo in Šmartno z Ustjem itd ...). Konkreten program pridobivanja stavbnih zemljišč za občino Litija še ni izdelan. Zadovoljevanje potreb na tem področju se v letošnjem letu izvaja glede na planirane naloge nosilcev planiranja. Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ni zadovoljivo predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zaradi tega bo potrebno sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč zagotavljati predhodno od bodočih investitorjev, da bo Komunalna skupnost lahko pravočasno komunalno opremila stavbna zemljišča, kot je predvideno tudi z letnim planom Komunalne skupnosti. Gradnja vodovoda Reka Gozd - Litija poteka z enomesečno zamudo glede na dogovorjene roke v začetku leta 1981, ko smo se z izvajalci dogovorili, da bo vodovod končan do 31. 7. 1981. Kljub temu lahko ugotovimo, da gradnja vodovoda poteka ugodno. Najbistvenejše ugotovitve pri gradnji vodovoda so: - pri gradnji vodovoda so se pojavila precejšnja dodatna dela v skupni vrednosti circa pet milijonov din. Vzrok za to je med drugim tudi vključitev gradnje vodovoda za visoko cono v Smartnem in ureditev ceste v Reka Gozd, delno pa tudi v pomanjkljivosti . obstoječega projekta, - da bodo pri obračunu del nastopile podražitve, ki so po indeksih biroja za gradbeništvo za prvo tromesečje znašak; 14 %, - da komunalna skupnost kljub vsem naporom ni uspela, da bi biia oproščena plačila elektroenergetskega prispevka v višini 4,8 % od predračunske vrednosti, kar znaša 3.350.000 din. Ta sredstva mora Komunalna skupnost zagotoviti iz lastnih sredstev v letu 1981 kar pa po planu ni bilo predvideno, - da bo potrebno zaradi dodatnih del, plačila energetskega prispevka in podražitve zagotoviti precejšnja dodatna sredstva. Posledica tega pa bo v tem, da druge s planom načrtovane naloge ne bodo realizirane in bo nujno predhodno sprejeti rebalans plana Komunalne skupnosti za leto 1981. Naloge na področju ureditve občinskih in krajevnih cest do sedaj niso realizirane, ker se za te namene še ni zbralo dovolj finančnih sredstev. Vzrok za to je v prehitri porabi sredstev za vzdrževanje teh cest — predvsem zimska služba. Predvidevamo, da bodo te naloge v drugi polovici leta realizirane. Delavci TOZD Komunala Litija si prizadevajo, da bi kljub realno manjšim sredstvom zagotovili vsaj enako kvaliteto in obseg skupnih komunalnih uslug. Sredstva za te namene so se porabljala z večjo dinamiko od planirane zaradi velikega obsega zimske službe. Lokacija centralne čistilne naprave je dokončno dogovorjena. Izdeluje se idejni projekt centralne čistilne naprave. Pričetek gradnje te naprave bo po sklepu skupščine Komunalne skupnosti preložen v leto 1985. Do takrat bo Samoupravna komunalna skupnost zagotovila izdelavo projektov in pridobila potrebno zemljišče. Na področju zagotavljanja individualnih komunalnih uslug ni bistvenih odstopanj razen pri zagotavljanju pitne vode za Litijo in Šmartno, ki bo z dograditvijo novega vodovoda rešena. Samoupravna organiziranost Komunalne skupnosti bo spremenjena šele po sprejetju zakona o cestah, zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in dopolnitve zakona o urejanju in upravljanju stavbnih zemljiščih. Na področju stanovanjskega gospodarstva Z letom 1981 se je uveljavil nov način financiranja in gradnje stanovanj v skladu z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Dograjenih bo nlaniranih 44 stanovanj, medtem ko plan novih družbenih stanovanj ne bomo dosegli, saj bo dograjen le blok v Gabrov-ki. Gradnja bloka na Dolah ne bo pričeta, ker zato ni razpoložljivih finančnih sredstev. Pričetek gradnje planiranih 50 stanovanj v letu 1981 verjetno ne bo možen, ker zato verjetno ne bo razpoložljivih sredstev, saj mora Stanovanjska skupnost kot investitor že pred pričetkom gradnje skupno z banko in pričakovala stanovanj zagotoviti potrebna finančna sredstva. Povečanje stanarin v tem letuje bilo realizirano v skladu s sprejetim Samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Poraba sredstev stanarin poteka skladno s sprejetim planom. V prvi polovici leta 1981 so bih' organizirani posveti predsednikov in blagajnikov hišnih svetov z namenom, da se seznanijo z novo zakonodajo in v zvezi z nalogami pri reorganizaciji hišnih svetov v skupnosti stanovalcev. Na teh OBČINE LITIJA posvetih je bilo ugotovljeno, da nov način delavca. organiziranja in investiranja družbenih stano- Najemnine so bile povečane, pri tem pa vanj zahteva večja dodatna dela, ki terjajo upoštevana selektivna politika najemnin za zaposlitev najmanj enega novega strokovnega storitvene dejavnosti. Na področju skupne in splošne porabe V resoluciji o izvajanju družbenega plana občine v letu 1981 smo zapisali, da smejo skupna sredstva dovoljene porabe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti porasti za največ 21,6% napram dovoljeni porabi za leto 1980. Glede na to, da je bilo do 30. 6.1981 združenih že 50 % vseh sredstev za splošno porabo SIS družbenih dejavnosti, je glede na dinamiko pritoka sredstev v drugem polletju ob nespremenjenih prispevnih stopnjah realno pričakovati oblikovanje presežkov. 24. 7. 1981 je bil podpisan družbeni dogovor o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza, s katerim je naši občini naloženo, da za ta namen zbere 7.907.000 dinarjev, te obveznosti pa seveda ni mogoče poravnati iz presežkov saj se ti v skladu z resolucijo in z zakonom o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in presežkov prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1981 vračajo združenemu delu, tako da se zmanjšata davčna oz. prispevna obveznost. Občinska zdravstvena skupnost je na svoji 18. seji skupaj s finančnim načrtom OZS sprejela tudi več samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalskimi organizacijami, ki pa za 10.080.078,00 din presegajo možnosti finančnega načrta OZS. Da bi pomagal poiskati rešitev nastalega problema je izvršni svet imenoval posebno komisijo, ki je skupaj z Zdravstvenim domom Domžale -TOZD Zdravstveno varstvo že pregledala finančni načrt, tako da je bil dosežen sporazum o tem, da se v mesecu avgustu sprejme nov samoupravni sporazurn o svobodni menjavi dela, po katerem bo obveznost OZS do Zdravstvenega doma Domžale - TOZD ZV Litija manjša ža 5.160.905,97 din. Za dokončno uskladitev obveznosti s finančnimi možnostmi pa bo potrebno še za 170.000 din znižati obveznosti OZS do Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana, znižati pri- spevek OZS za zdravstvene storitve oskrbovancem v Domu Tišje - Šmartno pri Litiji od 57,65 na 50,67 na dan za enega člana domske skupnosti. Prav tako pa bi bilo nujno znova proučiti združevanje sredstev za financiranje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Obveznost združevanja sredstev za naloge na področju LO in DS po stopnji 0,20 % prispevka od osebnega dohodka delavcev v občini je namreč določena že v samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 -1985, ki gaje sprejela tudi OZS Litija inje torej na 18. seji skupščine OZS Litija sprejeti samoupravni sporazum o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje 1981 - 1985 samo konkretizacija tega temeljnega planskega dokunenta. Vendar je v zvezi s tem potrebno opozoriti, da je bila v dinančnih načrtih vseh OZS v regiji, te načrte pa je izdelala strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, upoštevana še prejšnja obveznost v višini 0,03 %, zato komisija meni, da je potrebno v neposrednem stiku z Republiškem komitejem za zdravstveno in socialno varstvo zagotoviti, da se ta obveznost v letošnjem letu zniža ha znesek, predviden s finančnimi načrti zdravstvenih skupnosti. Zaradi zaostrenih pogojev na področju investiranja je realno pričakovati, da program HI. občinskega samoprispevka ne bo v celoti realiziran. Za realizacijo obveznosti sprejete z aneksom k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe v SR Sloveniji v letu 1981 o 2 % izložanju izvirnih prihodkov proračuna za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo potrebno izdelati rebalans proračuna. Skupno s sprejetimi ugotovitvami in stališči je občinska skupščina sprejela še naslednje SKLEPE 1. OZ D naj proučijo in pripravijo ukrepe za zagotovitev realizacije planirane proizvodnje in načrtovanega izvoza in o tem do 30. 8. 1981 poročajo izvršnemu svetu SO Litija. Vse OZD, ki niso dosegle planiranih rezultatov, oziroma je finančni obseg njihove proizvodnje manjši kot v enakem obdobju preteklega leta, morajo izvršnemu svetu SO Litija takoj posredovati poročilo o stanju proizvodnje, navedbo vzrokov, ki so vplivali na takšno stanje, ter sprejetih ukrepih za njihovo sanacijo. 2. V primerih, ko se ugotovi, da ne bo možno uresničiti sprejetih planov, naj OZD predlagajo in sprejmejo rebalans svojih planov. 3. Občinska skupščina poziva vse nosilce planiranja, da ponovno proučijo vse načrtovane investicije in investicije v teku. Vsi nosilci planiranja naj občinski skupščini takoj dostavijo poročilo o vseh načrtovanih investicijah v petletnem obdobju in investicijah v teku glede na namen zagotovitve finančnih sredstev. 4. Skupščina nalaga vsem OZD, da ocenijo in skupščini poročajo o vseh dohodkovnih povezavah, ki so jih vzpostavile, tako z združenim delom v občini kakor udi izven OZD, ki teh povezav nimajo pa naj jih čimprej sklenejo oz. skupščini pojasnijo zakaj jih nimajo oz. menijo, da jim niso potrebne. 5. Občinska skupščina poziva vse OZ D, da se v okviru možnosti in na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja v čimvečji meri vključijo v izvoz, zlasti na konvertibilno področje, na področju uvoza pa v čimvečji meri preusmerijo na preskrbo z domačimi repromateriali. 6. Vsaka OZD naj izdela svojo zunanjetrgovinsko bilanco. V izvoz je potrebno obvezno iti, in sicer na konvertibilno področje. Vsaka OZD naj prouči možnosti konvertibilnega izvoza in o tem poroča izvršnemu svetu in obrazloži tudi problematiko različnih cen (izvoznih in doma) o tem naj OZD obvestijo tudi republiške organe. Ob izvozu lahko OZD obvestijo tudi republiške organe. Ob izvozu lahko OZD dosežejo nekatere ugodno sti. 7. Na področju mednarodne menjave je potrebno upoštevati tako posredni kot neposredni izvoz in tudi na podlagi tega ocenjevati stopnjo pokrivanja uvoza z izvozom. 8. ZZD SO Litija ugotavlja, da TOZD Industrija apna Kresnice ob polletnem periodičnem obračunu ne izkazuje izgube. Kljub temu je nujno potrebno nadaljevati s sanacijo apnenca, ker ima proizvodnja apna splošen pomen za slovensko gospodarstvo. Zaradi tega je potrebno vztrajati na sovlaganju uporabnikov, kot principu sofinanciranja. ZZD tudi podpira sklepe in stališča izvršnega sveta SO Litija glede nadaljnjega razvoja TOZD Industrija apna Kresnice. 9. Lesna industrija Litija in drugi dejavniki morajo takoj intenzivno pristopiti k reševanju kadrovske zasedbe v tej organizaciji. 10. Organizacije združenega dela naj znova preverijo svojo organizacijo dela, izkoriščenost kapacitet in delovnega časa, da bi dosegli zmanjšanje materialnih stroškov na enoto proizvoda in zmanjšali zaostajanje rasti dohodka za rastjo celotnega dohodka. 11. Občinska skupščina predlaga vsem subjektom družbenega in gospodarskega življenja skrajno odgovorno obnašanje na področju politike cen. Skupnost za cene občine Litija pa poziva, da v čimkrajšem času ponovno prouči vsa že odobrena povišanja cen do konca leta 1981, in da pripravi program politike cen do konca leta 1981. Takoj je potrebno zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo strokovne službe skupnosti za cene pri čemer se rešitev po možnosti išče s prerazporeditvijo delavcev v upravi in ne z novo zaposlitvijo. 