Letenje čez Rusijo je poseben izziv, kjer pilot ne sme narediti napake OSREONJft KNJIŽNIC« CELJE Muzejski trg i a oto: Benjamin Kanjir SN00032 Splošna zdravnica Če je človek zadovoljen s svojim življenjem in delom, se to odraža v odnosu z ljudmi n OTROŠKO VARSTVO K ENE SKRAJNOSTI KUK «m l'S fen * * \a JBy§\l MT^äP5 ' * F A ^Bk*ih|J J* Hm ijjjjl i s«s 4.jibw>i.^ a.i ff) ost i/i? pT U mmmm\ ä, Pk Mii? jé*A T ß^r1Ei ; lirjp Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o„ Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirje J • J: /V Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. od 18.4. do 8.5.2002 • Cement, apno, maltit • POROTHERM opeka • Strešna kritina • Stavbno pohištvo • Strešna okna... - Kombi S - plošče debeline 5 cm, ni§..1.399.00 SIT - Purpen 750 ml........... ...........639,00 SIT - Nivedur S 25/1........ ... .........1.299.00 SIT - Kemamix G 25/1.......................659,00 SIT - Vobitekt SV/3.................... 3.499,00 SIT - Vobitekt SV/4.......................4.125,00 SIT - Jubolin kit 25 kg............... 2.490,00 SIT - Samokolnica varjena LIMEX...........5.490,00 SIT - Mešalnik za beton MLZ 120 NG (1201).45.990,00 SIT - Akcija fasade DEMIT 5, 6, 8, 10 cm • MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI Z ZADRUŽNO KARTICO * UGODNI KREDITNI POGOJI-_________ KPC Mozirje - Ljubija, tel. 837-07-20 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Železnina Radmirje, lèi. 584-13-72 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 I ^ Trgovsko podjetje lotrošnja d.d/Zagorje ci4e- kot/ samo/ Piqavina/. . . OD 8. APRILA DALJE NOVO V MOZIRJU CENJENI KUPCI Vabimo vas v prenovljen in prostorsko razširjen Salon pohištva POTROŠNJE d.d., Zagorje v Blagovnici Moziije, kjer boste lahko po konkurenčnih cenah izbirali med bogato ponudbo: - spalnic - otroških sob - predsob - kuhinj - sedežnih garnitur in - ostale opreme... POSEBNA PONUDBA ZA APRIL: vzmetnice Rolo za samo 7.990,00 SIT, otroška soba Inge za 59.990,00 SIT, regal Basis II samo 29.990,00 SIT, dvosed Ana za samo 25.990,00 SIT. Pri izbiri vam bodo strokovno svetovali prijazni prodajalci in poskrbeli, da vam blago dostavijo tudi na dom. ZA NAKUP NAD 50.000 SIT PRESENEČENJE ZA PRVIH 50 KUPCEV OSREDNJA KNJIŽNICA ceus Tretja stran V teh dneh so slovenski mediji polni polemik v zvezi s predvidenim nakupom novega letalo za potrebe slovenske vlade. Sodelavci časnika Finance so izračunali, da nas bo nakup falcona900-EX, če bodo državni izbranci z omenjenim avionom leteli 252 ur na leto, v 20 letih, upoštevajoč izračun 11.083 dolarjev na uro letenja, stat skoraj 56 milijonov dolarjev. Če bi enakega falcona najeli za252urna leto pri švicarski družbi TAG Aviation, bi za to morali odšteti okoli 31 milijonov dolarjev. Če pa bi naročilo preklicali in za to plačali odškodnino 10 odstotkov vrednosti pogodbe, bi se stroški preklica povrnili v manj kot treh letih. Pri vseh teh številkah je nakup novega mercedesa za premiera Drnovška mačji kašelj, čeprav v resnici seveda ni povsem tako. Se pa vodilni slovenski politiki silno čudijo, zakaj se naklonjenost javnosti za vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato vse bolj zmanjšuje. S slednjim dejstvom nam sedaj žugajo že iz Bruslja, zunanji minister Rupel pa s komaj prikrito užaljenostjo priznava, da bo ljudstvu očitno res treba naliti čistega vina in jasno povedati, kakšne so prednosti in obveznosti članstva v evro-atiantskih povezavah. Če je za Evropsko skupnost bolj ali manjjasno, da druge prave alternative (tudi po prepričanju gospodarstvenikov) Slovenija pravzaprav nima, je veliko več vprašanj povezanih s članstvom v zvezi Nato. Verjet- no bi Slovenci pred desetimi leti vanjo stopili z vsemi štirimi naenkrat, danes pa je situacija povsem drugačna. Naša samostojnost in suverenost se zdita neogrožena, čeprav na relacijah z Avstrijo, Italijo in Hrvaško stalno letijo manjše iskrice. Še najbiižje vojaški zaostritivi odnosov smo bili zadnjič, ko so se pred in po tekmi nogometnih reprezentanc v Zagrebu spopadli naši in hrvaški navijači. Nekateri analitiki so predvidevali, da bi omenjeni dogodki lahko vplivali celo na letošnje število slovenskih turistov na hrvaški obali, vendar temu niti slučajno ne bo tako. Zanimanje je veliko, obseg rezervacij raste iz dneva v dan, res pa je, da bolj korajžni vse več povprašujejo po črnogorskih namestitvenih kapacitetah. Njihove cene so izjemno privlačne, edino odprto vprašanje ostaja prevoz, vendar so se letalski prevozniki že organizirali in poskrbeli za stalne linije. In če se vrnem nazaj na nejevoljno javno mnenje, za katerega je kriva zlasti in predvsem vlada sama, potem ne moremo mimo dejstva, da so še vedno najbolj potrpežljivi tisti, ki dnevno živijo v največji negotovosti - delavci v gospodarstvu. Za razliko od zdravnikov, šolnikov in nekaterih drugih zaposlenih v negospodarstvu so delavci (vsaj zaenkrat še) tiho, samo da vsakega 15. v mesecu dobijo obljubljeno plačo. Skrbi jih, kako bodo poravnali /se finančne obveznosti, ki so si jih nakopali na glavo (ogromno jih odplačuje kredite za avtomobile), vse državljane pa bi moralo skrbeti, ker njihov predsednik vlade očitno izgublja občutek za realnost gospodarskega in socialnega stanja / državi. cU Otroško varstvo: Iz ene skrajnosti v drugo....... Opustite kajenje: Mikavne nagrade za bodoče nekadilce Aktualno: Po prvem maju tudi kolesa • z motorjem z registrskimi tablicami. Mozirje: Na Brdce po novi cesti?......... Brane Rihter iz Tiroseka: Po skoraj pol leta so mu odpeljali "sumljivo" čredo.......... Irena Blažič-Lipnik: Pogovor z zgornjesavinjsko naj splošno zdravnico............... Konjeniški klub Veniše: Dan odprtih vrat.................... Režica ob Savinji: Veseli večer s harmonikarji Darka Atelška 3. srečanje otroških folklornih skupin: Plesi in pesmi pričajo o človeški preteklosti.... Na naslovnici: Četrti tradicionalni dan odprtih vrat na Venišah ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 15,12. april 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje, izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331^ Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za MEDNARODNA KAMPANJA »OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ 2002« Mikavne nagrade za bodoče nekadilce Od 2. do 29. maja bo v več kot 100 državah po svetu potekal osrednji del mednarodne kampanje Opusti kajenje in zmagaj 2002. Več kot milijon ljudi iz vsega sveta bo za štiri tedne poskušalo prenehati s kajenjem, mnogim pa bo to uspelo za vedno. Kampanja poteka vsaki dve leti, letos že petič. Vsakič je deležna večje pozornosti, udeležba kadilcev pa se od kampanje do kampanje poveča za okoli sto odstotkov. NAGRADE Nagrade bodo izžrebane med tistimi, ki bodo do 2. maja na CINDI Slovenija poslali prijavnico in bodo od 2. do 29. maja (štiri tedne) vztrajali med nekadilci. Uspeh izžrebanih udeležencev bo preverjen z biokemičnim testom in potrditvijo priče, ki jo udeleženci navedejo na prijavnici. Dodatna nagrada čaka tudi osebo, ki bo v kampanjo napotila največ kadilcev. Poleg nacionalnih nagrad bo podeljena tudi mednarodna »super nagrada« 10.000 ameriških dolarjev in šest regijskih nagrad po 2.500 USD. Kandidate za te nagrade bodo izžrebali nacionalni organizatorji, pri čemer se en nacionalni kandidat izžreba na vsakih tisoč udeležencev. Podelitev mednarodnih nagrad bo potekala na tretji evropski konferenci Tobak ali zdravje, med 20. in 22. junijem 2002 v Varšavi na Poljskem. PRIJAVA V kampanjo se lahko prijavijo vsi, ki kadijo leto ali dalj in so starejši od 18 let. Prijavnice za sodelovanje v akciji bodo na voljo v nekaterih slovenskih medijih, v zdravstvenih domovih, lekarnah, na Inštitutu za var- ovanje zdravja, območnih Zavodih za zdravstveno varstvo, na ŠOU-u in na spletni strani www.cindi-sloveniia.net DELAVNICE ZA OPUŠČANJE KAJENJA Učne delavnice »Da, opuščam kajenje« kadilcem pomagajo razčiščevati z razlogi za kajenje, predstaviti nove načine, s katerimi bi se osvobodili zasvojenosti in med tečajniki razviti medsebojno pomoč. Sodelovanje v delavnici ni pogoj za prijavo v kampanji, je pa dodatna možnost, ki lahko poveča verjetnost za trajen uspeh. Vsi ki se želijo de- OBLIKOVATI SAMO EKONOMSKO CENO VRTCA lavnice udeležiti, lahko pokličejo CINDI Slovenija ali najbližji zdravstveni dom, kjer jih bodo usmerili na najbližjo skupino. DOSEDANJI REZULTATI Leta 1990je v Sloveniji kadilo skoraj 40% prebivalstva, v letu 1999 pa le še 24,5%. V kampanjo Opusti kajenje in zmagaj seje pred dvema letoma vključilo 700 Slovencev, ki so kadili, med katerimi je skoraj vsak tretji tudi po sedmih mesecih vztrajal pri nekajenju. Letos CINDI Slovenija pričakuje še enkrat večjo udeležbo. Franci Kotnik Otroško varstvo iz ene v drugo skrajnost V Lučah preko 77 odstotkov stroškov vrtca že pokrivajo iz občinskega proračuna, številka pa naj bi se v prihodnje še povečevala. Zaradi tega ugotavljajo, da bi bilo za občino ugodneje plačevati celotni znesek vrtca, razen stroška prehrane. Takšen način naj bi bil v primerjavi s tistimi, ki plačujejo manj ali celo nič, bolj pravičen do staršev otrok, ki že sedaj plačujejo večji delež. V občini Luče, kjer se vsi medsebojno poznajo, ugotavljajo, da je izračun, kot ga določa pravilnik, v določenih primerih nepošten, ker ne odraža dejanskega premoženjskega stanja staršev, ampak le ugotovljenega. Za leto 2002 je bilo oddanih 25 vlog staršev. "Od