12. Občinska skupščina poziva Skupnost za zaposlovanje občine Litija, da pripravi analizo stanja nezaposlenosti v občini L itija. Vsem OZD pa priporoča,da dajo prednost zaposlovanju predvsem mladih ljudi in štipendistom. V vseh dejavnostih, ki se financirajo iz svobodne menjave dela preko samoupravnih interesnih skupnosti kakor tudi v administrativnih službah je začasno ustaviti vsako novo zaposlovanje oz. je le ta možna izključno s soglasjem izvršnega sveta. 13. Občinska skupščina poziva obe kmetijski zadrugi, da čim preje pripravijo plan in program jesenske setve ter posvetijo posebno pozornost še nadaljnji krepitvi kooperantske dejavnosti. 14. Z ozirom na to, da izpolnjevanje obveznosti po sprejetih družbenih dogovorih ne poteka v redu (sklad za pospeševanje kmetijstva, sklad za gospodarski razvoj), občinska skupščina poziva vse OZD, da redno poravnajo nastale obveznosti. 15. S sprejetim prostorskim delom DP občine Litija je potrebno čimprej pripraviti program in terminski plan izdelave izvedbenih dokumentov plana. V čimkrajšem času ie potrebno sprejeti dopolnitev zazidalnega načrta GS 4 ter pričeti s pripravami na izdelavo revizije urbanističnega načrta za L itijo in Šmartno. 16. Občinska skupščina poziva vse nosilce planiranja, da najkasneje do 30.8.1981 dostavijo nove potrebe po stavbnih zemljiščih na podlagi katerih bo izdelan program pridobivanja stavbnih zemljišč in predložen v sprejem skupščini. 17. Občinska skupščina ugotavlja, da je investicija vodovoda Reka — Gozd — Litija Erioritetna in jo je nujno čimprej dokončati. Samoupravna komunalna skupnost občine itija predlaga, da v skladu s finančnimi možnostmi sprejme po obračunu investicije vodovoda rebalans plana za leto 1981. 18. Pri vzdrževanju cest tako občinskih kot nekategoriziranih naj se prouči problem odvodnjavanja. 19. Občinska skupščina predlaga Stanovanjski skupnosti, da skuša pritegniti čim več investitorjev družbenih stanovanj ter tako pričeti z načrtovano gradnjo novih stanovanj. 20. Občinska skupščina nalaga izvršnemu svetu SO Litija, oziroma njegovemu koordinacijskemu odboru za spremljanje skupne porabe, da v skladu z gibanjem sredstev pripravi predlog za ustrezno znižanje prispevnih stopenj. 21. Pri sestavi družbenega dogovora med izvršnim svetom SO Litija in SIS s katerim bodo določene konkretne obveznosti posameznim skupnostim za zagotovitev 7.900.000 din za pospeševanje izvoza v SRS, je potrebno izvajati iz programov, tako da se kljub omejitvam zagotovi kar največja stopnja realizacije programov ob ustreznem znižanju režijskih in materialnih stroškov. 22. Občinska skupščina podpira prizadevanja Občinske zdravstvene skupnosti Litija, da z revizijo samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalskimi organizacijami, zagotovi uskladitev obveznosti s svojimi finančnimi možnostmi pri čemer tudi podpira predlog, da se sredstva za financiranje nalog na področju LO in DS na področju zdravstva v letošnjem letu še naprej združujejo po stopnji 0,03 % prispevke OD delavcev v občini, in ne po stopnji 0,20 %. 23. Skupščina poziva samoupravne organe Skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka, da ponovno prouči terminski plan investicij glede na to, da zaradi zakonskih omejitev ne bo možno pridobivati kreditov na bodoči priliv. Nujno je ovrednotiti program dejavnosti, ki se bodo izvajale v objektih, ki jih bomo zgradili s III. samoprispevkom-' 24. Zbori občinske skupščine smatrajo, da ni mogoče v bodoče uveljavljati samoprispevkov v KS v kolikor programi niso v naprej usklajeni z ustreznimi SIS oz. imajo finančno pokritje iz lastnih virov. 25. Zbori občinske skupščine pozivajo vse uporabnike družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, da skupaj z izvršnim svetom znova proučijo svoje finančne načrte in z odgovornim odnosom do družbenih sredstev omogočijo realizacijo sprejetih obveznosti. 26. Komisija za presojo družbene režije naj pri svojem delu išče sistemske rešitve, kako s spremembo predpisov in postopkov zmanjšati število administrativnih opravil, pri čemer je potrebno pri vsakem novem predpisu še posebej ugotavljati ali njegovo izvajanje pomeni večanje administracije. 27. Tudi prostovoljno delo pomembno prispeva k izvajanju politike ekonomske stabilizacije, zato naj se v izvajanje programov KS vključi tudi Z SMS z organizacijo mladinskih delovnih akcij. 28. Delavski sveti v OZD naj bodo nosilci odgovornosti za oblikovanje stališč OZD za delegatsko odločanje. Delavski sveti naj od svojih delegacij zahtevajo poročila, v vsaki OZD pa naj se določi posameznik oz. služba, ki bo skrbela za delovanje delegatskega sistema. 29. Zaostriti je potrebno odgovornost vseh nosilcev nalog pri uresničevanju resolucije in Elitike ekonomske stabilizacije. Tšni svet Skupščine občine Litija je zadolžen za spremljanje in usklajevanje izvajanja sprejetih sklepov in mora na prvi naslednji seji zborov občinske skupščine dati poročilo o njihovi realizaciji. II nm, 9s- Razvoj samoupravljanja in dobri poslovni rezultati V prvih šestih mesecih letos so bili poslovni rezultati v USNJARNI Šmartno pri Litiji, ki je Tozd Industrije usnja Vrhnika, dobri, saj so bili le v manjšem razkoraku s planiranimi. Celotni dohodek je bil dosežen za 96 % , OD pa za 101 % glede planiranega. Tozd izdeluje zgornje usnje, krzno in več vrst usnjene ter krznene konfekcije. Njihovi izdelki se odlikujejo s kvaliteto, pri prodaji pa opažajo, da je na trgu več povpraševanja za omenjenim blagom, kot pa ga zmorejo narediti s. Tone SavSek, vodja nabave v Usnjarni Šmartno. Anton Savšek je pričel v Usnjarni leta 1955 kot učenec, danes je vodja nabavne službe ii Tozdu in sekretar osnovne organizacije ZK. Na vprašanje, s.kakšnimi težavami se spoprijemajo v proizvodnji, kljub temu, da dosegajo predvideno in kako je sedaj s samoupravljanjem pri njih, nam je zaupal: „Če primerjamo situacijo z letom 1968, ko smo imeli prisilno upravo, lahko z gotovostjo trdim, da smo veliko dosegli. Takratna Usnjarnaje imela obrat čevljarstva, krznarstva in usnjarstva, na tržišču pa je nastopala samostojno. Vzrokov za slabo poslovanje je bilo več. Nismo imeli razširjene trgovske mreže, tehnična opremljenost obratov je bila slaba, vodilni kader je kazal nezmožnost, ko pa smo se združili z Industrijo usnja Vrhnika, pa se je stanje postopoma pričelo izboljševati. Povprečni OD v Tozdu pride sedaj na delavca 10.275 dinarjev. Preskrba s kožo je bila do sedaj zadovoljiva. Nabavljamo polovico doma, ostalo pa uvažamo. Več težav imamo pri nabavljanju potrebnih kemikalij, sicer pa smo za naslednje polletje že zaskrbljeni za nabavo surovin, ker nam primanjkuje deviz. Težave so tudi v ne dovolj visokem doseganju cen, stimulacija pa je nizka. Povedati moram, da bodo delavci obrata usnjarne imeli kolektivni dopust, dočim v krznarni ne, to pa zato, ker je sedaj najprimernejši čas za obnavljanje obrabljenih strojev v tem obratu. V tem času je sprejetih na počitniško delo 20 študentov, kar uvajamo že več let. V zadnjem času je samoupravljanje pri nas bolj zaživelo. Maloštevilna osn. org. ZK z 20 člani si prizadeva na vseh področjih, še posebno pa bomo posvetili veliko pozornost delegatskemu sistemu. Končno je zaživela tudi delavska kontrola, iskali pa bomo še nove možnosti za učinkovitejše obveščanje delavcev. V polletju smo izvozili za 3.700.000 dolarjev, pred kratkim pa je centralni delavski svet DO zavzel stališče, da čim več izvažamo, četudi na svojo škodo. Seveda pa ne bomo sme li pozabiti tudi na naše domače čevljarje." R.Kos Novi prostovoljci v enotah teritorialne obrambe Junija letos so se v učnem centru na Slatni zbrali mladinci in mladinke - prostovoljci in se usposabljali za opravljanje določenih vojaško-političnih nalog v okviru teritorialnih enot. Program njihove vzgoje sta pripravila OŠTO Litija, Komisija za SLO pri OK SZDL Litija. Mladi teritorialci pa so sami pripravili in izvedli kulturni program, v katerem sta sodelovala tudi tov. Zvone Bric — Sil in tov. Janez Konjar — Jan, udeleženca NOB, ki sta s svojim pripovedovanjem živo prikazala dogodke iz narodno osvobodilne borbe. S svojim pripovedovanjem sta se mladim tako prikupila, da so ju povabili na njihov slavnostni sprejem v enote TO. Med vzgojo so tudi sami uredili, opremili in izdelali glasilo „Mladi teritorialec". Vzgojo so zaključili pred spomenikom padlih borcev na Javor-skern pilu s slovesno zaprisego, da prostovoljno vstopajo v enote teritorialne obrambe, v okviru katerih bodo poslej vedno priprav-i jeni braniti svojo domovino. Marina K. Obrambni dan ZRVS Litija Preizkus znanja in vojaških sposobnosti članov ZRVS imenujemo v litijski občini „Obrambni dan". Želje predsedstva občinske konference ZRVS Litija so, da bi v tej akciji aktivno sodelovalo čim več novo sprejetih tovarišic in tovarišev, ki nimajo čina, pač pa delajo na odgovornih mestih na področju SLO in DS ter ostalo prebivalstvo in mladina, saj je „Obrambni dan" odprtega tipa, namenjen čim širšemu usposabljanju ZRVS in ostalega prebivalstva. Obrambni dan naj bi postal množična manifestacija, ki bi prispevala h krepitvi obrambne sposobnosti vseh, utrjevala tovarištvo, bratstvo in ljubezen do domovine in vseh pridobitev NOB. Rezultati letošnjega obrambnega dne so pokazali, da smo bili letos v marsičem uspešnejši. Obrambni dan je potekal v prijetnem vzdušju ter zelo delavno. Med pohodom so skupine reševale taktično nalogo, kjer je bil poudarek na protioklepni borbi, osvežile so znanje iz topografije ter se seznanile z bojnimi lastnostmi avtomatske puške. Na cilju - 12 km oddaljenem strelišču - pa je vsak pokazal in preizkusil svoje sposobnosti v streljanju z avtomatsko puško. Niso biliredki.ki so dosegli vse možne zadetke. Na tej delovni točki pa je bilo prikazano tudi streljanje z ročnim minometom. Prepričali smo se v učinkovitost tega orožja. Malica, lepo vreme ter zelo dobri rezultati so prispevali k dobremu razpoloženju na obrambnem dnevu RVS Litija, na katerem so letos manjkali le redki. R.M. S preizkusa strelskih sposobnosti z avtomatsko puško. Marsikdo je dosegel vse možne zadetke. (Foto: GO) Drugi vpis najboljših učencev Komisija za priznanja pri izobraževalni skupnosti Litija je tudi letos organizirala svečan vpis najboljših učencev v zlato knjigo in knjigo mladih talentov. V prvo so vpisali osmošolce in učence glasbene šole, ki so imeli vsa leta šolanja odličen učni uspeh, v drugo pa šolarje, ki so dosegli večje uspehe na občinskih, medobčinskih ali republiških tekmovanjih. - Na slovesnosti, ki je bila 27. junija na gradu Bogenšperku, je predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Andrej Kralj podelil listine o vpisu v zlato knjigo Andreju Blazniku, Alenki Djukić, Nataši Germ, Urošu Habiču, Bernardi Kocilja, Andreju Likoviču, Gorazdu Pavlihi, Renati Penčur in Mateju Resniku iz Litije; Nadi Houcke, Vidi Okoren, Maruši Pintar, Anuški Potisek, Andreju Rovšku, Samu Godcu in Lili Vrisk iz Šmartna; Vesni Kline in Ivici Vidergar z Vač; Jožetu Medvedu z Dol ter Urški Meglic (glasbena šola). J Listino o vpisu v knjigo mladih talentov pa so prejeli: Alenka Djukić in Boštjan Grošelj iz Litije; Zdenko Janežič in Lili Vrisk iz Šmartna ter Danica Praznik iz enote s prilagojenim programom osnovne šole Litija. V kulturnem sporedu so sodelovali učenci litijske osnovne šole z recitalom „Človek si ustvari srečo sam", za glasbene točke pa so poskrbeli solisti in harmonikarski orkester glasbene šole iz Litije. B.Ž. Mladinci in mladinke, novi prostovoljci v enotah teritorialne obrambe, pred odhodom na eno izmed nalog v učnem centru na Slatni 11. srečanje ZRVS Jugoslavije Tudi letos je bilo tradicionalno srečanje ZRVS Jugoslavije. Gostiteljica tega srečanja je bila socialistična republika Hrvatska. Delegacije iz vseh republik in pokrajin so se spoznale z gospodarskim razvojem in napredkom te republike. Člani druge ljubljanske skupine smo bili gostje reške regije, občinske konference ZRVS Rovinj ter mestne konference Reka. Pri tem je treba poudariti, da je socialistična republika Hrvatska kot gostiteljica letošnjega srečanja ZRVSJ pokazala popolno privrženost utrjevanju bratstva m enotnosti bratskih republik in pokrajin, kar seje še posebno manifestiralo na skupni proslavi 5. julija na Plitvicah Letos, ko praznujemo 40-obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorju je bila na tej zvezni proslavi na Plitvicah ponovno izražena odločnost, vseh preživelih borcev in rezervnih vojaških starešin, trdno stopati po Titovi poti in se upreti slehernemu sovražniku, pa naj bi se ta pojavil znotraj ali zunaj naših meja. Vsi govorniki na osrednji proslavi na Plitvicah so bili deležni burnih in spontanih aplavzov, iz česar lahko zaključimo, da so jugoslovanski narodi trdno odločeni utrjevati bratstvo in enotnost in se upreti vsakomur, ki bi poskušal razdirati sistem naše samoupravne družbe, za katero smo ogromno žrtvovali. Tudi brez Tita s Titom je bila vsesplošna parola vseh udeležencev na osrednji proslavi ZRVS Jugoslavije na Plitvicah. Kot gostje 11. srečanja ZRVS Jugoslavije v socialistični .republiki Hrvatski moramo poudariti, da je SR Hrvatska storila vse, da smo se v dneh srečanja počutili kar najbolje. Vrnili smo se s spoznanjem, da je SR Hrvatska ogromno napredovala na vseh področjih družbenega življenja. V. F. Zakaj opuščajo vrtove in terase? Letošnje polletje je bilo izredno vroče in ljudje so si zlasti proti večeru zaželeli posedeti v hladnem vrtu ali na terasi mnogih gostiln v Litiji in Šmartnem in si potešiti žejo z vrčkom piva ali drugo osvežilno pijačo. Toda v Gostinskem podjetju Litija so menili drugače, saj je bila terasa gostilne Majoflca v Šmartnem celo polletje preprosto prazna, ker so mize in stole enostavno pospravili. Gostje so si hočeš - nočeš gasili žejo v zatohli notranjosti, mnogi pa so šli raje drugam (slika zgoraj). Tudi v Litiji ni bilo dosti bolje. Terasa ob restavraciji Pošta je včasih privabljala množice Litijanov, letos poleti pa je samevala v vročem polletju. Sistem strežbe na terasi namreč ni tak, da bi privabljal goste (spodaj). Menda ni potrebno ob tem še posebej poudarjati, da gostinci ustvarjajo dohodek od gostov, ki pa jih je treba dobiti in zadovoljiti. V naši občini se očitno branimo preveč zaslužiti oz. ustvarjati večji promet v gostinstvu, saj so redki primeri, da bi kdo pri 30° C imel terase zaprte. Foto:GO-Br. Občan iz Polšnika (ime hranimo v uredništvu) sprašuje, kako da Veterinarska postaja v Litiji ne poskrbi pravočasno za cepljenje prašičev. Zdi se mu nerazumljivo, da je vsako leto na oglasnih deskah, pa tudi v Glasilu občanov nešteto obvestil o cepljenju psov, za cepljenje prašičev pa se letos do sedaj še ni nihče zmenil. Kako kaže vreme? L etošnji junij je bil še precej nestalen, saj smo zabeležili velika nihanja temperature (v dveh dneh za 19°C) in hitro spremembo vremena. Sicer pa je bil na splošno junij mnogo bolj topel kot maj, temperatura se je.enkrat povzpela tudi do 31°C. Vremenski podatki za junij so za Litijo naslednji:, — najvišja temperatura je bila IS junija 31°C — najnižja temperatura je bila 19. junija 10°C — poprečna najnižja temperatura je bUa 14°C — poprečna najvišja temperatura je bila 24°C — srednja dnevna temperatura je bila 19°C — 12 dni je bilo deževnih, od tega 4 nevihte — sončnih ali delno sončnih dni je bilo 20 Julij je bil sicer bolj vroč kot junij, vendar tako ekstremnih temperatur v juliju nismo imeli kot v juniju. Vreme seje počasi umirilo in nastopilo je pravo poletje. Vremenski podatki za julij za Litijo so naslednji: - najvišja temperatura je bila 29°C (6., 11., 24. in 31. julija) - najnižja temperatura je bila 11 °C -27. julija - poprečna najnižja temperatura je bila 16°C - poprečna najvišja temperatura je bila 26°C - srednja dnevna temperatura je bila 21 °C - S dni je bilo deževnih, od tega 3 nevihte - sončnih ali delno sončnih dni je bilo 20 Avgusta smo imeli pravi toplotni udar, saj se je temperatura 2. in 3. avgusta povzpela kar na 33°C. Tudi sicer je bil letošnji avgust lep, sončen in pravi poletni mesec. Podrobnejše podatke za avgust bomo objavili v naslednji številki Glasila občanov. In kaj se nam obeta v prihodnje? September nas popelje v najbogatejši letni čas, jesen. Delo in pridnost na polju, v sadovnjakih in vinogradih je narava bogato poplačala. Vročina je pojenjala in prve ohladitve nam prinašajo zlasti hladne noči in jutra. Vreme se je umirilo, vremenski reki tega časa pa se v glavnem nanašajo na vreme jeseni, pozimi in pomladi. Pa poglejmo, kaj pravijo ljudski reki za jesen: -Cev jeseni grmi, se leto ponovi - Če nerado pada listje z drevja, je spomladi dosti gosenic, mrčesa - Topla jesen oznanjuje, da se spomladi zima težko odmi-kuje - V jeseni je za vsakim grmom dež - Kadar zgodaj listje odpade, sneg potem zgodaj zapade In za september (kimo.vec): - Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči - Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje - Kakršen kimavec, takšen bo sušeč - Ako na Ilija (I. september) jasno gorko, bo štiri tedne vedro - Če je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje - Lenard (6. september) kolikor ima snega na planini, toliko ga ima božič v dolini - Ako je na mah mašo (8. september) lepo, bo potem dva meseca suho - Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši - Ako je Matevž (21. september) vedren, bo prijetna jesen - Ako Mavricija (22. september) sonce sije, pozimi huda sapa brije - Če o Mihaelu (29. september) žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo - Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči Sezona za modelarje Mladi modelarji Jernej Primožič, Sebastjan Dime in Branko Rozman na enem izmed treningov z modeli Al na Mahovni, kjer se litijski modelarji poleti največ zadržujejo. (Foto: GO-Br) Na Tisju delajo OD 24. DO 29. AVGUSTA JE 23 BRIGADIRJEV DELALO NA TISJU. Brigrado sestavljajo mladinci in mladinke iz litijske občine, sestavljajo pa jo tako delavci kot študenti. Brigadi pomagajo tudi gozdarji Gozdnega obrata Litija. Brigadirji delajo na Tisju dostopno pot od Pustovega mlina do Tišja. Izgradnja poti je bila nujna, saj bo 20. septembra na Tisju osrednja občinska proslava, kasneje pa jo bodo koristno uporabljali tudi prebivalci Tišja in obiskovalci te vasice, v kateri je bila 2 4. decembra 1941 bitka II. štajerskega bataljona s sovražnikom. Brigadirji stanujejo na Slatni nad Šmartnem, kjer imajo tudi idejnopolitično, kulturno in športno dejavnost. Komandant brigade je Ivan Žičkar, komandant naselja pa Miran Repič. Br. Marsikoga zavede 1 Prometni znak na križišču pri obratu Lesne industrije v Šmartnem kaže smer proti Ljubljani v levo skozi Za vrstnik, Št. Poljane in Trebeljevo. Marsikateri voznik, ki pripelje z dolenjske strani in ne pozna cest, želi pa v Ljubljano, zabije tako, kot mu kaže prometni znak. Seveda ob tem nihče ne ve, da je ta cesta makadamska in da se L itijani že dolgo let ne vozimo več po tej cesti v Ljubljano. Bi se nemara dalo to nevšečnost tudi kako drugače resiti? (Foto: GO-Br.) Aktivni modelarji Prizadevni člani litijskega aerokluba „Milan Borišek" so letošnje poletje dobro izkoristili. Pozimi v glavnem delajo modele v delavnicah in se tudi sicer strokovno izobražujejo, spomladanski, jesenski in zlasti poletni meseci pa so priložnost za preizkušanje modelov in za tekmovanja. Mlajši člani aerokluba se v glavnem ukvarjajo z modeli A-l in A-2, nekateri pa posegajo že po zahtevnejših - tudi daljinsko vodenih - modelih. Seveda pa je treba iti lepo po vrsti in se najprej seznaniti in obvladati lažje modele, nato pa se lotiti zahtevnejših. V aero-klubu Milan Borišek v Litiji imajo pravzaprav še največ težav z materialom za izdelavo modelov, ki ga je treba večinoma nabaviti preko meje,. Največ rabijo balze (poseben izredno lahek les), pa razna lepila, prevleke, motorje in drugo. Z veliko vztrajnostjo in iznajdljivostjo pa tudi te težave še kar uspešno premagujejo. Pri tem jim največ pomaga njihov vodja Matjaž Peskar, s svojimi bogatimi izkušnjami pa Veri Kolman. Kmalu pa se bo iz JLA vrnil tudi Jože Zupan, ki bo spet prevzel skrb nad najmlajšimi modelarji. Br. PLANINSTVO PLANINSKI KAŽIPOT Izleti PD Litija od septembra do novembra 1981: 5. in 6/9. Korošica in Ojstrica 13/9. Krvavec (dan planincev) 20/9. Postojnska jama - Nanos 4/10. Gore - Kopitnik 11/10. Trim akcija v občini 8/11. Izlet v neznano Ali ste vedeli? - od kod ime Farbarjev grad. Gre za litijski grad Turen, ki je v svoji zgodovini pogostokrat menjal svoje lastnike . Od 1587 ga je imela v lasti rodbina Wagen, za njo so bili lastniki gospodje Verncški. Sredi 19. stoletja ga je odkupil barvar Jenko in po njem je urad dobil ime Farbarjev grad, tako kot mu pravimo še danes. Njegova zadnja individualna lastnica je bih znana slikarka Mira Pregljeva. ... - da je bilo prvotno ime vasice Mišji dol v KS Primskovo Menišji dol. Vas so zgradili stiski cisterjan-ci, ki so imeli tu svoja posestva. Nad naseljem je cerkvica sv. Lucije, kjer je bila . nekdanja božja pot, kraj katere so bili ob žegnanjih usnjarski in čevljarski sejmi... m -da je blizu vasice Podpeč v KS Gabrovka več kraških jam, od katerih sta najbolj znani Ajdovska in Fantovska jama, v kateri so se nekdaj skrivali fantje, ko so jih iskali za vojaško službo. O jamah kroži več pravljic, da je v njih voda, ki seže pod Veliko Gobo in je tam zlato, ki ga varuje orjaška kača... (Zbral: S. U.) -,_,_,> KULTURA Franci Lesjak razstavlja v Trebnjem Trebnje na Dolenjskem je postalo jugoslovansko središče srečanj likovnih samorastnikov, kjer se že štirinajst let zbirajo slikarji in kiparji iz vse države !)a tudi iz tujine. Vsako drugo eto pripravijo organizatorji v povsem preurejenih prostorih likovno razstavo/ Na šestem salonu likovnih samorastnikoV je sodelovalo letos 30 slikarjev, od teh 8 iz naše republike. Med njimi je bil tudi Franci Lesjak, delavec v inšpekcijskih službah občine Litija, ki seje tokrat prvič predstavil javnosti. Ob otvoritvi salona, ki so se je udeležili tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij Litija in njegovi delovni kolegi, je F ranci zagotovil, da bo prihodnje leto sodeloval na 15. taboru trebanjskih samorastnikov, odzval pa se bo še našemu povabilu in pripravil razstavo svojih del na gradu Bogenšperku. B.