tega", pravi tajnik občine Ciril Rose, "je pettak-ih mamic, ki so brez zaposlitve in imajo v vrtcu po dva otroka. Po izračunu jim je določena prva stopnja za prvega otroka, za drugega otroka pa oprostitev plačila. Med oproščenimi je samo ena, ki je oproščena plačila, ker prejema denarno socialno pomoč na osnovi odločbe Centra za socialno delo iz Mozirja. Po poskusnem izračunu se bo prispevek staršev še znižal." V preteklem letuje znašal delež porabe za predšolsko vzgojo v proračunu občine nekaj manj kot 11 milijonov tolarjev, brez stroškov za malo šolo, za ostale akcije in otroške prireditve pa še dodatnih 8,7 milijona tolarjev. Trenutno znaša ekonomska cena za vrtec v Lučah 47.950 tolarjev, kar je za 19 odstotkov manj kot v občini Mozirje. Po oceni pravnih strokovnjakov je predlog, po katerem bi občina plačala celotno ceno vrtca z izjemo stroška prehrane, nesprejemljiv. Če bi občinski svet mimo lastnih pristojnosti sprejel sklep, da občina krije ekonomsko ceno vsem staršem, bi to pomenilo grobo kršitev zakona o vrtcih in pravilnika, ki ureja plačila staršev za programe v vrtcih in nelegitimno porabo proračunskega denarja. V Lučah je očitno temeljni problem, ker nekateri menijo, da plačujejo preveč in drugi premalo, vendar zakonodaja ne predvideva, da bi morala za te primere občina izdelati posebna merila, ki bi jih bilo potrebno dosledno upoštevati za vse morebitne primere. Z dopolnitvijo zakona in pravilnika bi bilo možno z določbo o dodatnih obveznih ugotavljanjih stanja prosilcev odpraviti morebitne pomanjkljivosti in nelogičnosti, ki razburjajo predvsem plačnike v višjih tarifnih razredih. Tu so dejansko v prednosti majhne občine, ki vsaj v grobem poznajo dejansko gmotno stanje otrok, vključenih v vrtec. Ker pa subjektivno tolmačenje zakona ni sprejemljivo, je treba spoštovati uveljavljene dokumente. In verjetno občina Luče ni edina. Savinjčan PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA SOLČAVA 16 3335 SOLČAVA Razpis za oddajo planinske postoj anice Koča na Jami Obveščamo vse zainteresirane, da zbiramo ponudbe za oddajo planinske postojanke v najem in sicer za: Kočo na Jami Postojanko dajemo v najem s pogojem veljavne registracije s.p. ali d.o.o. Prijave pošljite do ponedeljka 22.04.2002 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA SOLČAVA 16 3335 SOLČAVA Dodatne informacije: 041 605 813 Pavlič Anton 041 783 554 Prepotnik Grega Planinski pozdrav! KOLESA Z MOTORJEM PO PRVEM MAJU Z REGISTRSKIMI TABLICAMI Največ težav pričakujejo pri ugotavljanju lastništva V skladu z 240. členom zakona o varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet aprila 1998, se pričnejo določbe o registraciji koles z motorjem uveljavljati v praksi štiri leta po sprejemu. To pomeni, da bodo po prvem maju lahko po slovenskih cestah vozila le tehnično brezhibna in zavarovana, torej registrirana kolesa z motorjem. Največ težav na upravnih enotah pričakujejo pri ugotavljanju lastništva nad starimi mopedi, skuterji in ostalimi dvokolesniki. Slovenski vozni park dvokolesnikov z delovno prostornino, kije manjša od 50 kubičnih centimetrov, je zelo raznolik. V prometu je veliko Tomosovih različic koles z motorjem z ročnim in avtomatskim menjalnikom, v zadnjem času pa so popularni predvsem razni skuterji. Novejše primerke, kupljene po prvem maju 1998, bo mogoče registrirati na podlagi homologacije, ki BANKA CELJE Izjemna rast bilančne vsote na račun depozitov občanov Banka Celje ostaja na šestem mestu med 19 bankami v Sloveniji in ohranja svoj tržni delež, ki znaša dobrih šest odstotkov. Po že revidiranih podatkih je celjska banka lani povečala bilančno vsoto za 22 odstotkov, tako da le-ta sedaj znaša 226,5 milijarde tolarjev. Kot je povedal predsednik uprave Niko Kač, so v banki sicer uspeli povečati obseg poslovanja s pravnimi osebami, vendar so k tolikšni rasti bilančne vsote največ pripomogli depoziti občanov. Neto dobiček v letu 2001 je znašal 2,2 milijarde tolarjev, polovico omenjenega zneska pa bodo namenili za izplačilo dividend. vsebuje vse podatke o motorju. Lastništvo bo dokazljivo z računom. Težave bodo predvsem pri registraciji starejših motorjev, ki brez vsakršnih dokumentov že leta romajo iz rok v roke in so medtem doživeli marsikatero tehnično spremembo. Povsem jasnih navodil, kako bodo pristojne službe ugotavljale ali preverjale lastništvo, menda še ni. Verjetno bodo imetniki kolesz motorjem dokazovali lastništvo s pričami, ki bodo morale v skladu z zakonom o upravnem postopku pisno podkrepiti izjavo lastnika, kdaj in kje je kupil vozilo. Tako se bo oblikoval jasnejši pregled na tem področju, s katerim bo mogoče omejiti sicer veliko število tatvin koles z motorjem. Tehnično brezhibno vozilo bo (kot druga vozila) dobilo ustrezno nalep- ko, nato pa bo sledilo še zavarovanje pri zavarovalnici. Zagotovo bo marsikatero kolo z motorjem zaradi novih, relativno visokih stroškov glede na njihovo vrednost, po prvem maju romalo na odpad ali bo za vedno ostalo v kakšni ropotarnici. Denarna kazen za vse tiste, ki novih pravil ne bodo upoštevali, bo za enkraten prekršek 30 tisoč tolarjev. Franci Kotnik Obseg kreditov pravnim osebam seje lani povečal skoraj za 40 odstotkov, medtem ko so občanom in samostojnim podjetnikom odobrili le dva odstotka več kreditov kot leto poprej. Po oceni celjskih bančnikov je takšna slika posledica dejstva, da so plače občanov v povprečju že precej obremenjene s krediti iz prejšnjih let. Zaradi tega je Banka Celje več zbranih sredstev nalagala v obveznice Republike Slovenije in blagajniške zapise Banke Slovenije. Kljub znižanju skupne obrestne marže za skoraj cel odstotek so v Banki Celje na račun večjega obsega poslovanja lani uspeli povečati prihodke od obresti, vse več prihodkov pa ustvarjajo s storitva- mi. Lastništvo banke je ostalo še precej razpršeno, saj ima njihove delnice 340 pravnih in 624fizičnih oseb, največji delež, 20,6 odstotka, pa še naprej pripada Novi Ljubljanski banki, ki je tudi njihov strateški partner. V letu 2002 zaradi vpliva recesije v Banki Celje verjetno ne bodo dosegli lanskega obsega poslovanja, kar pa naj ne bi vplivalo na izboljšanje kvalitete storitev in dohodkovno uspešnost poslovanja. Za zagotovitev kvalitetnih virov financiranja načrtujejo najem novega sindiciranega posojila v tujini, izdali pa so tudi šesto emisijo lastnih obveznic. Obveznice Banke Celje so iskan in cenjen vrednostni papir, ki ga investitorji običajno ne prodajo pred zapadlostjo, kar kaže na njihovo veliko zaupanje v banko. Po zagotovilih vodstva so v celjski banki dobro pripravljeni na postopno ukinitev temeljne obrestne mere. S prvim julijem TOM-a naj ne bi več uporabljali za posle, krajše od enega leta, kar pomeni, da bodo nominalne obrestne mere kmalu postale realnost. Do omenjenega roka naj bi bil zaključen tudi prenos plačilnega prometa pravnih oseb in samostojnih podjetnikov z Agencije za plačilni promet na poslovne banke. V Banki Celje pozivajo zamudnike, naj pohitijo z odpiranjem transakcijskih računov, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da v začetku julija ne bodo imeli računa niti na agenciji niti na banki. Franci Kotnik iùt. CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE m STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI Polak Štefka s. p. Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, l€i. 5885-066 Vlado Jurak, predsednik nadzornega sveta Banke Celje: »Banka Celje se intenzivno pripravlja na ukinitev TOM-a. Ukinitev ne bo imela posledic samo na aktivni, temveč tudi na pasivni strani. TOM bo sicer ukinjen, inflacija pa bo prav gotovo kompenzirana na nek drug način. Glede na dejstvo, daje inflacija v Sloveniji precej višja od tiste, ki jo na primer poznamo na evropskem trgu, ni mogoče pričakovati, da v obrestni meri ne bi imela nikakršne vloge. Kmalu bo znano, kje se bo to pokazalo. Vodstvo banke razpolaga z več izračuni. Vsi so pokazali, da bo banka tudi po ukinitvi TOM-a in uvedbi nekega substitufa pozitivno poslovala.