Ž. Ena kmeti slik Francija Lesjaka, ki je na salona jugoslovanskih i&ovnih samorastnicov v Trebnjem vzbudil veliko pozornosti ljubiteljev likovne umetnosti. S POTI I V BUKAREŠTO Piše: Ivan Godec POTEK KONGRESA ' Kongres generalne zveze romunskih sindikatov je potekal v centru Bukarešte, v kongresni dvorani, ki je estetsko in uporabno arhitektonsko lepo povezan del zgradbe prizidan k bivšemu kraljevemu dvorcu. Trajal je tri dni na začetku aprila letošnjega leta. Njegova pomembna značilnost je bila nadvse dobra organizacija, v kateri bi se tudi mi mogli naučiti česa novega. Pričakoval sem veliko manifestacijo, kakršni so sindikalni kongresi v tistih družbenopolitičnih sistemih, kjer ima povsem prevladujočo vlogo partija. Kongres je p6 mojem mnenju bil v resnici manifestacija, ki pa je vendarle pokazala na veliko enotnost prisotnih, na brezkompromisno podporo politiki partije in neomajno privrženost osebnosti Nikolaja Ceausescuja. Ta je imel na kongresu tudi izčrpen referat. Za njim je podal poročilo predsednik centralnega sveta generalne zveze romunskih sindikatov Cornel Onescu. Sledila je izčrpna razprava o poročilu. Trajala je vse tri dni kongresa in potekala v glavnem na plenarnih zasedanjih. Le drugi dan so se delegati razdelili v šest komisij in delali v njih. VSEBINA POROČIL IN RAZPRAVE Referati, poročilo in razprava so zelo pozitivno ocenili napredek Romunije v povojnem obdobju in najpomembnejše rezultate zadnjih petnajst let. Se posebej so pozitivno ocenili prispevek sindikalnega gibanja k vlogi romunskega delavca vse od prvega sindikalnega kongresa 1921 v Breševu. Nekaj pomembnih podatkov. V primerjavi z letom 1939 imajo 48-krat večjo industrijsko prozvodnjo in 14-krat večji nacionalni dohodek. V času od 1976-1980 so osebni dohodki realno porasli za 29 %. Razmerja med najvišjimi in najnižjimi OD so 1:5. Delovni teden je sedaj 46 ur, do konca sedme petletke (do leta 1985) predvidevajo doseči 44 ur. Zgradili so ogromno stanovanj in obljubljajo, da bodo do 1985. leta rešili vse stanovanjske probleme. Prehrano med delom imajo organizirano le za 12% delavcev. Organizirajo delovna tekmovanja v dvaintridesetih poklicih. V preteklih petih letih so prijavili 35000 inovacij. Število vseh delavcev - članov sindikata -je sedem milijonov, ki so organizirani v 10.000 osnovnih organizacijah in povezani v trinajstih strokovnih sindikatih. Samoupravljanje uvajajo , postopoma (ne gre te besede enačiti z našimi razmerami). Delavci odločajo na generalnih zborih. Organ teh zborov je delavski svet. Predsednik sindikata je hkrati predsednik generalnega zbora delavcev. Sindikat po njihovem mnenju omogoča množični vpliv delavcev na odločanje o vseh pomembnih vprašanjih. Mednarodno aktivnost imajo dobro razvito. Načela njihove zunanje politike so zelo podobna našim. Romunski sindikati sodelujejo s sindikati iz 124 dežel. Uvodne referate, še zlasti nastop predsednika Nikolaja Ceausescuja, so delegati večkrat prekinjali s ploskanjem, skandiranjem Ceausescu .— narod, Ceausescu - partija in Ceausescu *- mir ter pravimi ovaci-jami. Razprava je bila stereotipna. Vsak razpravljalec je svojo razpravo bral sedem minut. Omejitev je veljala dosledno za vse - tudi ministre. Sestavljena so bila po isti shemi od kratke predstavitve kraja in podjetja in njihovih uspehov do posameznih predlogov. Običajno so vsebovala nekaj kritike in samokritike. Vsi razpravljala so tudi izrekli zaupanje v vodstvo partije in predsednika Ceausescuja. Soglasno so izvolili vse organe, sprejeli resolucijo in opravili spremembe statuta. Na kongresu je bilo od izvoljenih 2029 prisotnih, 2000 delegatov, med njimi 819 žensk, 1775 Romunov, 176 Madžarov, 42 Nemcev. Od vseh delegatov je bilo 75 % delavcev. POZORNOST JUGOSLAVIJI Za delo jugoslovanske delegacije so organizirali neposreden prevod poteka kongresa v srbskohrvatski jezik. Tako sva s tov. Viskićem mogla kongresu dobro slediti. Dva radijska re-porterja sta odlično opravila svoje prevajalsko delo. Žal nama kljub najini prošnji niso dali besedila resolucije in predloga sprememb statuta. V celoti vzeto je bil to kongres, ki je izpričal trdno odločenost Romunije vztrajati na svoji do sedaj uspešni poti v socializem. FILMSKI KAŽIPOT V septembru bodo v šmarskem kinu predvajali: ameriško fantastično grozljivko „Manitou, hudobni duh", hong-kongški fantastični film „Super infra mož", ameriško komedijo „Kmalu bo poletje" in krimi-nalko „Pasje popoldne". PET LET ŠMARSKEGA OKTETA - Sredi junija se je Šmarski oktet prvič predstavil v avli domače šole s celovečernim koncerfbm. Pod vodstvom Rudija Vidica je izvajal slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi. S tem nastopom je počastil letošnje jubileje in petletnico svojega delovanja. Pevci so se na koncertu zahvalili dosedanjima članoma Janezu Kotarju in Karlu Štefancu za pet let petja ter jima podarili sliki Šmartna - delo slikarja Jožeta Meglica. V LITIJI JE PELO PET ZBOROV - Na predvečer letošnjega XII. tabora slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični so se ob 20. uri začeli koncerti v 27 krajih osrednje Slovenije, na katerih je nastopilo 110 pevskih zborov z nad 4000 pevci. V naši občini smo tako srečanje organizirali v dvorani na Stavbah, kjer so sodelovali: Šmarski oktet, moški pevski zbor iz Gabrovke, domača Lipa, dekliški nonet iz Trebnjega in moški pevski zbor Boris Kidrič iz Kidričevega. Maloštevilni poslušalci, bilo jih je le nekaj nad 100, so navdušeno pozdravili zlasti oba gostujoča zbora, pa tudi domači izvajalci so bili deležni njihovega priznanja. Po koncertu je organizator priredil za vse nastopajoče družabno srečanje, gostoljubni Litijani pa so nato pevce iz Kidričevega odpeljali na svoje domove, kjer so jih prenočili. MNOŽIČNA UDELEŽBA NA XII. TABORU - Pred zadnjo junijsko nedeljo je potekal« v Šentvidu pri Stični XII. tabor slovenskih pevskih zborov, osrednji svečanosti, na kateri je nastopilo 213 pevskih zborov s skoraj 7000 pevci, so prisostvovali tudi predsednik predsedstva SF RJ Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Pepca Kardelj, Mitja Ribičič, dr. Marjan Brecelj, Vida Tomšič in drugi. Množici pevcev in pevk ter obiskovalcev je spregovoril književnik Matej Bor. Iz naše občine so na najbolj množičnem srečanju slovenskih zborov sodelovali: moški zbori iz Gabrovke, Hotiča-Kresnic, Litije, Polšnika in Šmartna, mešana zbora iz Jevnice ter Primskovega in ženska zbora iz Gabrovke in Kresnic. LETNI NASTOP MLADIH GLASBENIKOV - Ob zaključku šolskega leta so se učenci litijske glasbene Šolska vrata so spet odprta Šole so spet oživele, kljub temu pa se šolarji še vedno radi spominjajo počitnic. Toda obveznosti v šoli so iz dneva v dan večje, in prijetne spomine bodo v celoti zamenjale šolske obveznosti in vsakdanje skrbi za učenje ter naloge. Lanski učni uspehi učencev naših osnovnih šol so bili zelo dobri. Upajmo, da bodo ob koncu naslednjega šolskega leta še boljši. OSNOVNA ŠOLA št. učencev izdelali niso izdelali štev. % število % Obisk % Litija od 1. - 8. razreda Šmartno od 1. - 8. razreda Gabrovka od 1. - 8. razreda Litija EPP od 1. - 8 razreda 1.229 590 268 51 1.201 585 266 51 97,72 99,15 99,25 100,00 28 5 2 2,28 0,85 0,75 97,32 96,82 97,38 95,28 od 1. — 8. razreda skupaj 2.138 2 103 98,36 35 1,64 96,70 šole predstavili na letnem koncertu; učijo se klavir, harmoniko, flavto, trobento in klarinet, na šoli pa delujeta še baletni oddelek in harmonikarski orkester. Letos je bilo vpisanih 82 učencev, ki jih je poučevalo 6 glasbenih pedagogov. Mladi glasbeniki so imeli v minulem šolskem letu 21 javnih nastopov. Sodelovali so tudi na IV. reviji glasbenikov Zasavja, Dolenjske in Notranjske, ki je potekala v Ljubljani, Logatcu in Litiji ter na VIL reviji zasavskih glasbenih šol s koncerti v Laškem, Hrastniku in Zagorju. V DVORANI NA STAVBAH NAD 8000 OBISKOVALCEV - V minuli sezoni se je zvrstilo v litijski dvorani na " Stavbah 29 različnih prireditev. Največ je bilo glasbenih, in sicer 10, sledijo pa zabavne - 6, * gledališke - 5, razne proslave -4, lutkovne - 2 in po 1 folklorna ter literarna prireditev. In kako je bilo z obiskom? Na najbolj obiskani predstavi so našteli nad 600 poslušalcev, na najslabše pa le 45. Vse prireditve si je ogledalo 8020 občanov ali povprečno 276 na predstavo. MLADI LUTKARJI SO SE PREDSTAVILI -Zadnje dni pouk?, so lepaki vabili šolske in predšolske otroke v šolo na Rozmanovem trgu v Litiji, kjer jim je lutkovna skupina, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Litija - vodi pa jo učiteljica Berta Juvan - petkrat uprizorila igrico „Kani so izginili šolski redi?". Osemčlanska „ekipa" bo jeseni izvedla še nekaj gostovanj, želi pa se povezati tudi z ostalimi lutkovnimi skupinami, ki delujejo na osnovnih šolah. Vsekakor je zamisel o rednih lutkovnih predstavah za naše najmlajše vredna pohvale; upajmo, da bodo prvi igrici sledile še druge in tako prispevali h kulturni vzgoji cicibanov in pionirjev svoj delež. LITIJSKI GODBENIKI V ČRNEM POT OKU - Sindikalni pihalni orkester iz Litije je predvidel za zaključek sezone dva promenadna koncerta; zadnje dni junija je nastopil v parku doma Tišje, kjer je navdušD člane domske skupnosti; koncert na gradu Bogenšperku, kjer bi se predstavil obiskovalcem na predvečer dneva borca, pa je zaradi preurejanja grajskega dvorišča preložil na september. VEČ SREDSTEV ZA AMATERSKO DEJAVNOST — Na zadnji konferenci Zveze kulturnih organizacij Litija so delegati ocenili dosedanje delo te organizacije in ugotovili, da je v zadnjih letih zelo razširila svojo dejavnost. Letos deluje v občini 11 odraslih pevskih zborov, 2 okteta, 5 dramskih skupin, harmonikarski orkester, zasavski rogisti ter po e,na folklorna in lutkovna skupina. Za vse pa je predvidenih le 20 starih milijonov dinarjev, kar je več kot premalo. Veliko več sredstev je predvidenih za organizacijo prireditev v dvorani na Stavbah, kjer pa so organizatorji z obiskom malokdaj zadovoljni. Prisotni delegati so zahtevali, naj se že v prihodnjem letu nameni več sredstev amaterskim skupinam, urediti je treba nagrajevanje zborovodij in režiserjev in dodeljevanje dotacij društvom na terenu. Znižajo naj se stroški za dvorano na Stavbah kar pomeni, da se bo treba odreči dragim gostovanjem, ob pomoči sindikatov pa naj bi že v prihodnji sezoni stekel gleda-liško-glasbeni abonma. To so obenem tudi naloge iz srednjeročnega plana, kjer predvidevajo še uvedbo filmske vzgoje, poživitev dela z mladino in postopno reševanje kadrovskih težav. V ŠMARTNEM SO ZAIGRALI „MODRO VRTNICO" - Dramatski krožek, ki ga na šmarski osnovni šoli vodi učiteljica Hilda Malis, se nam je že drugo leto zapored predstavil ob koncu šolskega leta z igrico. Tokrat so mladi igralci in igralke naštudirali „Modro vrtnico" Kristine Brenkove in jo dvakrat uprizorili za učence nižje in višje stopnje ter njihove starše, gostovali pa so tudi v domu Tišje v Črnem potoku. TRETJIČ NA SREČANJU OKTETOV - Zadnji petek' in soboto v juniju se je v Šentjerneju na Dolenjskem srečalo 50 oktetov iz vse Slovenije, tokrat že desetič. Šmarski oktet je sodeloval tretje leto. Prvi dan je nastopil z domačim in Ribniškim oktetom ter pevci iz Žirovnice in Kobarida v Kostanjevici na Krki, drugi dan pa je sodeloval na skupnem nastopu v Šentjerneju. B.Ž. Za večino učencev je zaključek pouka vsekakor bolj prijeten dogodek kot pričetek novega šolskega leta. Takole je bilo ob zaključku preteklega šolskega leta junija letos v litijski šoli, ko je ravnatelj šole Jože Grošelj najboljšim učencem podelil knjižne nagrade in diplome. (Foto: GO - Br.) IZ KIS VJttVMIB SKII^OSTI OIMll!\'K LITI- KS LITIJA — DESNI BREG KS JEVNICA Nova cesta Skozi dejavnosti krajevne skupnosti ■ Med stanovanjskimi bloki ob Ulici komandanta Staneta (bivši Rozmanov trg) in hišami, v katerih so zasebni obrtniki z avto dejavnostjo, je nastala nova ulica, ki zaenkrat še nima imena. Na samoupravni komunalni skupnosti ji pravijo kar „servisna cesta", ker poteka mimo obrtnih delavnic z avto servisno dejavnostjo. Cesta je dobila spodnjo plast asfalta, za dokončno izdelavo ceste pa bo bržkone treba počakati do naslednjega leta, ker bo Komunalna skupnost zaradi nepredvidenih stroškov pri vodovodu Reka Gozd - Litija - Šmartno (plačati je treba 3,27 milijona din energetskega prispevka, kar ni bilo predvideno) vsa sredstva angažirala pri vodovodu, ki je prednostna investicija. (Foto: GO-Br.) kS KRESNICE Dobri rezultati mladih gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Kresnice je v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo Litija v juniju organiziralo občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje m mladince. Mladi so se pomerili v vezanju vrvi, trodelnem napadu, štafeti ter vaji z brentačo. Pionirji in mladinci so pokazali dobro operativno i usposobljenost, kar je podlaga, da bodo dostojno zamenjali starejše gasilce. Največ uspeha so imeli mladinci in pionirji PGD Vače in Jablanice. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, kar je zahvala marljivim gasilskim delavcem iz Kresnic, ki so kljub slabemu vremenu dobro izvedli celotni tekmovalni program. Takšna srečanja so koristna, ker dajo prikaz dela z mladimi, ki je ena izmed osnovnih nalog gasilstva. Tekmovanje za člane in članice bo jeseni v Jevnici. REZULTATI: Mladinci 1. Vače 2. Štangarske Poljane 3. Polšnik 4. Sava 5. Jablanica 6. Javorje Mladinke 1. Jablanica KS ŠMARTNO 2. Kresnice PIONIRJI: „A" 1. Vače 2. Kresnice 3. Sobrače 4. Kostrevnica-izven konkurence PIONIRJI: „B" Jablanica Vače Z a vrstnik Kresnice Polšnik Litija ROKAVE C SLAVKO Tombole ne vlečejo več Konec junija je Rokometni klub v Šmartnem organiziral drugo tombolo, ki »'! je je v lepem in vročem vremenu udeležila velika množica ljudi. Vendar pa kljub množici ljudi tombola ni najbolje uspela, saj ljudje ne kupujejo več po 10 ah 20 tombolskih kartic, tako kot včasih. Večina se je zadovoljila kar z eno ali dvema. Splošno varčevanje je očitno prodrlo tudi do takšnih prireditev. F oto: Alenka Sotlar, Šmartno V srednjeročnem planu KS Jevnica za obdobje 1981—85 smo se predvsem opredelili za izgradnjo otroškega vrtca, podaljška mostu čez Savo, lokalni vodovod Jevnica-Kresniške Poljane, gozdno cesto Jevnica-Laze med železniško progo in reko Savo, telefonsko napeljavo v Kr. Po'jane, Jevnico, Golišče in Zg. Jevnico, T RAFO postaje v Zg. Jevnici in Goliščah, položitev zaporne plasti asfalta na cesti Jevnica-Kresniške Poljane in cesti Jevnica-Janče v dolžini 1000 m, izgradnjo skladiščnih prostorov za zadružnim domom in v sodelovanju z ostalimi KS za postavitev TV pretvornika na Gorišči. Začelo se je prvo leto izvajanja tega pomembnega planskega dokumenta. Glede na to, da je bil srednjeročni plan usklajen z vsemi nosilci investiranja v navedene naložbe, bo v letu 1981 položena zaporna plast asfalta na cesti Jevnica— Kr. Poljane in adaptirano cestišča na cesti Jevnica—Janče, dograjeno kabelsko telefonsko omrežje Kresnice—Kr. Poljane— Jevnica z napeljavo v Zg. Jevnico in Golišče, postavljena TRAFO postaja v Zg. Jevnici, urejeno zajetje lokalnega vodovoda Kresniške Poljane-Jevnica ter pridobljena ustrezna lokacijsko tehnična dokumentacija z ustreznimi dovoljenji in glavnimi projekti za planirane investicije, katerih termin izvajanja je predviden v obdobju 1982-84. DPO, društva in organi KS so odgovorno pristopili k izvajanju srednjeročnega plana in letnega plana za leto 1981. Krajani so zgradili načrtovane položitve zaporne plasti asfalta ter adaptacije dela ceste Jevnica—Janče, uredili kanal ter obsekali grmovje. Prav tako so temeljito uredili podaljšek mostu čez Savo, s čimer je omogočen osebni promet do gradnje podaljška mostu z ureditvijo dovoza v podvoz. Opravili so 1500 prostovoljnih ur. Omeniti velja, da je bilo na akcijah prisotnih 80-100 krajanov. Vaščani Male Noge in Golišč že vrsto let uspešno vzdržujejo ceste. Lastniki počitniških hišic v Goliščah redno sodelujejo pri urejevanju cest ter se zavzeto vključujejo v delo KS. Občani bodo aktivno sodelovali pri urejanju družbenega prostora v zadružnem domu, kjer želimo urediti centralno ogrevanje, ter omenjeni prostor prirediti za izvajanje telesne vzgoje učencev OS Jevnica, rekreacijo občanov in kulturne prireditve. Z ureditvijo zajetja lokalnega vodovoda Kr. Poljane-Jevnica bo v letu 1982 možno položiti cevovod z izgradnjo rezervoarja ter za daljše obdobje zadovoljiti potrebe po vodi v naseljih Jevnica in Kr. Poljane. Društvena dejavnost je zelo razvejana v kulturno-umetniš-kem, gasilskem in športnem društvu. Kulturno umetniško društvo uspešno deluje že od osvoboditve, kjer iztopata pevska in dramska dejavnost. Delovno je športno društvo Enotnost, ki je razvilo svojo dejavnost v nogometu, smučanju, strelstvu, namiznem tenisu, šahu, košarki. Poseben poudarek je na rekreaciji, s čimer se vključujemo v široko družbeno akcijo „iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji". Z dograditvijo prostora za balinanje, vzornim športnim domom, urejeno dvorano v zadružnem domu in preurejenim nogometnih igriščem so podam minimalni osnovni pogoji za nadaljnji razvoj športno-rekreacijske dejavnosti. Veliko bo k temu pripomoglo uspešno gostovanje nogometnega kluba Matzen-bach iz Z RN, kjer so se športni delavci izkazali z organizacijo in gostoljubnostjo. V letu 1980 smo ustanovili tudi prostovoljno gasilsko društvo. Operativni člani so v februarju in marcu 1981 uspešno končali tečaj za gasilce I. stopnje. V Gasilski enoti je 35 gasilcev in 10 gasilk I. stopnje. Slednje so redkost v naši družbeno politični skupnosti (občini). Letos bomo organizirali občinsko tekmovanje gasilskih enot 6. septembra. Ob tej priložnosti bomo razvili prapor m oddali namenu električno sireno. Osnovna naloga gasilske enote bo v usposabljanju in opremljanju gasilcev, da bi bili v morebitnih elementarnih nesrečah čimbolj operativno pripravljeni. Vaja NNNP 81 je pokazala dobro obrambno pripravljenost obrambnih struktur KS, kakor tudi krajanov, ki so odgovorno opravili določene naloge. Rezultat uspešne vaje je izvedena štabna vaja v aprilu 1981, kjer so DPO, društva in organi KS reševali nekatere naloge iz obrambnega načrta. Pomanjkljivosti, ki so bile v manjši meri še prisotne, bomo odpravili v interni vaji jeseni 1981 ter pregledali, kako smo v tej smeri uspeli. Ob vsem tem pa nismo zanemarili družbeno-političnega dela KO SZDL, OO ZKS, OO ZSMS in KO ZZB NOV. Sistematično se pripravljamo na volitve delegacij za DPS in SIS v letu 1982. Ekonomski in politični položaj zahtevata od krajanov kar največ organiziranja pri razvoju KS. Smatramo, da bomo z uspelim referendumom v jeseni za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo lokalnega vodovoda in skladiščnih prostorov potrdili odgovornost krajanov. ROKAVE C SLAVKO Praznovanje 4. julija v Golišah pri Aptarju Krajevna organizacija ZZB NOV Jevnica je v sodelovanju s KS in športnim društvom Enotnost pripravila svojevrstno praznovanje 4. julija. Še več, podobno obliko želimo obdržati in jo izpolnjevati, ker je bila všeč tekmovalcem in ostalim krajanom Le kraj srečanja bi po želji menjali. Da bi poživcli zanimanje in privabili čim več krajanov na proslavo ob spominskem obeležju pri Aptarju v Golišah je vodstvo zgoraj omenjenih organizacij in društva pripravilo tekmovalni in rekreacijski pohod. Skupine so sestavljali: mladina (5 čl.), NZ (5), C Z (7), športniki (3), obrtniki (3), gasilci (5) in vojaški starešine (3). Zbirno mesto je bilo ob 7. uri pri spominskem obeležju v Kresniških poljanah. Tuje predsednik sveta KS S. Rokavec pozdravil vse skupine, jim pojasnil namen in cilj pohoda. Vodje posameznih skupin so dobili navodilo za pot, kompas za orientacijo in izžrebali vrstni red odhoda za svojo skupino. Sledila je prva naloga metanje petard v cilj. Iz vsake skupine so tekmovali 3 člani, najboljši v določeni tekmovalni disciplini. Doseženo število točk je vsaki skupini vpisal na list vodja tekmovanja Zoran Fekonja. V razmahu 7 min. so skupine odhajale na pot, ki je imela 6 orientacijskih, opisnih in tekmovalnih točk. Opisati je bilo potrebno 7 spominskih obeležij, metati bombe in še streljati z zračno puško. Strelišče pa je uredil Jožko Štefan-čič in tudi vodil tekmovanje. Na poti je bilo poskrbljeno za kontrolo in majhno okrepči-lo. Pot je bila dolga 11,5 km. Določali smo jo s pomočjo kompasa, kar je bilo zanimivo, in za nekatere tudi težko. Pre-nekateri smo prvič s kompasom določali pot. Ob tem smo spoznali, kako pametna je bila odločitev, da praktično uporabimo nam vsem dobro znani kompas. Da bi utrjevali svoje telesne moči, ne le znanje in spretnost, je bila smer poti izbrana: po ravnini, vzpetini navzgor, navzdol in zopet po hribu navzgor in končno smo se spustili navzdol k zadnji točki, kjer so vsako skupino pozdravili zbrani krajani. Ti so prišli iz vseh vasi naše KS. Ko je zadnja skupina prispela na cilj, je vodstvo pregledalo uspehe posameznih pohodnih skupin. Medtem so se nastopajoči zbrali ob spom. obeležju in pričeli s proslavo ob DNEVU BORCA - Zapel je pevski zbor KUD Jevnica pod vodstvom M. Vahen, predsednik ZB J. Kos je spregovoril o pomenu praznika. V nadaljnjem sporedu so sode- lovali še recitatorji pionirjev in mladina pod vodstvom J. Je-rant. Proslava je bila zaključena z razglasitvijo rezultatov tekmovalnih pohodnih skupin. Njen predsednik J. Kovic je povedal, da so skupine dosegle: 1. mesto — NZ, 2. — mladina, 3. — športniki, 4. - gasilci, 5. - CZ, 6. -obrtniki in 7. mesto vojaški starešine. Prvouvrščena skupina je dobila prehodni pokal, 2. in 3. diplomo, ostale pisno priznanje, kijih je podelil J. Godec, predsednik ŠD Enotnost. S tem je bil svečani del zaključen. Prijetno razpoloženi krajani so bili vabljeni na zabavni del praznovanja. Gostoljubni Golišani, posebno domačini Aptarjevi— Suštarjevi, so pripravili zares dobro okrepčilo in primerno urejen prostor. Hitra in ustre žljiva dekleta in fantje so vsem žejnim in lačnim postregli. Da je bilo razpoloženje še prijetnejše, se je s svojo harmoniko oglasil še J. Končar. Pozneje je zadonela še pesem in tako razvedrila vse prisotne krajane naše KS Jevnica. Eva Kovic IX Kit \*IEVXIII SKIJI1 NOVI I OBČINE LITIJA I K S ŠMARTNO DEVETO SREČANJE V DOMU „TISJE" - Uprava doma „Tisje" v Črnem potoku je letos že deveto leto zapored organizirala srečanje članov domske skupnosti s svojci. Lepa junijska nedelja je privabila v park poleg doma veliko število sorodnikov. 0 napredku in načrtih zavoda je spregovoril direktor Gusti Grošelj, ki je tudi povedal, da bo 15. junij postal praznik njihovega doma, tradicionalno srečanje s sorodniki pa bodo vsako leto pripravili na nedeljo pred tem datumom. Življenje in počutje v domu pa je predstavil Član domske skupnosti Avgust Tome, nato pa je stekel kulturni program; v njem so se predstavili pevci Šmarskega okteta KS SAVA in folkloristi z Javorja, nato pa so podelili knjižna darila zdravstvenim in ostalim zunanjim sodelavcem. Sorodniki in gostje so si po prireditvi ogledali še razstavo ročnih del, ki jo je domska skupnost uredila v novem razstavnem prostoru. B.