« Vlado Jurak j2öggaaA8§Bß4^mmmtmimmmmi^—mmmmmm^mmmmm^t^wmmammmmmm V MIZARSTVU KOVAČ JE POŠTENO DELO TEMELJNA LASTNOST USPEŠNEGA POSLOVANJA Od obrtne delavnice do uspešnega izvoznika Družinsko podjetje Kovače za obdelavo lesa in trgovino, ki trenutno spada med najmočnejše v Zgornji Savinjski dolini, je nastalo pred dobrimi dvajsetimi leti iz preproste obrtne delavnice za zbijanje palet. Danes v podjetju, ki zaposluje 32 delavcev in nudi učne pogoje študentom in vajencem, izdelujejo visokokakovostno stavbno in specialno pohištvo. Med drugim so izdelali reprezentančno eminentna vhodna vrata na ljubljanskem Magistratu in opremili dom starejših občanov Medvode ob Zbiljskem jezeru. Mizarstvo Kovač je opremljeno s sodobno slovensko in italijansko tehnologijo (foto: Ciril M. Sem) Mizarslvo Kovač, kije opremljeno s sodobno tehnologijo italijanske in slovenske proizvodnje,je Ipni uslvar-ilo preko 450 milijonov tolarjev skupnega prihodka, od tega devet desetin na avstrijskem in nemškem trgu. To pomeni, da so uspeli v celoti nadomestiti izgubo bivšega jugoslovanskega trga, s katerim so prej intenzivno sodelovali. "Ob razpadu jugoslovanskega trga smo se morali preusmeriti na nove trge. To je zahtevalo nove tehnološke pristope, količinsko in tudi glede asortimana. Sedanji, bislveno kakovostnejši proizvodni program obsega razrez lesa, osrednji proizvodnji del je izdelava lepljencev, iz katerih izdelujemo okna in vrata. Na razviti evropski trg smo se prebili tudi s pomočjo posrednikov, postopoma pa se pripravljamo na pridobitev standarda ISO 9001. Računamo, da bomo certifikat uspeli pridobiti že letos," razlaga lastnik podjetja Miha Kovač. Kovačevi izdelki, ki se ponašajo z avstrijskim in slovenskim znakom kakovosti, so vse bolj iskani, v podjetju pa vidijo svojo perspektivo v finalnih proizvodih. Prav s specializirano proizvodnjo, še večjo kakovostjo poslovanja in tehnološko najsodobnejšo opremljenostjo želijo v Mizarstvu Kovač povečati produktivnost dela in obseg proizvodnje. "Naša panoga je perspektivna, zato bo preživela," optimistično napoveduje Miha Kovač in ne skriva, da tudi njihovo družbo tarejo določeni ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sosedom, sovaščanom, GD Šmartno ob Dreti ter vsem ostalim gasilskim društvom za hitro in nesebično pomoč pri gašenju požara. Slavica Komar, Šmartno ob Dreti 89 C&P c'q' SNICKE Vprašali so me, zakaj ne hodim v cerkev. Ker verujem v Boga in ne vtradicijo, ki korenini v prizemni bojazni preštevanja po prisotnosti namesto vsebini. Savinjčan J problemi. Splošna klima seje sicer nekoliko izboljšala, vendar je naklonjenosti podjetništvu še vedno premalo. "Poseben problem je finančna nedisciplina, ki se počasi prenaša tudi na zunanje kupce, ki dogovorjenih rokov ne spoštujejo več stoodstotno," ugotavlja Kovač, ki z vztrajnostjo in delavnostjo zaposlenim zagotavlja stabilna delovna mesta. Savinjčan SAVINJSKO-ZADREČKA Veterinarska postaja Mozirje d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Moziije, tel.: 839-02-20 RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI: torek, 16.4.2002 ob 8.00 Ljubno na Forštu 10.00 Rečica pri Zadrugi 11.00 Varpolje - Žunterjev mlin 11.30 Šentjanž - Majerhold 11.45 Grušovlje - Kolenc 12.00 Okonina - gasilski dom 13.00 Radmirje pri Zadrugi 14.30 Prod - gostilna sreda, 17.4.20.2002 ob 7.30 Primož - Jeraj 8.30 Struge pri gostilni 9.30 Luče pri Zadružnem domu 10.30 Solčava pri Zadružnem d. 11.30 Podvolovljek - Podpečnik četrtek, 18.4.2002 ob 6.45 Otok 7.30 Nova Štifta-Pavel 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.00 G. Grad pri Zadružnem d. 10.00 Kropa - Fricelj 11.00 Bočna pri Zadrugi 12.00 Rihter - Devce 12.30 Šmartno pri Zadrugi petek, 19.4.2002 ob 7.30 Žlabor - Mlinar 8.00 Kokarje - Flere 8.30 Lačja vas - gasilski dom 9.00 Pusto polje 18 - Cajner 9.30 Sp. Pobrežje - Flere 11.00 Prihova - pri Unovtu sobota, 20.4.2002 ob 7.00 Ljubija - vet. postaja 9.00 Loke - pri Levcu 10.00 Lepa njiva - pri Jožu 10.30 Gneč - športno igrišče 11.00 Trnavče pri Pečniku 11.30 Jazbine 12.00 Šmihel pri gostilni S seboj obvezno prinesite knjižico o cepljenjih in značko, ker brez tega cepljenje ne bo mogoče! Za vse zamudnike bo cepljenje vsakdan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje. MOZIRJE Na Brdce po novi cesti? Krajani Mozirja so se pred časom odločili za rušitev stare šole na Brdcih in gradnjo stanovanjskega bloka, kar je predvsem med sosedi predvidene gradnje povzročilo precej slabe volje in še več bojazni, da bo v času gradnje motena njihova posest. Zaradi tega lastnici posestva, ki meji na predvideno gradbišče, Marija in Milena Deleja terjata od velenjskega Vegrada, ki bo izvajal gradbena dela, da za primer škode, ki bi lahko nastala na njihovih objektih v času gradnje, zavarujejo pri zavarovalnici Triglav. Po treh mesecih sta Delejevi prejeli odgovor, ki je bil naslovljen na mozirsko upravno enoto in v katerem Matej Košič, direktor Vegradovega projektivnega biroja pojasnjuje, da bodo v času gradnje izvedli ustrezno zaščito stanovanjske hiše. "Če se bodo pojavila dodatna posedanja in širjenja razpok, bodo vsa dela takoj ustavili," zagotavlja Košič. Še naprej pa ostajajo dvomi glede dovozne ceste, ki na določenih mestih ne dosega niti treh metrov širine. Predlagano je bilo, da se opusti dovoz po Šolski ulici in se preusmeri proti Dejevemu jezu in za šolo po cerkveni zemlji do Brdc. Rešitev torej, za katero bo treba, če se bo izkazala za realno, poiskati soglasje tudi na ljubljanski nadškofiji. Delejevi se zavedata, da gradnje bloka ni mogoče preprečiti, čeprav sta prepričani, da obstajajo še druge parcele za gradnjo bloka v Mozirju. Poleg tega bi bilo po njunem mnenju dobro pridobiti mnenje staršev 130 otrok v vrtcu, ki je neposredno pod Brdcami. Ravnateljica mozirskega vrtca Ana Kladnik nam je povedala, da je treba odločitev krajanov spoštovati, vendar bo od Vegrada zahtevala varnost in zaščito vrtca. "Upam, da bodo najhujša dela izvajali ob sobotah in nedeljah. Vsekakor pričakujem korektno sodelovanje," Savinjčan ZVEZA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB SOLČAVA Brošura o žrtvah vojne Krajevna organizacija zveze borcev Solčava šteje le nekaj manj kot petdeset članov s povprečno starostjo petinsedemdeset let. Kljub visoki starosti vsako leto obiščejo bolne in invalidne člane krajevne organizacije ter jim ob obisku podarijo priložnostno darilo. Veliko skrb posvečajo urejenosti grobov in grobišč ter spomenikov in obeležij padlim v drugi svetovni vojni. V preteklem letu so se udeleževali različnih spominskih proslav, bili na Polani pri Prevaljah, sprejeli povabilo Zveze Koroških partizanov pri Peršmanu nad Železno Kaplo. V spomin na požig Solčave leta 1944 so v sodelovanju s solčavsko občino organizirali odmevno proslavo, ki so seje udeležili številni obiskovalci in vidni gostje. Ob dnevu mrlvih so pripravili žalno slovesnost in obiskali grobove in grobišča padlih. Po dolgih letih prizadevanj je bila v preteklem letu izdana brošura s podatki o žrtvah druge svetovne vojne - o padlih med NOB in v nemški vojski. Podatke je zbral sedaj že pokojni Anton Ikovic, za ureditev in izdajo pa je poskrbel Alojz Golob. Solčava je bila med drugo svetovno vojno požgana, njeni prebivalci pregnani. Da bi člani solčavske krajevne organizacije zveze borcev lažje prišli do vojne odškodnine, so na občnem zboru organizacije, kjer je o delu v preteklem obdobju in o načrtih za prihodnje obdobje spregovoril predsednik Ivan Cigale, pripravili tudi zanimivo predavanje Vande Pianine iz združenja vojnih oškodovancev. Marija Sukalo PO SKORAJ POL LETA SO BRANETU RIHTERJU IZ TIROSEKA ODPEUALI 'SUMUIVO' ČREDO Brez BSE ni Evrope Pred šestimi meseci je v slovensko javnost po številnih ugibanjih in iskanju prišla novica o lastniku prvega primera bolezni BSE v Sloveniji, ki jo navadno imenujemo bolezen norih krav. Med prvimi je kmeta Braneta Rihterja obiskal kmetijski minister Franci But in mu zagotavljal takojšnjo pomoč, ki naj bi se v konkretni obliki pokazala sedaj, ko so iz hleva odpeljali čredo, kateri je pripadala tudi obolela krava Breda. Gospodar Brane Rihter in njegova mati sta bila kljub mesecem pričakovanj in pohlevnega čakanja optimista tudi zato, ker se državni birokraciji ni dobro zameriti. Pred kratkim sta Rihterjeva končno dočakala odločbo veterinarske inšpektorice, kije dovolila odvoz živali, v Ljubljani pa so Braneta potolažili, da se zadeva rešuje. "Krave bodo ocenili in zanje plačali odškodnino, menda bodo nadomestili tudi nekaj izpada dohodka," nam je obzad-'njem obisku povedal zgornječernevski gospodar. Brane seje v mislih že davno poslovil od desetglave črede v hlevu, vendar, kot smo uspeli izvedeti, s cenitvijo, ki jo je opravil Andrej Presečnik z mozirske Zadruge, ni bil najbolj zadovoljen. Vsota, ki naj bi jo dobil od ministrslva za kmetijstvo, naj bi bila tolikšna, da bi lahko kupil nove krave... "Treba je vedeti, daje bila v Rihterjevem hlevu sorazmerno stara čreda. Ob upoštevanju stanja črede bo lahko stem denarjem kupil samo polovico prejšnje črede. Vendar na eni strani starost krav in na drugi strani mladosttelic ni dovoljevala boljše ocen-itve. Upoštevan je bil tudi izpad dohodka zaradi mleka, goveja živina pa je bila ocenjena nad trenutno veljavnimi tržnimi cenami," nam je pojasnil Brane Rihter (foto: Savinjčan) cenilec Andrej Presečnik. Skupna ocenjena vrednost znaša 1,5 milijona tolarjev, vsi kmetje, ki sodelujejo z mozirsko zadrugo so z zbranimi prostovoljnimi prispevki nekoliko omilili nesrečo, kije, brez njegove krivde, doletela mladega gospodarja. Rihterjevi so se v preteklosti večinoma preživljali s kmetijslvom in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Hlev so prepleskali in razkužili, napolniti ga bo treba s kravami dojiljami. O njih je Rihter razmišljal že pred izbruhom bolezni. Kljub vsemu pa ne more pozabiti počasnosti pri reševanju njegovih težav. "Marsikajje lahko razumeti, vendar se je treba vprašati, kako bi se obnašala država, če bi bolezen izbruhnila bolj množično. Država je v nakup raziskovalne opreme vložila velika sredstva, vendar nisem prepričan, da smo v Sloveniji resnično pripravljeni na bolezen norih krav v fazi, ko se ta resnično pojavi. Za Evropo capljamo približno deset let zadaj, vendar če želimo vse tako, kot je tam, moramo imeti tudi nore krave," z rahlim nasmehom pripoveduje Rihter. Stvari se kljub temu obračajo, čepravje vzadnjih mesecih spoznal, da obstaja veliko "pametnjakovičev" tudi v njegovem kraju in celotni Zgornji Savinjski dolini. "Prijaznosti" Gornjegrajcev, ki so ga videli voziti kostno moko, je kljuboval z dvignjeno glavo. Obtožbe, ki jih je slišal ali prebral, ga niso ganile, ker živalim kostne moke ni nikoli polagal v jasli. Potem seje vse umirilo in potihnilo. Očitno ga je polomil