Ž. Proslava ob Dnevu borca V soboto, 4. julija, je bila na Savi osrednja občinska proslava ob dnevu borca, ki so jo pripravili: Zveza borcev NOV Litija, družbenopolitične organizacije občine Litija in KS Sava. Proslava je bila združena z odkritjem spomenika pomembnemu dogodku iz časa NOB, v počastitev 374etnfce bojev in preboja XI. SNOUB Miloša Zidanška, VI. SNOUB Slavka Šlandra in Kamniško zasavskega odreda prek reke Save in Štajer- ske na Dolenjsko. Na praznovanje so se občani KS Sava dobro pripravili, tako da so v praznično okrašeni vasi prisrčno pozdravili borce Zidanškove brigade, Šlandrove brigade, Kamniško zasavskega odreda, pohodne teritorialne enote iz Maribora ter številne goste in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Kulturni program so izvajali tov. Jože Sevljak, godba iz Litije, napovedovalka Marina, KS POLŠNIK pionirji in mladinci s Save, združena moška pevska zbora s Save in Hotiča. Pozdravni nagovor je imel predsednik sveta KS Roman Berdajs, slavnostni govor pa predsednik SO Litija Jože Dernovšek. Raport pohodnih enot in enot TO je sprejel tov. Mirko Jerman. Spomenik je odkril Andrej Cetinski -Lev. Šestindvajset borcev je dobilo odlikovanja. A. Ocepek Krajevni praznik Občani krajevne skupnosti Polšnik praznujejo krajevni praznik 12. septembra v spomin na vrnitev izseljencev, ki jih je okupator iz teh krajev med zadnjo vojno množično izseljeval. Letošnji praznik krajevne skupnosti bodo krajani krajevne skupnosti Polšnik praznovali V SOBOTO, 12. SEPTEMB RA 1981, OB 15. URI pred osnovno šolo na Polšniku. Krajevni praznik bodo obeležili s proslavo in kulturnim programom, po katerem bo tovariško srečanje občanov krajevne skupnosti Polšnik in gostov. Krajevna skupnost Polšnik in družbenopolitične organizacije vabijo občane, da se udeležijo proslave in tovariškega srečanja 12. septembra 1981 ob 15. uri pri osnovni šoli na Polšniku. KS KRESNICE Velika udarniška akcija Z dograditvijo nove, sodobne poštne zgradbe in z vgraditvijo nove telefonske centrale v njej je bilo krajanom Kresnic in sosednjih vasi omogočeno priključiti se na nove telefonske številke, kijih je bilo za navedeno območje predvideno približno 400. Zaradi toliko povečanih zmogljivosti pa je bilo potrebno položiti zemeljske telefonske kable v dolžini 800 m. Pri iskanju najcenejše izvedbe teh del so krajani skupnosti priskočili na pomoč delavci PTT Ljubljana, Dogovori o akciji so bili hitro zaključeni in že 21. 6 1981 so „poštarji" dokazali, da znajo obljubo" izpolniti. Navedenega dne se jih je 400 udeležilo delovne akcije. S pomočjo mladincev Z SMS Kresnice so v enem dnevu izkopali 800 m jarka, položili vanj telefonski kabel in traso zasuli ter očistili. Po končani akciji so jim krajani pripravili krajši kulturni program, v katerem so sodelovali ženski pevski zbor KUD Kresnice in učenci osnovne šole Kresnice. Kulturnemu programu je sledilo tovariško srečanje. Zaradi obojestranskega zadovoljstva pri tej akciji so se krajani in delavci PTT -ja že načel- no dogovorili za novo akcijo, v kateri bodo postavili drogove, ki so potrebni za zračni vod kabla od Kresnic prek Kresniš-kega vrha do Golišč. V tej akciji bodo sodelovali tudi krajani krajevne skupnosti Jevnica. SOZD GHT GOSTINSKO PODJETJE LITIJA Razpisna komisija delavskega sveta Gostinskega podjetja Litija objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA DO GOSTINSKO PODJETJE LITIJA Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje — da je državljan SFRJ — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske ali gostinske smeri ter 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — da je moralno politično neoporečen. Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo v zaprtih kuvertah na naslov RKDS Gostinsko podjetje Litija, Cankarjeva 1, 61270 Litija v 15 dneh po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izidu razpisa obvestili v roku 45 dni po objavi. Šmarsko šolo je v" minulem šolskem letu obiskovalo 488 učencev; izdelalo jih je 483 ali 98,95 %, 5 pa jih bo razred ponavljalo. Na zaključni slovesnosti je 27 šolarjev prejelo knjižne nagrade, kar 111 pa pohvale. Še posebej so se učenci in učitelji zahvalili zunanjim sodelavcem Lojzki Groznik, Mimici Vozel, Antonu Bricu, Jožetu Šmejcu, Danetu Namestniku in Viliju Kralju za pomoč pri vodenju interesnih dejavnosti ter jim podarili knjigo o Titu. Zbrali nad 10 ton papirja — Šmarski šolarji že nekaj let zbirajo star papir v organizaciji posameznih razrednih skupnosti. Denar, ki ga pridobijo v teh akcijah namenijo za izlete in ekskurzije. V minulem šolskem letu so oddali Dinosu nad 10 ton odpadnega papirja. Na zadnji skupščini šolske skupnosti pa so se dogovorili, da bodo v prihodnjem letu izvedli manj akcij, ki pa naj bi bile res množične. Poleg papirja bodo zbirali še steklenice, železo in krpe. ^ B.Ž. Zrak v Litiji Meritve onesnaženosti zraka v Litiji za maj 1981 DAN KONCENTRACIJA S02 KONCENTRACIJA DIMA od 07 do 07 v MG/M3 v MG/M3 1 . 2 0.04 MAX 0.04 MAX 2 3 0.04 MAX 0.01 MIN 3 4 0.00 MIN 0.01 MIN 4 ' 5 0.02 0.01 MIN 5 . 6 0.00 MIN 0.01 MIN 6 7 0.02 0.02 . 7 8 0.02 0.02 8 9 0.02 0.02 9 10 0.01 0.02 10 11 0.00 MIN 0.01 MIN 11 12 0.00 MIN 0.01 MIN 12 13 0.00 MIN 0.02 13 * 14 0.01 0.02 14 15 0.00 MIN 0.02 15 16 0.00 MIN 0.01 MIN 16 17 0.01 0.01 MIN 17 18 . 0.01 0.01 MIN 18 19 0.00 MIN 0.01 MIN 19 20 0.00 MIN 0.01 MIN 20 21 • 0.00 MIN 0.02 21 22 0.00 MIN 0.03 22 23 0.00 MIN 0.01 MIN 23 24 0.00 MIN 0.01 MIN 24 25 0.00 MIN 0.01 MIN 25 26 0.00 MIN 0.02 26 27 0.00 MIN 0.02 27 28 0.00 MIN 0.01 MIN 28 29 0*00 MIN 0.02 29 30 0.00 MIN . 0.01 MIN 30 31 0.00 MIN 0.01 MIN 31 1 ' 0.00 MIN 0.01 MIN Dovoljena koncentracija S09 (žveplovega dioksida) na 24 ur 0,30 mg/m" 3 na pol ure 0,75 mg/m . Plesni tečaj 29. septembra se bo v Litiji pričel plesni tečaj, ki bo organiziran v dveh delih, in sicer vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure (popoldanski) in od 20. do 22. ure (večerni). Vpis v tečaj in ostale informacije lahko dobite na OK ZSMS Litija, Valvazorjev trg (knjižnica) vsak dan od8.do 14.ure in ob sredah tudi do 17. ure. Tečaj je namenjen tako mladini kot tudi vsem občanom, ki imajo veselje do plesa. 10. STRAN Boj na Tisju Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih enot ni bilo zadovoljno z razvojem narodnoosvobodilnega gibanja na Dolenjskem, zato je v novembru leta 1941, ko je propadel poskus o oblikovanju dolenjskega partizanskega bataljona, sklenilo, da se vse dolenjske . partizanske čete združijo v bataljon. Le-ta naj bi kot operativna enota že v teku zime krenil čez Savo na pomoč Štajerskim partizanom. To odgovorno nalogo so Erevzeli Franc Rozman-Stane, i so ga postavili za komandanta bataljona, Dušan Kveder-Tomaž (komisar) in Peter Stan-te-Skala (namestnik komandanta), izkušeni borci, saj jim je glavno poveljstvo zaupalo, da bodo prejeto nalogo dobro opravili. Priprave so trajale dobra dva tedna in 14. decembra so prišle milniška, mokronoška in stiska četa na Kremenjak, kjer so naslednjega dne slovesno ustanovili drugi partizanski bataljon; manjkala je le grosupeljska četa, ki je taborila nad Dobre-poljem in je kurirji niso mogli pravočasno obvestiti. Ker je bataljon prejel nalogo, da odide na Štajersko, se je zanj pozneje udomačil naziv drugi štajerski bataljon. Ob ustanovitvi je štel 80 borcev, oboroženih s puškami, ročnimi bombami, pištolami in lahkimi strojnicami. V naslednjih dneh je bataljonski štab pohitel s pripravami za premik na nemško zasedeno ozemlje. Ker je bUo med borci nekaj dobrih pevcev, so ustanovili bataljonski pevski zbor, ki gaje vodil Miha Berčič-Maks. Ko se je bataljon še urejeval ter pripravljal za pohod, je štab prejel obvestilo, da se nahaja v Smartnem pri Litiji četa redne nemške vojske, ki jo sestavljajo vojaki, doma iz obmejnih predelov Luksemburga; nekateri med njimi so celo izjavljali, da bi se bili pripravljeni predati, če bi jih partizani napadli, kar je pomenilo, da je bila njihova morala precej slaba. Vodstvo bataljona se je odločilo, da s pomočjo članov OF iz Šmartna in Litije izvede akcijo; če bo uspela, bo Šel bataljon na štajersko stran čez litijski most. Da bi borci Nemce kar najbolj presenetili, so sklenili, da bodo napadli 24. decembra zvečer, ko bodo sovražni vojaki že praznovali božične praznike. Iz taborišča pri Srebotnicah se je bataljon odpravil 21. decembra zvečer; ko je prečkal glavno cesto Ljubljana—Novo mesto, je krenil po dolini Temenice in se naslednje jutro razme-stii po zidanicah na Mihelci, tu je prebil dan. Zvečer je nadaljeval pot proti Jeznemu vrhu, kjer je prekoračil okupacijsko mejo in se 23. decembra zjutraj nastanil na treh kmetijah v predelu Tišje - Liberga. Še* istega dne je komandant bataljona navezal stike z aktivisti OF v Smartnem, naslednji dan pa naj bi na sestanku izdelali točen načrt napada na postojanko in prehoda čez Savo. Da bi bivanje bataljona na Tisju ostalo prikrito, je štab prepovedal domačinom zapuščati vas in tudi patrulj ni nikamor poslal; za neposredno zavarovanje je postavil le straže, na podstrešjih z dobrim pogledom pa izvidnike. Prvi dan in prvo noč se ni zgodilo nič posebnega, 24. decembra dopoldne pa so izvidniki v bližini vasi opazili lovce. Štab je sklenil, da jih bodo zadržali, če se bodo približali hišam; toda lovci so se kmalu začeli vračati v dolino in tako ni nihče slutil, da so opazili partizanske stražarje ter o tem že ob enih popoldne obvestili nemške oblasti v Litiji. Komandir nemške čete v Smartnem je poslal na Tišje le 25 mož; vojaki so šli peš po cesti do Pustovega mlina, nato so zavili po stezi proti Tisju in se okoli treh neopazno približali hiši, kjer je bivala druga četa. Na dvorišče so vrgli bombo ter ubili stražarja. Borcem, ki so takoj po prvih strelih zasedli položaje okoli hiše, je prihitela na pomoč še prva četa, ki je bila v nekoliko oddaljeni sosednji hiši v smeri proti Libergj in je z višjega položaja Nemcem presekala umik. Tudi tretja četa se je takoj vključila v boj, v bataljon pa sta se nemudoma vrnila Komandant in komisar, ki sta maloprej krenila na sestanek s šmarskimi aktivisti OF. Boj je trajal do mraka, ko so bili napadalci prisiljeni, da se umaknejo v dolino, od koder so Erišli. Imeli so tri mrtve in dva udo ranjena, ponoči pa je umrl v snegu še njihov podoficir, ker mu ni nihče pomagal. Bataljon pa je izgubil tri borce, dva pa sta bila laže ranjena, medtem ko se je eden izgubil in so ga Nemci naslednje jutro ujeli. Sovražnik je poslal oddelku na Tisju pomoč iz Litije in Zagorja šele proti večeru, ko je bil boj že končan; ker enote niso mogle več poseči v boj,so zvečer zažgale le kmetije na Tisju in se takoj vrnile v Litijo. Po končanem boju so se vse tri bataljonske čete zbrale v gozdu nad Libergo; nepričako- van nemški napad je bataljonu prekrižal račune, zato je štab sklenil, da se enota še isto noč umakne na italijansko okupacijsko področje. Da bi preslepil Nemce, je najprej krenil proti Jelši, nato pa se je spustil proti Veliki Kostrevnici; nadaljeval je pot čez Vrata proti Višnjemu grmu, nato pa je pri Jeznem vrhu brez težav prekoračil okupacijsko mejo in se 25. decembra zjutraj razmestil na Mihelci. V isti noči so Nemci zbrali v Smartnem in Litiji več svojih enot, ki so v dopoldanskih urah ob pomoči izvidniške-ga letala in protitankovskih topov obkolile in preiskale prostor med Litijo in Pustim Javorjem. Akcijo so zaključili brez uspeha, saj kljub snegu niso izsledili niti smeri, kamor se je umaknil bataljon Še nekaj dni so Nemci ob pomoči Italijanov vztrajno iskali partizane; bataljon, pa o sovražnikovi akciji ni vedel ničesar. Pripravljal se je, da znova krene proti Kremenjaku. S POSTAJE MILICE LITIJA V JUNIJU IN JULIJU NESREČA ZARADI NEPRAVILNEGA ZAVIJANJA V LEVO Dne 17/6-1981 ob 13.30 je Boro Grujičić iz Šmartna ' vozil osebni avtomobil po regionalni cesti Litija—Šmartno, ko je pripeljal v Šmartno, je vozil za tovornim avtomobilom in pri hiši št. 30 začet zavijati levo na dvorišče. Ni počakal, da bi tovornjak odpeljal nekoliko naprej, da bi imel potem pregled, če je cesta iz nasprotne smeri prosta. Ko je že zavil na levo stran vozišča, pa mu je pravilno po svoji desni strani pripeljal nasproti R.K. s kolesom z motorjem, na katerem je imel potnika. R.K. le osebni avtomobil opazU na zelo Kratko razdaljo, močno zavrl in zapeljal v levo, vendar je kljub temu s prednjim kolesom zadel v prednji desni blatnik osebnega avtomobila. Pri nesreči se je njegov sopotnik, otrok F.K. lažje telesno poškodoval. V OVINKU ZADEL PEŠAKINJO Dne 25/6-1981 ob 14.30 je Alojz PEVC iz Lupinice vozil motorno kolo po regionalni cesti iz Šmartna v smeri Kostrevnlce. Ker je imel na motornem kolesu med vožnjo spuščeno stojalo na motorju, ga je v blagem levem ovinku pred IUV v Smartnem močno zaneslo, pri tem je zadel pešakinjo B.B. iz Šmartna ter jo zbil po cestišču. PREHITRO PO KLANCU NAVZDOL Dne 27/6-1981 ob 22. uri se je Josip Z VONAREK peljal s kolesom po lokalni cesti iz Male proti Veliki Stangi. Po klancu navzdol je zaradi preveUke hitrosti padel po cestišču, z glavo udaril ob kamen in se pri tem lažje telesno poškodoval. PO SREDINI CESTE V OVINEK Dne 30/6-1981 ob 14,10 je Jure KRALJ vozU brez vozniškega dovoljenja neregistrirano motorno kolo. V Za vrstniku je v levem nepreglednem ovinku vozil po sedini ceste. Takrat mu je nasproti pripeljal Rudi KASTELIC z osebnim avtomobilom, pravilno po svoji desni strani vozišča. KRALJ se je z motornim kolesom zaletel v prednji levi del osebnega avtomobila in padel po cestišču ter se hudo telesno poškodoval. Voznik motornega kolesa na glavi ni imel varnostne čelade, kot to predpisuje zakon. Hudo poškodovanega motorista so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša pribL 15.000,00 din. SUROVO RAVNANJE SPOSVOJENKO Krista D. iz Kresnic ima v posvojitvi dva otroka -siroti, katerima sta umrla oba starša. Kot posvojitelj je v času od 13/5 do 16/6-1981 v svojem stanovanju večkrat pretepala svojo 5-letno posvojenko in z njo grdo ravnala. Pri tem je 15/6-1981 zaradi pretepanja z rokami in metanjem otroka ob tla prizadejala deklici več poškodb po telesu, zaradi katerih je bila odpeljana na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano. STRELA ZANETILA POŽAR Dne 10/6-1981 v popoldanskem času je bilo na našem obmo- Komisija za delovna razmerja GIP B ETON-ZASAVJE, Zagorje ob Savi - o.sob TOZ D KOMUNAL A Litija, b.o. 61270 LITIJA, Valvazorjev trg 3 objavlja prosta dela in naloge: 4 komunalnih delavcev Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov, razpis velja do zasedbe delovnih mest. LESNA INDUSTRIJA L IT IJA TOZ D mizarska proizvodnja Na podlagi sklepe odbora za medsebojna razmerja objavljamo prosta delovna opravila OBRATNEGA VZDRŽEVALCA - VZDR2E VANJE PROIZVODNIH SREDSTEV Za opravljanje teh opravil potrebujemo kvalificiranega strojnega ključavničarja ali mehanika z najmanj 3-letno prakso na podobnih delovnih opravilih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poizkusno delo traja 60 dni. Kandidati se lahko prijavijo na razpis v roku 15 dni od objave in bodo v 30 dneh obveščeni o izbiri. Prijave pošljite na naslov: Lesna industrija L itija, •Zagori ca 1 čju neurje. OkoH IS. ure Je udarila strela v hišo št. 15 v Preski nad Kostrevnico in zanetila požar v podstrešnem prostoru omenjene hiše. Požar je bil v treh urah dokončno lokaliziran, zgorelo je podstrešje in se zaradi hitre pomoči občanov In član ov GD Liberga ni razširil na druge dele hiše. ŽEJA NE POZNA MEJA Dne 27/5-1981 ob 13.15 je v gostinskem lokalu URŠKA vinjeni Kazim BAJRIC od natakarice zahteval alkoholno pijačo. Ker mu natakarica z alkoholom ni hotela postre-čl, sije stregel sam, tako da je izpred gostov pobiral kozarce s pijačo in jo pil. Dne 16/6-1981 ob 13.30 uri je močno vinjeni Zdravko SABLJIC stal Med vrati v gostinski lokal KEGLJIŠČE, v katerega ni znal priti, zato je na ves glas kričal in z rokami tolkel po vratih ter nadlegoval mimoidoče. Ker se ni hotel pomiriti In oditi domov, se je nekaj ur treznil v posebnem prostoru na postaji milice. Dne 26/6-1981 ob 18.15 je prišel močno vinjeni Milan HAJ D v gostinski lokal URŠKA. Od natakarja je brezpogojno zahteval alkoholno pijačo, katere pa, jasno, ni dobil. To ga je tako razjezilo, da je med prepirom iznenada z roko večkrat udaril natakarja po obrazu, nato pa ga prijel in vrgel na tla za točilno mizo, ga s pestjo suval in ga stiskal za vrat ter ga pri tem lažje telesno poškodoval. Nadaljnji napad na natakarja je preprečil lastnik lokala, ki je HAJ DA potegnil stran in ga napotil iz lokala. NA KLANČKU STA SE SREČALA ... Dne 8/7-1981 ob 06.15 je Duian SLO KAN iz Hrastnika vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Litge proti Ljubljani. Ko je pripeljal v Zgornji Hotic do hiše št. 33, kjer je hitrost omejena 40 km/h, ga je v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Ker je opazil, da mu nasproti vozi s tovornim avtomobilom Janez KRAŠOVE C iz Dola pri Ljubljani, kjer je s prednjim delom avtomobila trčil v levi prednji del tovornjaka. Pri trčenju je osebni avto obrnilo za 180°, medtem koje voznik tovornjaka izgubil oblast nad vozilom in zapeljal čez cesto. S prednjim levim delom vozila je zadel ob zemeljski nasip ob cesti ter tako obstal, medtem ko je voznik os. avta SLOKAN padel iz vozila in obležal na travi ob cesti lažje telesno poškodovan. Na obeh vozilih je za 200.000,00 din materialne škode. TRČIL V PROMETNI ZNAK Dne 8/7-1981 ob 20.34 je Uroš BALANT, učenec iz Šmartna, vozil kolo z motorjem brez potrdila o znanju varnosti cestnega prometa, po Brodarski cesti v Litiji v smeri Zagorja. Ko je na regionalni cesti zapeljal na prometni pas za zavijanje v desno k bencinski črpalki,, je zaradi neprevidnosti trčil v rob vozišča, zapeljal na zelenico in se zaletel v prometni znak z levim delom krmila, padel na desno stran in obležal hudo telesno poškodovan. Po nezgodi so ga odpeljali v ZD Litija, nato pav KC Ljubljana. IZ OVINKA V GRMOVJE OB CESTI Dne 14/7-1981 ob 21.10 uri je Milan GROZNIK iz Dvora vozU kolo z motorjem iz smeri Kostrevui-ca proti Primskovem. V kraju Ješče je pripeljal v desni ovinek z neprimerno hitrostjo, zaradi cesar ovinka ni zvozU. Pri padcu se je lažje telesno poškodoval. PO LEVI V OVINEK Dne 14/7-1981 ob 17.30 je Franc ŠRAJ iz Škocjana vozil tovor .ni avtomobil iz Gabrovke proti Mirni. Na koncu naselja Gabrovka je pripeljal v levi, nepregledni ovinek po levi strani cestišča. Tedaj mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Kotar iz Raven na Koroškem. Oba voznika sta se trudila, da bi preprečila trčenje, kar jima ni uspelo. Pri trčenju je potnik v osebnem avtomobilu Gregor KOTAR dobil hude telesne poškodbe, materialna škoda na obeh vozilih pa se ceni na približno 17.000,00 din. ODPOVEDALA ZAVORA Dne 16/7-1981 ob 5.05 je Branko ILOVAR iz Temenice vozil tovorni avtomobil oo regionalni cesti iz smeri Bogenšperk proti Litiji. Ko je peljal proti Črnemu potoku po klancu navzdol, je na vozUu pred ovinkom odpovedala delovna zavora, zato je skušal zavirati s pomožno zavoro, vendar tudi s tem ni zmanjšal hitrosti. Zavil je skrajno levo, vendar se je vozilo v ovinku prevrnilo na desno bočno stran in tako obstalo na robu ceste, medtem ko je tovor padel na travnik pod cesto. Pri nezgodi ni bilo telesnih poškodb, materialna škoda pa se ceni na pribL 100.000,00 din. ZAPE L JAL V BETONSKI ZID OB CESTI Dne 23/7-1981 ob 18.55 je Franc DRNOVŠEK vozil kolo z motorjem po regionalni cesti iz Litije dnevni bat nadaljevanje tradicije Obveščamo vse L itijane in obiskovalce L itije in njene prelepe okolice, poslovne ljudi in turiste, da je pričel obratovati gostinski obrat Dnevni BAR LAP v Litiji, Cankarjeva cesta 8, v neposredni bližini železniške postaje. DNE VNI BAR LAP nudi bogat izbor gostinskih storitev, hitro in solidno postrežbo, zmerne cene. DNEVNI BAR LAP ima lastno ozvočenje, program glasbe bomo prilagodili vašim željam. DNEVNI BAR L AP obratuje vsak dan od5. do 20. ure. . Nasvidenje v Litiji v DNEVNEM BARU L AP. Za obisk se priporoča Ivanka Lap, L itija, Cankarjeva cesta 8, telefon: o61 881-650. proti Zagorju. Na ravnem deta ceste med Renkami in Zagorjem je iz neznanega vzroka zapeljal skrajno desno in se zaletel v betonski zid, ki je vzporedno s cesto, padel po tleh in se telesno poškodoval. ČELNO TRČENJE V OVINKU Dne 25/7-1981 ov 11.40 je Rudi ROTAR iz Desna vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Litije proti Ljubljani. Ker je močno deževalo in je bila cesta spolzka, je vozilo v Zgornjem Hotic u v desnem ostrem ovinku, zaradi neprimerne hitrosti, začelo zanašati in je zapeljal na levo stran ceste ter tam čelno trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal voznik Franjo VUKOVI C iz Polja. Pri nezgodi seje voznik ROTAR hudo telesno poškodoval, medtem ko so bili štirjt potniki v vozilih lažje telesno poškodovani Materialna škoda na obeh vozilih znaša 50.000,00 din. Vozniku ROT ARJU je bila odvzeta kri za analizo, ki je pokazala pozitiven rezultat. AVTOMOBIL OBSTAL NA STREHI Dne 29/7-1981 ob 16 20 je Pavel JOGER iz Spodnje Jablanice vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Biča proti Litiji. V kraju Vrata je vozli po klancu navzdol v desni ovinek z neprimerno hitrostjo. Ker mu je padla na tla v vozUu vileda krpa, je isto med vožnjo pobiral, pri tem za z nezmanjšano hitrostjo zapeljal s ceste na desno stran, kjer je z desnim, prednjim delom vozila zadel v breg ob cesti, kjer se je vozilo nato prevrnilo preko levega boka na streho in tako obstalo. Pri nezgodi ni bil nihče poškodovan, materialna škoda na vozilu pa znaša približno 30.000,00 din. NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA Dne 31/7-1981 ob 21.30 uri je Franc OBREKAR iz Dolenje Tre-buše vozil tovorni avtomobil s priklopnikom po regionalni cesti iz smeri Biča proti Litiji, kljub temu, da je vozilom s priklopniki tu s prometnim znakom prepovedana vožnja. V kraju Sobrače je na ravnem delu ceste zapeljal preveč levo in se je v dolini 7,50 m pod vozilom na levi strani vdrla bankina. Pri tem je potegnilo tovornjak v jarek, kjer se je prevrnil na levo bočno stran, medtem ko je priklopnik vozila obstal na cestišču. Pri nezgodi ni bil nihče telesno poškodovan, materialna škoda pa se ceni na pribl. 