nekdo drug in seje tega tudi zavedel, je prepričan Brane Rihter, kije moral za domačo rabo kupiti od soseda polovico krave.. Savinjčan POGOVOR Z IRENO BLAŽIČ-LIPNIK, ZDRAVNICO w Ce je človek zadovoljen s svojim življenjem in delom, se to odraža v odnosu z ljudmi Gornjegrajska zdravnica Irena Blažič-Lipnik je z 91 glasovi bralcev Savinjskih novic, ki so sodelovali v letošnji akciji Moj zdravnik, postala najbolj priljubljena zgornjesavinjska splošna zdravnica. Na prvi pogled skromna in preprosta ženska se je skozi pogovor izkazala za odločno in premišljeno osebo, ki na izzive ne reagira impulzivno ali prenagljeno, kar si v svojem poklicu niti ne more privoščiti. V pogovoru z umirjeno, a zgovorno zdravnico je bilo čutiti, da ve, kaj želi, in da je to v veliki meri tudi že dosegla. Doma je iz Družmirja pri Šoštanju, v Zgornjo Savinjsko dolino pa je prišla leta 1988, na samem začetku zdravniške kariere. V dolini je ostala vse do danes. Zanimivo je, da seje njena poklicna pot začela prav v Gornjem Gradu, kamor je prišla stažirati k dr. Urlepu. Za tem je delala v Mozirju in nato na Ljubnem. Sedaj je peto leto v Gornjem Gradu, tretje leto kot zasebna splošna zdravnica, - Za začetek tipično vprašanje, pa vendar -ste pričakovali takšen izid glasovanja? Res sem presenečena, da so me izbrali. Zdi se mi, da se danes težko še komu da priznanje za uspešno delo, zato sem vesela te akcije. To priznanje mije v zadovoljstvo in vir energije za naprej. Mislim, da sem v teh letih dala pacientom kar nekaj pridobitev. Oprema laboratorija, kolikor je bilo v takšni ambulanti možno, in nekaj manjših diagnostičnih izpopolnitev sta pomembni novosti, saj tako pacientom ni treba tako daleč zaradi osnovnih preiskav. Gornji Grad, kolikor je zanimiv, ima svojo slabost - oddaljenost od šol in večjih zdravstvenih centrov. V vse smeri smo oddaljeni - do Celja in do Ljubljane. - Kako to, da ste torej izbrali Gornji Grad? Že od vsega začetka mi je bilo interesantno delati v splošni ambulanti, kjer imaš stik z vso populacijo. Izzivje spremljati celotno družino od dojenčka do ostarelih. Z ljudmi doživljam rojstva in odhajanja družinskih članov. Tako vedno bolj čutim s krajem in z ljudmi. Delati z vso populacijo, to je želja, ki je nimajo vsi zdravniki, saj je to delo težje. Danes gre vsa medicina v strogo specializacijo in mi moramo slediti vsem spremembam tako v pediatriji, šolski in splošni medicini. Zato je tu težje in obenem lepše delati. - Celostno obravnavanje pacienta se mi zdi ključnega pomena za pravilno odkrivanje vzrokov zdravstvenih težav in s tem odločanje o najprimernejši terapiji oz. načinu zdravljenja... Če človeka poznam iz domačega in delovnega okolja in poznam tudi svojce, se mi zdi bistveno lažje. Z leti se o vsakem posameznem pacientu lažje odločam. Ravno odločanje se mi zdi resnična teža našega poklica - v vsakem trenutku ob vsakem pacientu se pravilno odločiti. Naj bo to v dežurstvu sredi noči, ko dobiš neznanega človeka, ali pri vsakodnevnem delu v svoji ambulanti. - Zakaj zasebna praksa? V tem sem videla prednost, da si lahko sama organiziram delo, zbiram sodelavce in tudi sama investiram v izboljšave, kar se mi zdi, da mi je tudi uspelo. Zasebna praksa ima svoje prednosti in slabosti. V hospitalu jih je veliko in lahko delajo timsko. Tukaj si pri vseh odločitvah in ukrepih sam. Prednost pa je v tem, da si samostojen pri svojem delu, da lahko sam odločaš, kdaj in kam greš nà izpopolnjevanje, kako si boš opremil ambulanto, sam si urejaš dopust. - So zasebne ambulante konkurenca javnim zdravstvenim zavodom? V tem ne vidim konkurence ampak stalnost zdravnika v kraju. Če si namreč začneš urejati svojo ambulanto, boš vtem kraju ostal kar nekaj časa in to je pridobitev za kraj. Drugače je kar težava, saj se kolegi ne odločajo radi za splošno ambulanto na deželi. - Vsak poklic nosi svojo odgovornost, kljub temu se mi zdi delo zdravnika še posebej odgovorno. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste poslanstvo. Tu se namreč upravlja z zdravjem ljudi, ki je človekova največja vrednota. Zakaj ste se odločili za študij medicine? Razumljivo je, da je zdravje največja vred- nota. Ko človek izkusi bolezen, postanejo naenkrat vsi načrti in problemi v primerjavi s tem, da ne moreš več nečesa ustvarjati, doživljati, ničti. Kmalu sem spoznala, da imam posebno sposobnost vživljanja v ljudi, v njihove stiske. Ljudje so to začutili in mi zato zaupajo. Ne da bi posebej drezala vanje, se veliko zmenimo. Vesela sem, ko se prihajajo pohvaliti, da smo skupaj uspeli. Veliko mi povedo o njihovih osebnih doživljanjih. Za poklic se nisem z lahkoto odločila. Nihala sem med pedagoškimi poklici, v tem poklicu pa sem čutila veliko svobodo, tudi versko, kijevdrugih poklicih takrat še ni bilo. Čutila pa sem tudi, da je to težak poklic in da bom ob družini, ki sem si jo takrat, že ustvarjala, s težavo vse speljala. Vendar želja in entuziazem pri 18 letih sta bila prevladujoča. Smo še tista generacija, ki je bila deležna malo bolj trde vzgoje. Hvaležna sem svojim staršem, da so me naučili trdo delati, saj drugače ne narediš medicine in tudi poklica nisi zmožen opravljati. Z možem bi rada tudi svojim otrokom dala takšno popotnico. Je pa težje, saj smo včasih le imeli starše bolj doma. Mamo sem ves čas videla v delu. Naši otroci pa nas ne vidijo pri delu, smo zgolj odsotni. - Kako ste torej združili dva tako zahtevna poklica - materinstvo in zdravniškega? Najbolj obremenjujoča so dežurstva. Predvsem prazniki, sobote in nedelje ter večeri, saj otroci še vedno ne razumejo, da mora mama včasih tudi takrat v službo. Ni enostavno, ampak če imaš veliko željo in uspeh, gre. Še vedno pravim, da je sreča, da se človek za poklic odloča pri 18 in ne kasneje, ko si že bolj realist in preračunljiv. Želim povedati, da sem z enakim veseljem kot zdravnica tudi mama in žena. Če je človek zadovoljen s svojim življenjem in delom, se to odraža v odnosu z ljudmi. Ponosna sem na svoje tri otroke in na to, da živim točno tako, kot sem si predstavljala oziroma žeiela. To se mi zdi še toliko bolj pomembno danes, ko opažam vse več nezadovoljstva med ljudmi. Vedno več ljudi išče spre- Dr. med. Irena Blažič-Lipnik v prostorih zasebne splošne ambulante v Gornjem Gradu (foto: Vesna Petkovšek) © membe, drugo delo. Stalno iskanje nečesa novega pa ni dobro. ■ Kaj bi lahko povedali o odnosu ljudi v tej dolini do lastnega zdravja? Mislim, da se ne razlikuje od populacije drugod po Sloveniji. Razlika je v tem, da je tu še vedno veliko kmečke, poldelavske in delavske populacije. Nekaj jih je že od mladosti zelo osveščenih, da so sami odgovorni za svoje zdravje, velika večina pa se tega še ne zaveda in pričakujejo od zdravnika, medicine in zdravil čudeže oziroma popolno ozdravitev v čim krajšem času, da bodo v hipu sposobni spet delati, živeti. To pa ni dobro, ker streljamo vedno z močnejšimi zdravili in s tem ustvarjamo vedno bolj odporne mikroorganizme in slabšamo lastno odpornost. - Na podeželju je v primerjavi z mesti še vedno precej prisotno strahospoštovanje ljudi v odnosu do zdravnikov. Imate tudi vi takšen občutek? To sem ugotovila po izkušnjah in po pogovorih z ljudmi, ki delajo v mestih. Spoštovanje je tam še na bistveno nižji ravni kot pri nas, karje povezano s strukturo prebivalstva. V teh krajih je več kmečkega prebivalstva in s tem več spoštovanja do našega poklica. Sploh pa se avtoriteta vseh poklicev niža, ne le našega in mislim, da to ni dobro. Ne pričakujem avtoritete do osebe, do mene. Vsi smo ljudje z napakami, ki nismo vedno 100% na svojem delovnem mestu, ampak poklic kot tak mora ohraniti neko spoštovanje. Zdravniki smo tudi odgovorni, da ga ohranimo. Še doživim, da pride kmet iz visokogorske kmetije v »mašnem gvantu" se mi zahvaliti, daje dobil tako dobra zdravila, daje kmalu ozdravel. Vsi kolegi tega ne doživljajo več. - Zaupanje in spoštovanje v odnosu zdravnik-pacient sta izjemno pomembna za uspešno zdravljenje. V zvezi s tem ne morem mimo aktualno najbolj izpostavljene teme - zdravniške stavke. Vse javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da je negativno vplivala na zaupanje in odnos ljudi do vašega poklica. Na sploh o zaupanju bi rekla, da je velika prednost v tem, da imajo pacienti povsem svobodno izbiro zdravnika. Če se zaupanje v kakršnemkoli konfliktu podre, se tudi takoj prestavijo. Mislim, daje neumno vztrajati pri nekom, ki mu ne zaupaš več. “Še dobro, da se človek za poklic odloča pri osemnajstih” (foto: Vesna Petkovšek) Glede stavke pa menim, da bi res morali prej izkoristiti vse možnosti komuniciranja in dogovarjanja z vlado in delodajalci, da bi zdravniki na miren in kulturen način ustvarili normalne pogoje dela. Vem, da nekateri kolegi res delajo v nenormalnih pogojih, vendar to je stvar dogovora in ne stavke. - Medicina je v skladu z vedno novimi odkritji nemalokrat spreminjala, celo na glavo postavljala metode zdravljenja. Recepti in nasveti domače, naravne medicine, ki se prenašajo iz roda v rod, pa ostajajo isti. Se to dvoje - sodobna medicina in tradicionalna naravna medicina - izključuje ali dopolnjuje? Mislim, da se dopolnjuje. Moj predhodnik dr. Urlep mije dal nasvet, ki ga sedaj tudi sama zagovarjam: "Ni vse staro za zareči in ni vse novo takoj stoodstotno za sprejeti." Dobro je počasi opuščati in počasi sprejemati. Z novostmi se pojavljajo tudi slabosti. - Kaj pa alternativne - vzhodnjaške metode zdravljenja? Medicina je doslej kot način zdravljenja sprejela le akupunkturo... Sama to jemljem kot dopolnitev. Če me pacient vpraša, rečem, naj poskusi, saj škodovalo ne bo. Ga pa tudi opozorim, naj ne opusti zdravil oziroma že uvedeneterapije. Odločitevje na njegovi strani. Eni se pohvalijo, drugi ne. - Teče petnajsto leto odkar opravljate ta poklic. V tem času ste gotovo prišli do kakšnega zanimivega spoznanja, nauka... Bistvo našega dela v oddaljenih splošnih ambulantah je ločiti težko patologijo od lahke. Ko pride k meni pacient, mu nikjer ne piše, ali se zadaj skriva banalna stvar ali pa gre za težko patologijo. Poleg pregleda, podatkov in diagnostičnih možnosti v takšni ambulanti se moraš po instinktu odločiti, kaj storiti: ali bo šel pacient v nadaljnjo obdelavo, ali ga le spremljam... Včasih je dovolj že pogovor. Spremljanje in prisotnost sta zelo pomembna, da ljudje začutijo, da imajo stalno prisotnega zdravnika, ki mu zaupajo. Ko se spustiš s pacienti na osebno raven pa moraš paziti, da ne postaneš preveč na razpolago in za tem izkoriščan. - Se spominjate kakšne anekdote? (Nasmešek.) Prve dni dela v ambulanti Gornji Grad, koje bil tu zdravnik še dr. Urlep, sem šla na hišni obisk z veliko zdravniško torbo. Seveda me v kraju še niso poznali. Ko sem našla hišo, sem pozvonila. Pogledali so skozi lino in hitro zaprli vrata, rekoč, da ne bodo ničesar kupili. Vsakodnevno se tudi s pacienti nasmejimo. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek GLASBENA ŠOLA NAZARJE Z rezultati ob bok veliko močnejšim mestnim šolam Učenci Glasbene šole Nazarje, ki so na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov dosegli najboljše rezultate, so pred nedavnim nastopili še na državnem tekmovanju, ki je bilo tokrat že 31. po vrsti. Potekalo je v Ljubljani in Mariboru, svoje znanje pa je predstavilo preko 400 tekmovalcev, med katerimi so se Zgornjesavinjčani odlično odrezali. Jože Podbregarje v 1. B kategoriji s tubo dosegel 94 točk in osvojil srebrno plaketo. Ob tem velja poudariti, daje bil Jože daleč najmlajši v svoji kategoriji, kljub temu pa ga je po številu točk prehitel en sam tekmovalec. S tem je Podbregar osvojil 2. nagrado in razveselil poleg sebe še pedagoge in starše. Trobentača Simon Brezovnik in Roman Podlesnik sta nastopila v 1. B oziroma 1. C kategoriji. Brezovniku je z 89,67 točkami le za nekaj desetink ušla srebrna plaketa, torej se je moral zadovoljiti z bronasto, Podlesniku pa je z 82 točkami pripadlo priznanje. Mentor vseh treh glasbenikov je bil Stefan Garkov, njihov spremljevalec na klavirju pa Toni Acman. Na omenjenem tekmovanju so odlično nastopili tudi trije bivši varovanci nazorske glasbene šole. Pevka Kristina Šuster, dijakinja srednje glasbene šole v Ljubljani, je v I. kategoriji osvojila zlato plaketo, enak podvig pa je uspel tudi kitaristki Suzani Hebar, študentki na ljubljanski glasbeni akademiji, kije v lil. kategoriji nastopila v duetu s Sonjo Plohl. Trobentač Tomaž Podlesnik, gojenec velenjske glasbene šole Fran Korun Koželjski, je v II. B kategoriji osvojil srebrno plaketo. Vsi tekmovalci si za svoje dosežke zaslužijo iskrene čestitke, enako pa velja tudi za Glasbeno šolo Nazarje, ki se je med tovrstnimi izobraževalnimi ustanovami dokončno uveljavila tudi na državnem nivoju. Sistematično in kvalitetno delo z učenci se sedaj obrestuje, nazorska šola pa po rezultatih stopa ob bok veliko močnejšim šolam iz posameznih slovenskih, mest. Franci Kotnik Oglasi 40LET DRUŠTVA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Sreča je biti v prijetni druščini prijateljev. (Pam Brown) ZATO ŽELIMO, DA SE NAM PRIDRUŽITE V SREDO, 17. APRILA, OB 17. URI V GALERIJI MOZIRJE NA OKROGLI MIZI. TEMA BO GOSPODARSKO OSAMOSVAJANJE SLOVENCEV V 19. IN 20. STOLETJU Z AVTORJEM ALEKSANDROM VIDEČNIKOM IN GOSTOM VEČERA DR. JOŽETOM MENCINGERJEM. IN V ČETRTEK, 18. APRILA, OB 17. URI V DVORANI KULTURNEGA DOMA MOZIRJE NA SVEČANI SEJI S KULTURNIM PROGRAMOM GLASBENE ŠOLE NAZARJE IN DRAMSKO IGRALKO SAŠO PAVČEK. DRUŽENJE BOMO SKUPAJ NADALJEVALI V BOLJ SPROŠČENEM VZDUŠJU RESTAVRACIJE GAJ MOZiRJE^^^ VESELIMO SE, DA BOSTE 40. ROJSTNI DAN PRAZNOVALI Z NAMI. Savinjske novice pri vas na kavi Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares -kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žMčko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! Prijavnica Smdiimjslk® an©vi©£ jpffi vas ima farsi Ime in priimek:______________ ; Naslov: ____________________ • Telefon: V°Prc w ---------------------------------------------------- ■ UGODNO se ODDA v najem gostinski de! lokala "BAZA BAR " v Šmihelu nad Mozirjem. Inf. na tel. št. 03 839 48 14 ali 031 640 862. Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LJUBNO ZA LETO 2002 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2002: NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno DENARNA NAGRADA. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: • za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Ljubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno; ■ za ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno; •za SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo; ■ za BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo; ■ za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno; • za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja terobčinski svetniki. 4. Pisni predlog mora vsebovati: osnovne podatke o predlagatelju podatke o predlaganem kandidatu za priznanje vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata utemeljitev predloga in predlaganega priznanja podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 07.06.2002. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek 2. avgusta 2002. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA ČETRTI TRADICIONALNI DAN ODPRTIH VRAT Na velikonočni ponedeljek v boj za Veniški pirh Člani konjeniškega kluba na Venišah so na velikonočni ponedeljek pripravili pester program aktivnosti, s katerim so svojo dejavnost predstavili širšemu krogu obiskovalcev. V dopoldanskih urah je bilo najprej predavanje o zdravstvenem varstvu konj, sledila je predstavitev plemenskega žrebca in parada kočij. V popoldanskih urah so potekale tekme v preskakovanju ovir. Otroci so komaj čakali, da preizkusijo svoje jahalne spretnosti (foto: Benjamin Kanjir) Po lanskem neprijaznem in deževnem vremenu je letos organizatorjem šlo na roko tudi vreme. Sonce je na Veniše zvabilo veliko konjskih oboževalcev in radovednežev, ki so jim všeč te plemenite živali. V dopoldanskem času so na svoj račun najprej prišli tekmovalci in tisti, kijih konjereja in konjeništvozanimata po strokovni plati. Tudi letos so v svojo sredo povabili veterinarja Luka Krušiča. Lani je imel predavanje o prehrani konjev in brušenju njihovih zob. Tokrat pa seje podal v alternativne vode in spregovoril o homeopatskem zdravljenju konj. Sledila je predstavitev plemenskega konja Ganymeda. Njegov oče je bil Grundstein, mati Sara, sam pa ima že 188 potomcev, ki dosegajo vidne uspehe na tekmovanjih. Prava paša za oči je bila parada kočij z različnimi vpregami in opra- vami. Na Ranču Burger imajo veliko zbirko kočij, izmed katerih imajo nekatere veliko zgodovinsko in etnografsko vrednost. Predstavile so se štiri vprege v treh različnih opravah, po domače »kširih«. Pester dan sta zaokrožili dve demonstracijski tekmi v preskako- vanju ovir za Veniški pirh. Vabilu se je odzvalo veliko tekmovalcev. Prišli so iz KK Velenje, KK Gotovlje in KK Celje, seveda pa so se jim pridružili tudi domači tekmovalci iz KK Veniše. Na prvi tekmi na višini 80 centimetrov je zlato podkvico in prvi Veniški pirh odnesla Metka Potočnik, članica KK Gotovlje, ki je s Saigo-nom najbolje opravila preizkušnjo. Druga tekma je bila na višini 110 centimetrov, s klasičnim baražem na 120 centimetrov. Prva dva mesta sta osvojila domačina Tomaž Steblovnik z Noah in Primož Rifelj z Dalio. Čez ves danje bilo živahno tudi v hlevu in zunanjem jahalnem prostoru, maneži. Otroci so komaj čakali, da na ta dan brezplačno poskusijo svoje jahalne sposobnosti. Pa tudi kakšen odrasel seje opogumil. Tisti z malo manj korajže so imeli možnost sesti na kočijo in se popeljati po pretepi naravi Ranča Burger. Dan odprtih vrat je znova dokazal obilico entuzijazma, ki ga ljubitelji konj in športa vlagajo v razvoj te panoge. Svoje delo bodo predstavili tudi na prireditvah, ki se bodo v konjeniškem centru odvijale preko celega leta. Benjamin Kanjir REČICA OB SAVINJI Veseli večer s harmonikarji Darka Atelška Minilo je leto odkar so na odru rečiškega kulturnega doma nastopili mladi in malo manj mladi harmonikarji, ki jih poučuje znani frajtonar Darko Atelšek s Poljan nad Rečico. Koliko so se v enem letu novega naučili, so pokazali na Veselem večeru s harmonikarji Darka Atelška, ki so ga pripravili v sodelovanju s Kulturnim društvom Rečica ob Savinji. Meh harmonike je na odru raztegnilo 19 frajtonarjev, ki so se občinstvu predstavili z znanimi skladbami domačih avtorjev. Med najmlajšimi, kisotremojunaško premagali,so bili Grega Tratnik, Matija Veninšek, Miha Prušnikin JureŠmigoc. Med starejšimi, ki se bodo predstavili na izboru za zlato harmoniko Ljubečne, je bil tudi Franc Skok. Skladba, ki jo je zaigral z mentorjem Darkom, je samo dokaz več, da Atelšek ni samo dober muzikant in pedagog, temveč tudi dober komponist. Vsekakor so tudi ostali nastopajoči pridali svoj kamenček v 'glasbeni mozaik veselega večera, saj so pokazali, da tudi drugačna zvrst glasbe, ne samo narodnozabavna, navduši. Veseli večer so harmonikarjem pomagali sooblikovati tudi godbeniki z Dol Suhe, ki so svoje znanje in voljo ter ljubezen do glasbe združili v Suško bando. Enajst ljubiteljev tovrstne zvrsti je na nastop pripravil Darko Atelšek. Krstni nastop so pripravili že na cvetno nedeljo pred rečiško cerkvijo, uradno pa so se občinstvu predstavili na sobotnem koncertu. Poslastica večera je bil skupni nastop vseh Darkovih učencev, harmonikarjev in godbenikov, ki so navdušili obiskovalce v prepolni dvorani rečiškega kulturnega doma v tolikšni meri, da so morali podalj- šati svoj program z nekaj glasbenimi točkami. Pol drugo uro prijetne glasbe Darkovih učencev je dopolnil moderator večera Darko Žvižej s Štamperlovim Pepijem. Marija Sukalo Na veselem večeru s harmonikarji Darka Atelška je meh harmonike raztegnilo 19 frajtonarjev (foto: Ciril M. Sem) OKROGEL JUBILEJ PEVCEV Z LEPE NJIVE Sr m < LJ =) £ D z (Du.