150.000,00 din. Gasilsko tekmovanje Občinska gasilska zveza občine Litija organizira v sodelovanju z gasilskim društvom Jevnica v nedeljo, 5. oktobra 1981, ob 8. uri občinsko tekmovanje gasilskih enot za člane in članice ter tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite v Jevniđ. GD Jevnica vabi občane, da se zanimive prireditve udeleže v čim večjem številu. Za dobro počutje bo preskrbljeno. m m Nova trgovina v Litiji DELIKATESA _ 1 s i i s C ankarjeva 5 Cenjenim strankam se priporoča RŽIŠNIK STANKA IJUHHHHH0 IN REKREACIJA NOGOMET Novi trener Ker je dosedanjemu trenerju članske ekipe RK Usnjar Janezu Simončiču potekla dveletna pogodba s klubom, je upravni odbor sprejel novega trenerja, in sicer priznanega strokovnjaka prof. Nika Markoviča, ki bo poleg članov treniral tudi mladince in skrbel za celotno strokovno delo v klubu. Niko Markovič je kot igralec igral tudi v mladinski državni reprezentanci, pri Celju in kasneje Rudarju pa tudi v I. zvezni ligi. Kasneje se je posvetil strokovnemu delu in med drugim dosegel tudi izredne uspehe s slovensko mladinsko reprezentanco. Po lani osvojenem 7. mestu v I. republiški ligi si je ekipa članov za letošnje prvenstvo postavila zelo smele cilje. Želijo namreč osvojiti eno izmed prvih treh mest v republiški ligi. Samo z domačimi igralci Rokptnetaši Usnjarja so v letošnje prvenstvo v I. republiški rokometni ligi startali z bistveno spremenjeno ekipo. Klub so zapustili vsi igralci „od zunaj", in sicer Trbovc (prestopil k Sevnici), Novšak (prestopil k Sevnici), Ramšak (prenehal igrati), Ključevšek in Starina pa sta odšla v Radeče že med prvenstvom. Iz JLA sta se vrnila Gradišek in Mrzel, na vrata članske ekipe pa je letos potrkalo kar pet mladincev (Kres, Grom, Kralj, Maček, Špelič). Ponovno se je aktiviral tudi Špelič F. Letos bodo torej igrali samo „domaćini" z novim in priznanim trenerjem Markovičem. Dobro pripravljeni Ob zaključku sezone so litijski nogometaši odigrali tudi tekmo z našimi izseljenci iz Kanade, ki so s svojim nogometnim moštvom gostovali v Sloveniji. Pred pričetkom srečanja jim je član uprave NK Litija Miro Plaznik zaželel dobrodošlico. (Foto: GO-Br.) BO LETOS BOLJE? Litijski nogomet je vsaj kar se članske ekipe tiče - za to je še vedno največ zanimanja - v veliki krizi. V preteklem prvenstvu so litijski nogometaši zasedli zadnje mesto v II. repnbliški ligi - zahod. Tako slabe uvrstitve litijskih nogometašev že leta ne pomnimo. Očitno je, da se litijski nogomet po ..portoroških sklepih" izredno težko pobira. Spomnimo se, da je v letu „portoroških sklepov imel NK Litija člansko ekipo, ki seje potegovala celo za 1. mesto v I. republiški ligi, tekme pa je prišlo gledat tudi po 1.000 gledalcev. Potem pa seje čez noč vse razbilo. Nekakšne območne selekcije so uvedle popolno zmedo in povzročile litijskemu nogometu veliko škodo. Sanacija članske ekipe traja že skoraj 5 let, pa še vedno ne kaže nič na bolje. V preteklem prvenstvu so v članski ekipi NK Litija igrali pretežno mladi igralci, stari med 16 in 20 let, saj je kar pet dobrih igralcev odšlo v JLA. Po odhodu Prelogarja v Velenje (sedaj je že pri Olimpiji), pa so generacijo sploh v celoti zamenjali. Kljub temu, da so bili člani zadnji v II. republiški ligi -zahod, iz nje niso izpadli, ker je tekmovalni sistem v slovenskem nogometu zaprtega tipa! Litijani bodo torej v II. republiški ligi - zahod ostali, liga pa se je za dve ekipi povečala, tako daje sedaj v njej 10 ekip. Tudi starostne omejitve so v slovenskem nogometu ukinili, kar je doslej precej burkalo kri nogometnih funkcionarjev. Sicer pa izgleda, da so v NK Litija izbrali kar pravo pot, da se izkopljejo iz sedanjega stanja. Največ pozornosti namreč posvečajo mladim nogometašem. Računajo, da bo ekipa, ko se vrne 5 igralcev iz JLA, izredno mlada, in da bodo igralci nato-več let igrali skupaj. Da za litijski nogomet prihajajo lepši časi, pa pove tudi to, da sta letos kar dva igralca iz Litije (Ocepek in Dolanc) zaigrala v pionirski reprezentanci SRS, štirje mlajši pionirji pa so bili tudi v poletni nogometni šoli v Mariboru. Trener članov bo še haprej prof. Rajko Knežević. T. B. KOŠARKA NOV TRENER IN BOLJŠA UVRSTITEV Litijski košarkarji bodo tudi v tekmovalni sezoni 1981/82 igrali v drugi SKL-vzhodna skupina. Doleoletni trener članske vrste prof. Tomaž Malen-šek zaradi pomanjkanja časa ne bo več vodil prve ekipe. Še naprej bo pomagal pri delu kluba, bolj pa se bo posvetil mlajšim kategorijam kot član strokovnega štaba pa tudi svetoval novemu trenerju prve ekipe Tinetu Jerini. Igralski kader bistvenih sprememb ne bo doživel, tako da bodo glavno breme nosili že preizkušeni igralci (Merčon, Soršak, Pušnik itd ). V JLA bosta odšla Godec Matjaž in Godec Marko, iz nje pa se bo vrnil Gradišek, kar bo za moštvo zelo prijetna osvežitev. V prvo ekipo bodo skušali priti tudi nekateri mlajši igralci (Pavliha, Godec S., Habič T., Ključevšek). Moštvo bo skušalo dobiti kar najboljšo . fizično pripravljenost na pripravah na Lisci. Ob številnih prijateljskih tekmah, ki so predvidene za september in oktober, naj bi tako popolnoma pripravljeno pričakalo start v novo prvenstvo. Govoriti o ambicijah in napovedovati rezultate je vedno nehvaležno delo, toda v športnih komentarjih brez tega ne gre. Kvaliteta litijske košarke je brez dvoma takšna, da bi si klub zaslužil mesto v višjem rangu tekmovanja - torej v prvi SKL. Toda v prvenstvu ne odloča edino kvaliteta, ampak še drugi dejavniki (poškodbe, intenzivnost treniranja, resen pristop v igri z objektivno slabšim nasprotnikom ...), ki so v pretekli sezom povzročili, da je ekipa osvojila šele četrto mesto, katerega bi letos v vsakem primeru morala preseči. Žal pa košarkarske tekme v Litiji spremlja zelo majhno število gledalcev, čeprav kvaliteta igre ni slaba. Vzrok za slab obisk gledalcev je tudi neprimerna telovadnica, ki je premajhna in sploh nima tribun za gledalce. Z novo telovadnico na Ježi bo tudi obisk gledalcev občutno večji. Že septembra bodo z nastopi začeli mladinci in kadeti, ki v prvem delu tekmovanja niso izpolnili pričakovanj, sedaj pa se nadejajo boljših rezultatov. M. G. Rokometaši Usnjarja so se na prvenstvo v I. republiški rokometni ligi dobro pripravili. Na kondicijskih treningih (zgoraj) so si nabrali dovolj moči za kasnejše tehnično-taktične priprave na prvenstvo, ki jih je tudi vodil novi trener prof. Niko Markovič (spodaj). Sicer pa je ena izmed značilnosti letošnjih priprav rokome-tašev tudi v tem, da so pred prvenstvom odigrali vrsto trening tekem z močnimi nasprotniki, kot so: Crvena zvezda in Obilic iz Beograda, Varteks (Varaždin), Aero Celje, Inles (Ribnica), Šoštanj, Jelovica (Šk. Loka), Trogir in še drugi. Foto: GO-Br. FINANČNO POROČILO GLASILO OBČANOV od 1/1 -30/6-81 I. PRIHODKI Plan Realizacija % Saldo 80 119.606 119.606 100 SOb 547.000 245329 44 Kulturna skupnost 60000 30.000 50 Lastna sredstva 100.000 93.567 93 Skupaj 826.606 488502 59 II. ODHODKI Plan Realizacija % Tisk GO 550.000 262.725 47 PTT storitve 80.000 36.720 45 Avtorski honorarji 160.000 63.654 39 Kilometrina 15.000 6.218 41 Ostali stroški 21.606 10.022 46 Skupaj 826.606 379.339 46 GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija.. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM - Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. — C CENJENI POT ROSNI KI! logi: Nudimo vam - imamo na zalogi: Tervol v ploščah, debelina 2 cm, stiropor v ploščah debelina 3,4,5 cm. pluta v ploščah za tla ali steno. Obloge za tla: Topling - podloga azbest. Topla tla, lahko vzdrževanje in čiščenje, širina tekočega metra 2 ali 4 m Sintetične tekstilne obloge: Fimelon, Sintelon, Itison. Vse talne obloge odrežemo, ukrojimo in obrobimo . Počitniške prikolice BRAKO. Montažne garaže iz pločevine, hitra in enostavna montaža. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM PRIPOROČA SE KOLE KTIV BLAGOVNICE CENTRO MERKUR LITIJA. emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI Poroke, rojstva, smrti... Na območju občine Litije se je v mesecu juniju rodilo 16 otrok, 9 dečkov in 7 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 22 parov. Iz naše občine pa 8 parov. 1 Poročili so se: Podlesnik Anton, delavec, iz Ježevca in Grm B ernarda, delavka, iz Zabukovja Kotar Viktor, elektromonter, iz Zagorja ob Savi, Umek Marica, delavka, iz Polja Kapus Marko, učitelj, iz Ljubljane in Papež Frančiška, učiteljica, iz Mirne Glavič Anton, avtoličar, iz Pance in Lindič Andreja, prodajalka, iz Srednje vasi Tausel Matjaž, študent, iz Trbovelj in Sekne Darija, študentka, iz Trbovelj Strnad Milan, komisionar iz Z denske vasi in Hočevar Marija, prof. tel. vzgoje, iz Potoka št. 3 Grosuplje Potokar Matjaž, študent, iz Ljubljane in Cemič Darinka, stevardesa, iz Ljubljane Praprotnik Tibor, gradbeni ing., iz Ljubljane in Mlinar Vesna, študentka, iz Ljubljane Bajec Janez, elektromehanik, iz Ustja in Kubot Nadežba, administratorka, iz Litije Camer Božidar, elcktro projektant, iz Ljubljane in Tekalec Miriam, gradbeni tehnik, iz Ljubljane Požaršek Alojz, avtoklepar, izRžišč in Klopčič Marica, delavka, iz Vač Martinčič Anton, delavec, iz Lupinice in Bučar Marija, delavka, iz Gozd reke V juniju so umrli: Zorn Pavlina, stara 67, let iz Nove Gore, Jaklič Franc, star 82 let, iz Strmca, Medved Jernej, star 82 let, iz Gornjih Jelenj, Ceglar Angela, stara 77 let, iz Ljubljane, umrla v domu Tišje, Malic Marija, stara 75 let, iz Ljubljane, umrla v domu Tišje, Zidar Angela, stara 83 let, iz Dolnjega vrha, Jarc Jožefa, stara 77 let, iz Hrastja, umrla v domu Tišje, Dovjak Janez, star 92 let, iz Litije, Lukančič Pavla, stara 80 let, iž Podšentjurja, Kokalj Franc, star 67 let, iz Gradišča pri Litiji, Majcen Vida, stara 57 let, iz Litije, Prašnikar Anton, star 69 let, iz L itije, . Jerina F rančiška, stara 87 let, iz Ribč Prašiček Avgust, star 52 let, iz Moravč pri Gabrovki (V juliju) V občini Litija se je v mesecu juliju rodilo 10 dečkov in 4 deklice. Na Bogenšperku se je poročilo 20 parov. Iz občine je o parov Poročili so se: Fajdiga Franc, delavec, iz Sel pri Sobračah in Smrekar Pepca, krznarska vajenka, iz Sobrač Jerman Ivan, rezkalec, iz Šemnika in Arbi Greta, delavka, iz Zagorja ob savi Dolšak Branko, prodajalec iz Potoške vasi 43 in Benegalija Vijolica, delavka, iz Podvin . Gorenc Ciril, šofer, iz Kamnja in Povše Jelka, iz Gradišč pri Dolah, delavka Perdan Stepan, finomehaiuk, iz Ljubljane in Ojsteršek Sonja, elektrotehnik, iz Ljubljane Femc Anton, sprevodnik, iz Gabrovke št. 9 in Kotar Marta, delavka, iz Moravč Arh Zoran, elektroinštalater, iz Podli povice in Brvar Marija, dijakinja, iz Trojan Kapušar Miloš, absolvent visoke šole, iz Hrastnika in Vrtačnik Vanda, absolvent visoke šole, iz Kisovca Mrva Ciril, tehnolog, z Vač in Vrhovec Nada, frizerka, z Vač Kristan Bojan, prodajalec iz Šentvida pri Stični in Petan Veronika, frizerka, iz Podboršta Slanšek Branko, rezkalec, iz Zagorja ob Savi in Šmit Speta, študentka, iz Trbovelj Škalički Dušan, strojni tehnik, iz Trboveh' in Sopar Nevenka, ekonomist, iz Hrastnika Borišek Jože, obrtnik, iz L itije in Valek Sonja, frizerka, iz Litije Umrli v juliju: Tratar Genovefa, stara 73 let, iz Kostanjevice, Medvešek Stanislav, star 57 let, iz Spodnjih Jelenj Hostrrik Alojz, star 84 let, iz Moravč pri Gabrovki, Lenart Alojz, star 87 let, iz Moravske gore, umrl v domu Tišje, Perme Frančišek, star 77 let,iz Črnega potoka Samojlov Vladimir, star 86 let, iz Ljubljane Šiška, umrl v domu Tišje, Černe F rančišek, star'50 let, iz Jeznega vrha, Planinšek Marija, stara 81 let, iz Zavrstnika, Mulh. Angela, stara 81 let, iz Pustega Javorja, Blatnik Frančiška, stara 65 let, iz Dola pri Hrastniku, umrla v Lupini ci, Povše Kristina, stara 87 let, iz Z g. Loga, Jereb Fani, stara 72 let, iz L itije, Prašnikar Avguština, stara 74 let, iz L it jje, Mešiček, Terezija, stara 75 let, iz Litije, Jaklič Marija, stara 83 let, iz L itije J. Č.