^a: ia _ * OC üJ < < _i,7n 5t)2 ujj Sfili llllp 5 S S S 2 K CH ££ f) ČL UJ U- c/> O < o* > JyjiU šiš’B £L > Ul -> TURISTIČNA AGENCIJA 11/ Med pravočasno prispelimi kuponi so bili izžrebani Vinko Slapnik, Podolševa 25, Solčava, Emil Kopitar, Dobletina 2, Nazarje in Jože Vrečar, Volog 36, Šmartno ob Dreti, ki jim iskreno čestitamo. Pridružite se jim na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite NA DOPISNICI na naš naslov najkasneje do torka, 16. aprila 2002. Zaključek akcije bo sredi maja. Veliko sreče! Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Katera je uradna denarna valuta na otoku Krku, kamor tokrat vabi agencija Svit? Odgovor: Ime ti priimek:. Naslov: ___ Pošta: __ _tel,:_ _dfo m Piše: Aleksander Videčnik Kres ali iDanje Nekaj o običajih okoli kresa smo že opisali. Morda bo zanimivo vedeti, kako so v Beli Krajini hodile "kresnice." To so bile skupine po šest deklet, ki so po vasi s petjem in nagovorom vabile na kresovanje. Dva para sta pela, eden pa je nosil kruh, jajca in razne darove, ki sojih ljudje dajali. Prepevale so: “Me bomo nocoj slabo spale, ker bomo polje varovale. ' Te besede spominjajo na staro vražo, da letajo v kresni noči nečisti duhovi in čarovnice na visoke kraje, kjer imajo svoja zborovanja. Praznoverni ljudje so se bali, da bi ti zli duhovi in čarovnice poškodovale polje. Kako so nekoč teleti Inženir Vladimir Miklenda je leta 1937 napisal daljši sestavek o tem, kako se lahko piloti orientirajo. Že prvi odstavek zveni v današnjih dneh prav čudno, saj je današnja tehnika letenja povsem drugačna, kot je bila tedaj, koje pisec poznal letalstvo in ga opisal. "Za to, da pride letalec z enega letališča na drugega, ni dovolj, ako zna samo ovladati letalo, temveč mora temeljito poznati tudi avigacijo, to je, kako je treba voditi letalo na progi. Najpreprostejši način avigacije je let ob kaki glavni cesti, ki gre v kraj katerega hočemo doseči. Na primer: iz Ljubljane v Maribor bi lahko leteli nad železniško progo. Toda pri takem letu bi izgubili največjo ugodnost, ki nam jo daje zrak, t.j. najkrajšo pot brez ovinkov in ovir." čerkep spele Radegunde Nam vsem znani šmihelski kronist Lovro Goličnik je v svoji knjigi Moj šmihelski svet zapisal o podružnični cerkvi svete Radegunde zanimive podatke. Vem, da je bil skrben in da ni ničesar pisal o čemer ni bil prepričan, zato bomo prebrali ta del njegovega zapisa. Pa tudi zato, ker bo v kratkem jubilejno slavje v tej cerkvi. "Tam, kjer stoji danes šmiheiska podružnična cerkev svete Radegunde, je stala svoj čas, že davnega leta 1241, cerkvica svetega Vida. Kot pripoveduje ljudsko izročilo, je stal na hribčku poleg cerkvice grad in da je cerkvica bila dejansko grajska kapela. Grad seje porušil, kdaj in kako ni znano, a cerkvica je ostala. V začetku sedemnajstega stoletja, imenuje se leto 1631, je cerkvica poleg glavnega oltarja imela ne desni - moški strani oltar svetega Martina, na levi - ženski strani pa oltar svete Radegunde. Odkar so postavili tej svetnici oltar, se je vernikom tako priljubila, da so cerkev preprosto imenovali po njej. Okoli leta 1690 so notranjost cerkve prenavljali, tedaj so na moško stran postavili oltar Marijinega obiskanja, na žensko pa prestavili oltar svetega Martina, glavni oltar, pa so namenili sveti Radegundi. V noči od 14. na 15. april 1895 je potres cerkev tako hudo poškodoval, da sojo morali podreti. Kmalu pa so pričeli s pripravami za gradnjo nove cerkve. Po načrtu Vincencija Grei-na iz Vojnika pri Celju so pod vodstvom mojstra Čedera iz Italije postavili novo cerkev, ki še danes stoji. Posvetil jo je škof Mihael Napotnik, cerkevni ključar v času gradnje pa je bil Sre-bovčnik - Martin Mikek, kije dejansko skrbel, da je gradnja v redu potekala, skratka bil je neke vrste organizator vseh nalog okoli grad- nje. Šmihelski župnik je bil tedaj Ivan Ramor. Pri kopanji cerkvenih temeljev so naleteli na staro orožje in človeške kosti, karso povezovali z nekdanjim gradom. Oltarno mizo je naredil znani umetnik Janez Vurnik iz Radovljice, leseni deli oltarja pa so delo mozirskega kuparja Ivana Cesarja. Tudi stranski oltar svete Družine je njegovo delo. Radegundske zvonove so med prvo svetovno vojno avstrijski vojaki odpeljali, kot tudi mnoge druge. Ostal je le hudourni zvonček. Domačini so poskrbeli za nove zvonove, malega so potegnili v zvonik leta 1924, velikega pa šest let kasneje. Nekdaj je cerkev slovela kot božjepotna, saj so sem romali ljudje z glavoboli. Malo pred cerkvijo je kapela in v njej odprtina v globino, bolniki so glavo položili v to odprtino in pričakovali ozdravitev, to so počenjali tudi naglušni ljudje. Na god svetega Gregorja je bila pri cerkvi svete Radegunde procesija s priprošnjo, da ljudje ne bi stradali. Župnik Jože Presnikje dal cerkev leta 1930 nanovo poslikati, tudi nove klopi so postavili v njej." Zanimive podatke najdemo o opisani cerkvi v mozirski farni kroniki, kjer je Ignac Orožen zapisal nekaj o zgodovini cerkve svete Radegunde. 3ščemo estate fotografije Nikolaj Marjanovič nam je poslal zanimivo sliko, ki je bila posneta v Mozirju ob Veliki noči, leta 1931. Na sliki vidimo, da so ženske tedaj “žegen” nosile na glavah. 14 J j|. Evidence proizvedenih količin mleka bodo |%lf osnova za dodeljevanje mlečnih kvot Piše: Štefka Goltnik V lanskem letuje na podlagi Uredbe o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki v Uradnem listu 21/2001 izšlo Navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov ter poročanje. Navodilo zavezuje vsa kmetijska gospodarstva ki proizvajajo mleko, da vodijo dnevno evidenco o porabi mleka in mlečnih izdelkov na kmetijskem gospodarstvu in tudi dnevno evidenco o prodaji mleka in mlečnih izdelkov. Kot pomoč smo kmetijskim gospodarslvom ponudili prirejene obrazce za vodenje teh evidenc. Seveda si lahko vsak beleži evidence mleka na način, ki mu najbolj ustreza. Poraba mleka in mlečnih izdelkov na gospodarstvu pomeni porabo mleka v gospodinjstvu in porabo mleka za krmljenje živalim. Zavezanci za vodenje evidenc so torej vsi rejci, pa čeprav vse pridelano mleko porabijo doma. Neposredna prodaja pomeni direktno prodajo mleka strankam na domu. Kot "oddano mleko" pa je mišljena količina mleka, ki ga kmetje pro-dajö Zadrugi Mozirje. Leto je hitro preteklo in že je tu čas, ko je treba Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja poslati prvo poročilo o prirejenih količinah mleka na kmetiji. V obrazec za poročanje se vpisujejo količine mleka prirejenega v obdobju med 1. aprilom 2001 in 31. marcem 2002. Obrazecje potrebno priporočeno poslati na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za evidence mleka« do 15. maja 2002. Vse količine mleka je treba preračunati v mlečne ekvivalente, ki so navedeni na obrazcu. Obrazci za poročanje so na voljo na sedežih kmetijske svetovalne službe. Kdor je že poslal poročilo na obrazcu, kopiranem iz Uradnega lista, se to smatra kot veljavno poročilo. Nova navodila z natisnjenimi obrazci smo namreč prejeli šele v teh dneh. Obrazec se piše v dveh izvodih, od katerih se kopija obdrži doma. Omenjeno evidenco o prireji mleka je seveda treba voditi tudi naprej. O uvedbi kvot za mleko je bilo pred kratkim že veliko govora. Zbrani podatki naj bi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano služili kot osnova za dodeljevanje mlečnih kvot kmetijskim gospodarstvom. Ali bodo kvote uvedene z letom 2003 ali 2004 vtem trenutku še ni možno napovedati. Še bolj kot datum uvedbe pa je vsekakor za kmete pomembna višina kvot, kijih bodo pogajalci izpogajali v Bruslju. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Orjaki pod Lepenatko Planinska tura med vrhove Lepenatke in Rogatca je poučna in zanimiva obenem. Ob poti na vrhove se lahko večkrat ustavimo in si ogledamo nekaj zanimivih dreves, ki jih na pobočjih omenjenih vzpetin ne manjka. Pot se prične v dolini Kanolščice in nadaljuje do cerkvice Sv. Lenarta, od tam pa po strmi stezi proti Lepenatki. Nekaj sto metrov nad cerkvico, oziroma malo pred gozdno cesto, naletimo na bukev izjemnih dimenzij. BUKEV NAD SV. LENARTOM Izmerili soji višino 42,5 metra. V prsni višini je obseg njenega debla 354 cm (premer je 112,7 cm). Ima zdravo in gosto krošnjo, ki se prične na višini 16 m. Deblo je enotno in zdravo. Starost drevesa soji ocenili na 150 let. Ker okoli nje ni več velikih dreves, je prav markantna. Bukev je turistično zanimiva, saj stoji tik ob planinski poti in je ni težko opaziti. Največja nevarnost ji preti zaradi strele ali močnih vetrov, saj ji je padla odpornost, koje ostala skoraj sama v podmladku naslednjega sestoja. Če nadaljujemo pot, pridemo na gozdno često. Čez dobrih sto metrov lahko na desni strani vidimo najvišjo jelko našega območja, ki se nahaja 50 metrov pod cesto. NAJVIŠJA JELKA V OBMOČJU Izmerili soji višino 47 metrov. To je naj višja izmerjena jelka v našem območju. V prsnem obsegu meri 416 cm (premer je 132,4 cm). Krošnja je redka in že deloma hira. Vrh je raven do rahlo zaokrožen. Deblo je zdravo in enotno. Starost drevesa smo ocenili na 150 let inje verjetno podo- bne starosti kot prej opisana bukev. Jelkoje nekoliko težje odkriti, saj raste v sestoju odraslih dreves, zato ne izstopa tako kot bukev. Tudi druge jelke v njeni okolici so zelo visoke in debele. Obe drevesi rasteta na nadmorski višini približno 1000 metrov. Geološka podlaga je dolomit, tla so rendzi-na. Gozdna združba je predalpski jelovo-buk-ov gozd. Ekspozicija terena je severna do severovzhodna. Rastišče je zaradi svoje lege vlažno in bogato, da lahko drevesa dosegajo tako izjemne dimenzije. NADALJEVANJE POTI Če nadaljujemo pot, pridemo po stotih metrih do konca ceste. Od tam naprej pa se strmo vzpenja novo markirana planinska pot proti sedlu Kal. Pri bivaku si iahko privoščite pošteno planinsko malico in uživate ob pogledu na Savinjske Alpe. Ko se spustimo po planinski poti s Kala proti Podvolovljeku, naletimo takoj ob vstopu v gozd na debelo in košato smreko. Smreka je nekdaj verjetno rastia na pašniku, kjer je imela ugodne pogoje za razvoj velike krošnje. Njen prsni premer meri 140 cm. Ob nadaljnji poti pod gozdno cesto stoji debela jelka, ki pa je le uvod v dojemanje Izrednih dimenzij dreves, saj je kakšnih tristo metrov nižje na znamenito Rihersko hojko. Ta jelka je najdebelejše iglasto drevo v nazorskem gozdnogospodarskem območju saj je njen prsni obseg debla kar 560 cm (premer je 178,2 cm). Če vas je vsaj pet, lahko jelko objamete in poskusite občutiti moč narave in časa. Blaž Presečnik Malo se naučimo iz zmage, a veliko iz poraza To, da se veliko naučimo iz poraza, vsekakor drži. Če vedno zmagaš, poraza ne poznaš. Ko pa ga enkrat spoznaš, ga ne moreš prenesti. Torej je dobro, če zmaguješ in si poražen. Tekma. Če izgubiš, se naučiš mnogo. Prva stvar, ki se je naučiš, je, da moraš znati prenesti poraz. Vidiš tudi, kaj se še moraš naučiti, da izboljšaš svojo igro. Če izgubiš zaradi drugih soigralcev, se ne znašaj nanje, saj se lahko na naslednji tekmi isto zgodi tebi. Naslednji primer je iz vsakdanjega življenja. Si močno zaljubljena v samskega fanta, pa imaš tekmico. Fant se zagleda vanjo in ne vate. Iz tega poraza se naučiš, da ne moreš vedno zmagovati, saj imajo ljudje različne okuse. Nesmiselno pa je, če po tem dogodku še naprej obupavaš in jočeš za izgubljeno ljubeznijo. Saj je še veliko fantov na svetu. Meni se je na nekem tekmovanju zamerila punca, ki ni prenesla poraza. Tekmovali smo za Veselo šolo. To punco je za dve točki premagala moja sošolka. Začela je vpiti, da ni pravično, da se je ona najbolj učila za tekmovanje ipd. Zaradi tega, ker ni prenesla poraza, je izgubila prijatelje, zamerila se je nam vsem, ki smo bili na tekmovanju. Iz tega bi se lahko naučila, da ne more biti vedno prva, da so drugi boljši od nje. Domnevam, da se iz tega ni naučila ničesar, saj se po njenem obnašanju vidi, kakšna je. Iz vseh teh primerov se vidi, kakšni smo ljudje. Vedno hočemo biti prvi, hočemo zmagati. Jaz pa mislim, da je včasih poraz boljši od zmage. Vsaj veš, kje si. Tudi jaz raje zmagujem. Hočem biti najboljša, toda to me je že veliko stalo. Iz porazov pa sem se naučila mnogo stvari, tudi takšnih, ki mi niso bile pri srcu. Naprimer, ko smo tekmovali v šoli. Bila sem slaba. Spoznala sem, da se bom morala bolj potruditi in še veliko postoriti preden bom najboljša. Pregovor, malo se naučimo iz zmage, a mnogo iz poraza, presneto drži. Katja Remic, 8. b OŠ Nazarje Z denarjem lahko kupiš vse, razen ljubezni V današnjih časih vse bolj postaja resničen rek, da je denar sveta vladar. Več denarja imaš, več spoštovanja pridobiš. Z denarjem lahko dandanes dosežeš skoraj vse. Ne moreš pa kupiti človeških čustev. Ne moreš si kupiti pravih prijateljev, tako kot ne ljubezni. Nekateri ljudje se med sabo poročijo le zaradi denarja, čeprav med njimi ni bilo nikoli prave ljubezni. Takšni zakoni niso dolgotrajni. Zelo pogosti so prepiri, saj zakoncev ne veže ljubezen in zaupanje, ampak le denar. Nekoč sem imela prijateljico, ki si je vse prijatelje, tako rečeno, kupovala. Njena družina se je veliko selila, zato to dekle ni imelo pravih in dolgotrajnih prijateljev. Komaj si je nekje našla prijatelje, že so se s starši spet preselili in zopet je ostala brez prijateljev. Koje prišla živet v našo vas, se je nam, otrokom zdela malce čudaška, zato nismo prijateljevali z njo. Minila sta že dva meseca, ona pa še vedno ni imela niti enega prijatelja, s katerim bi si lahko krajšala čas. Mi smo se zabavali, ona pa nas je le opazovala. Čez čas je stopila k nam in nam ponudila paket bombonov. Priznam, da smo jo malce čudno pogledali, vendar se nihče ni branil bombonov. Tako nam je vedno, koje hotela kaj doseči, ponudila kaj slastnega za pod zob. Tako je pri nas postala navada, da če se je hotela igrati z nami, nas je morala, tako rečeno, podkupiti. Kadar pa nam ni imeia ničesar ponuditi, je ostala brez prijateljev. Njena družina se je kmalu spet preselila v Ljubljano in verjetno si je tudi drugod tako pridobila prijatelje, kot si je nas. Na takšen način nikoli ne najdeš pravega prijatelja. Ljudje bi v teh časih naredili vse za denar. V velikih mestih je razvita prostitucija, kjer se dekleta prodajajo za denar. Nikoli pa ne gojijo čustev do strank. Vse si lahko kupiš z denarjem, le srca in ljubezni ne. Rajši sem brez denarja, kot brez prave ljubezni, vendar pa je denar tudi mene že pokvaril, kot veliko ljudi danes. Danijela Berložnik, 8. a OŠ Nazarje Predstavitev rock skutine ON/OFF SKUPINO ON/OFF, KI JE. BILA USTANOVLJENA 15. OKTOBRA 2001, SESTAVLJA PET ČLANOV: VOKALIST LUKATESOVNIK, BAS KITARIST NEJC TESOVNIK, KITARISTA JURE FRANKO IN BORIS GOLAVŠEK TER BOBNAR MATIJA KADLIČEK. DO S.EDAJ SO IMELI PRIBLIŽNO 12 NASTOPOV, IMAJO PA TUDI PET AVTORSKIH PESMI. NJIHOVI NASLOVI SO:NINA, PETEK 13., ŠOLARJI, BATIN PA ON/OFF. SODELOVALI SO TUDI Z NEKATERIMI SLOVENSKIMI SKUPINAMI NPR. BLACK SUMMER, ALYA, FINAL EXIT, ANA POPEDAN, 2. DISCO IN SUPPLYER. OB KONCU LETA ŽELI SKUPI NA IZDATI SVOJ PRVI CD. V TA NAMEN IŠČE TUDI SPONZORJE ZA URESNIČITEV PROJEKTA. 3. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Plesi in pesmi pričajo o človeški preteklosti ^Iaa Sa imìim nM hmmìnvaiam riVitSIrf iinn n In in n #■ Vah n n hil! m—mIiami Min ai ivnilinAiN nMAik mam jImiI/m«* 9 ries je izraz duševnega stanja, igra pa tuai najsrarejsa odiiko umetnosti, ze v preteklosti so dih raznem piesi aei življenja nasin pream&ov. z njimi so skušali pridobiti naklonjenost narave in si zagotoviti boljšo letino, na porokah pa so plesali za plodnost. Danes je ples izraz zabave in prešernosti. Pray takšni so bili tudi mali plesalci na treljem srečanju otroških folklornih skupin Zgornje Savinjske doline, ki sta ga v četrtek, 4. aprila, organizirala mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Osnovna šola Rečica. Z različnimi spleti ljudskih plesov so se v rečiški osnovni šoli obiskovalcem predstavili plesna skupina Urška iz nazorskega vrtca pod vodstvom Vanje Hofbauerter plesne skupine osnovnih šol Gornji Grad z mentorico Marijo Vincek, Luče pod budnim očesom mentorice Saše Poznič, Mozirje mi, ki sojih zapeli, pričajo o človeški preteklosti, o šegah in navadah, ki so nekoč bogatile življenje. Ljudskega rajanja na vasi si včasih niso mogli zamisliti brez vaških godcev. Tudi razigrani plesalci na srečanju folklornih skupin naše doline bi Mali plesalci na tretjem srečanju otroških folklornih skupin Zgornje Savinjske doline (foto: Ciril M. Sem) pod vodstvom mentorice Nade Janež in Nazarje, težko zarajali brez frajtonarice Andreja Raka in ki jih je vodila mentorica Jožica Pustoslemšek. klarineta ter kontrabasa Jožka in Jaka Podbregar- Plesi, ki sojih predstavili mladi plesalci, in pes- ja. Vse to je sestavni del ljudskega izročila, ki so ga preko plesov in pesmi mentorji želeli prenesti tudi na mlajše rodove. Srečanje je spremljala strokovna sodelavka Neva Trampuš, ki je menila, da so tovrstna srečanja spodbuda za mentorje in plesalce. Obenem so tudi priložnost, da se plesne skupine predstavijo v domačem okolju. Natančne ocene posameznih skupin bo v pisni obliki posredovala posameznim mentorjem. Marija Sukalo 25 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GORENJE V četrt stoletja 280 nastopov V petek, 28. marca, so člani Mešanega pevskega zbora Gorenje s slavnostnim koncertom obeležili 25-letnico uspešnega delovanja. 0 pomenu pevske tradicije sta spregovorili Irena Berložnik, članica nadzornega sveta Gorenje d.d., in Neva Trampuš, predstavnica Zveze kulturnih društev Velenje. Obe sta poudarili, da je prepevanje omenjenega zbora na visoki kakovostni ravni, z izjemnim učinkom za kulturno poslanstvo in promocijo Gorenja. Mešeni pevski zbor zadnjih šest let vodi profesorica Tadeja Cigale iz Nazarij, in kot je bilo slišati, je uspešno sodelovanje precej povezano z vokalno skupino Savinjski rožmarin iz Zgornje Savinjske doline. Prvi zborovodja MePZ Gorenje je bil profesor Ciril Vertačnik, sledila pa sta mu Majda Završnik Puc in mag. Nikolaj Žličar. Vsem so se ob tej priložnosti iskreno zahvalili za njihovo delo. V četrt stoletja so pevke in pevci gostovali po Sloveniji in tujini, dosegali pa so tudi visoke uvrstitve na uglednih revijah in glasbenih tekmovanjih. Zbor je izvedel kar 280 nastopov. V tem času je pri zboru prepevalo vsaj 300 pevk in pevcev, šest od teh vseh petindvajset let. Ob jubileju so izdali barvno brošurico, v kateri so se spomnili številnih gostovanj, svojih pevcev in dosežkov. Ob jubileju je velenjska izpostava priznanja. Zlate značke so prejeli Ivo Sotošek, Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne Slavko Marš in Darinka Hofinger. dejavnosti osmim pevcem podelila Gallusova Jože Miklavc Mešani pevski zbor Gorenje ob četrtstoletnem jubileju (foto: Jože Miklavc) Ljudie in dogodki. Šport ' . ' . ' . . . »: v PUSTOLOVŠČINA Z ultralahkim letalom okoli sveta Do zdaj ni še nihče obletel sveta v ultralahkem letalu brez kopilota in dodatne helikopterske podpore. Prelet divjih gozdov Sibirije, gora Aljaske in Kanade, ledeno mrzlih severnih morij, je poleg spopada z vremenom, vetrovi, tudi spopad s samim seboj. Dolgotrajno letenje brez možnosti zasilnega pristanka poraja prisluhe, iluzije, ki lahko vodijo v paniko in nerazumsko ravnanje. Drzni načrt je hotel Matevž Lenarčič iz Rečice uresničiti že lansko leto, a zataknilo seje pri ruskih vojaških oblasteh, ki niso hotele izdati dovoljenja za prelet vojaških območij v Sibiriji. Potrebno je bilo veliko diplo- na Baffinove otoke, Grenlandijo, Islandijo, Ferske otoke in iz Anglije nazaj v Slovenijo. Letenje čez Rusijo je poseben izziv, poleg prostranstev divje Sibirije, kjer pilot ne sme narediti napake, se Pilot Matevž Lenarčič je fotograf in avanturist z alpinistično, padalsko in letalsko preteklostjo. Plezal je na vrhove Grenlandije, Patagonije, Himalaje, s himalajskih vrhovje letel tudi z jadralnim padalom. Zadnja leta se poleg fotografiji posveča predvsem letalstvu. Sicer diplomirani biolog se že 12 let profesionalno ukvarja s fotografijo in tako je prepotoval dobršen del sveta. Med drugim je fotografiral in letel na Kamčatki in Aljaski. Napisal je knjigo o Patagoniji in izdal šest fotomonografij. Za prelet Sibirije se posebej pripravlja od leta 2000. Star je 42 let, poročen in oče dveh otrok. matske aktivnosti, Rusi so se omehčali in Matevž bo 10. maja poletel iz Ljubljane preko Rusije do 11.000 kilometrov oddaljene Kamčatke. Dnevni poleti bodo dolgi od 500 do 1.000 kilometrov. Sledil bo let preko Beringovega preliva na Aljasko, v Kanado, obetajo tudi organizacijske težave. Sporazumevanje v angleščini, ki je uradni letalski jezik po vsem svetuje tu velikokrat onemogočeno. Druga težava podviga bo vreme, močni vetrovi, megla v polarnih področjih. V podhlajenem, vlažnem Ultralahko letalo, s katerim se bo na pot podal Matevž, je bilo izdelano na Češkem in ima nekaj priredb kot so povečani rezervoarji in dodelana instrumentalna plošča. Razpon kril je 8,98 metra, po dolžini meri 6,5 metra. Za vzlet rabi 80 metrov, za pristanek 60 metrov. Teža praznega letala je 272 kilogramov, polno obteženo lahko tehta 450 kilogramov. Največja višina na kateri leti je 4.500 metrov, potovalna hitrost znaša 145 kilometrov na uro. Gorivo je neosvinčeni avtomobilski bencin, letalski bencin je v Rusiji težko dostopen. ozračju lahko letalo hitro zaledeni. Težavni bodo tudi dolgi poleti čez morje: Beringov preliv, Kanada-Grenlandija, Grenlandija-lslandija (najdaljši prelet čez morje - 760 kilometrov), Islandija - Ferski otoki in Ferski otoki-Anglija. Letalsko in organizacijsko pustolovščino, ki bo hkrati športni dosežek, bo moč spremljati v živo preko interneta in drugih medijev. Za to bo zadolžen Andrej Kmet, računalniški in internetni strokovnjak, ki bo kot član spremljevalne ekipe spremljal polet z rednimi letalskimi linijami in skrbel za brezhibno delovanje komunikacij. Gusti Robnik KOŠARKARSKA ŠOLA NAZARJE Dobro obiskani treningi Šola Košarkarskega kluba Nazarje je dobro obiskana, saj redno vadi več kot 60 mlajših in starejših dečkovter kadetov. Število mlajših dečkov, ki redno vadijo) je naraslo, starejše čaka nastopanje v 2. ligi, kadeti se intenzivno pripravljajo na jesenske nastope. Kadeti Košarkarskega kluba Nazarje z jesenjo začnejo nastopati na državnem prvenstvu (foto: Dejan Drofenik) Primož Jelšnik iz Košarkarskega kluba Nazarje, sicer športni pedagog na Osnovni šoli Nazarje, je pojasnil, daje pri mlajših dečkih (tretji, četrti, peti razred) poudarek na redni vadbi. Nekaj prijateljskih tekem so že odigrali, nekaj jih imajo še v načrtu do poletnega odmora. Starejši dečki so že igrali kvalifikacije za državno prvenslvo. Po porazih proti Elektri iz Šoštanja in Velenju, so se uvrstili v 2. ligo. Bolje za njihov raz-vojje postopno privajanje na ligaško tekmovanje, igranje z enakovrednimi tekmeci, kot biti »topovska hrana« močnejšim nasprotnikom iz 1. lige. Elektrajimje »speljala« dva kvalitetna igralca, pestijo jih tudi poškodbe. Kadeti začnejojeseni z nastopi na državnem prvensh/u. Poleg rednih treningov trikrat tedensko veliko delajo še na kondicijski pripravljenosti. Odigrali so prijateljske tekme s Preboldom in Velenjem dvakrat, v pripravljalnem obdobju imajo v načrtu nekako šest prijateljskih tekem. • Jelšnik je optimist glede razvoja košarkarske šole, upa, da jim bo uspelo obdržati termine treningov v športni dvorani, v nasprotnem primeru delo s košarkarskim podmladkom pač ne bi bilo možno. Gusti Robnik KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Slovo od prvoligaške konkurence Čeprav odločilni boji play-offa za naslov državnega prvaka v malem nogometu potekajo prav sedaj in še niso končani, je že nekaj časa jasno, da se Nazarčanom v njihovi prvi sezoni žal ni uspelo obdržati v društvu najmočnejših slovenskih ekip in se tako selijo v drugo ligo. Kako naprej, s kakšnimi ambicijami in s kakšno igralsko zasedbo, bo znano po sestanku upravnega odbora kluba. Za neuspeh ne gre kriviti samo igralcev in vodstvo kluba ampak je k temu pripomogel tudi splet nesrečnih okoliščin, saj jim je obrnila hrbet tudi športna sreča. Po začetnem dogovoru, da za klub zaigrajo samo domači igralci, in visokih porazih v prvih tekmah seje vodstvo kluba odločilo za zamenjavo trenerja in na pobudo novega pripeljalo v moštvo sveže okrepitve. Ker še vedno ni bilo rezultatov, je uprava potegnila še potezo več in ekipo okrepila z izkušenimi celjskimi igralci in kadrovska zasedba je bila v drugi polovici prvenstva res na nivoju. Potrebno je bilo samo dobro uigrati ekipo, poiskati skupni jezik med igralci in trenerjem ter premagati neposredne konkurente z dna razpredelnice, karje bilo po razporedu sodeč vsekakor uresničljivo. Toda stvari so se obrnile drugače. Pogledi na igro in vodenje tekem s strani trenerja in nekaterih igralcev so si bili preveč nasprotujoči in odstop nazorskega stratega je bil neizbežen. Odločilna končnica sezone je tako ostala v rokah igralcev samih, ki pa so najbolj pomembne tekme za obstanek v druščini najboljših odigrali porazno slabo. In kaj o poteku prvenslva in neuspehu ekipe meni prvi mož kluba malega nogometa Nazarje, predsednik Dobrinko Danojevič: »Zame to ni neuspeh, saj smo že s sodelovanjem v ligi najmočnejših slovenskih ekip na najboljši možni način promovirali zgornjesavinjski šport. Storili smo vse, karje bilovnaših močeh, vendar nam na žalost ni uspelo. Izpad v drugo ligo ni nobena katastrofa ampak le izkušnja več, ki nam bo prišla še kako prav v nadaljevanju, ko nameravamo sestaviti ekipo predvsem mlajših igralcev. Ta naj bi sez dobrim in strokovnim delom že v nekaj letih vrnila na prvoligaško prizorišče in to z domačimi fanti. Okrepiti moramo sodelovanje z vsemi občinami Zgornje Savinjske doline in s skupnimi močmi poskrbeti za še večjo popularizacijo domačega športa. Ob koncu sezone se moram zahvaliti vsem članom kluba in našemu vodstvu za sodelovanje, predvsem slednji pa si za organizacijo domačih tekem zaslužijo posebno pohvalo. Te so bili deležni tudi s strani komisarja lige, delegatov in drugih funkcionarjev zveze, nenazadnje nam je bila zaupana tudi organizacija tekme z reprezentanco, ki po besedah predsednika komisije pri Nogometni zvezi Slovenije ni bila zadnja,« Franjo Pukart GORSKO KOLESARSTVO Dve zmagi v Istri Na mednarodni dirki gorskih kolesarjev za veliko nagrado Istre, v hrvaški Istri, sta se Boštjan Pahovnik iz Luč in Andrej Marovt Helešič znova vrhunsko izkazala. Boštjan je zmagal v kategoriji do 18 let, Andrej pa v kategoriji masters. Poleg Hrvatov in Slovencev so bili na štartu še Madžari in Avstrijci. Proga je bila zanimiva, pravi cross country, Helešič je imel najprej smolo, ker si proge zaradi poznega prihoda ni utegnil ogledati. Bila je nekoliko slabo označena inje nekoliko »zataval« z nje. Na koncu je imel vendarle srečo. Moštveni kolega Robič, ki je vodilje imel »defekt« in Andrej je prišel do prve zmage v letošnji sezoni. Gusti Robnik ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Odlično sojenje Kljub izpadu naših klubov iz evropskih rokometnih pokalov finalni obračuni vendarle ne bodo minili brez slovenske udeležbe. Za to sta poskrbela mednarodna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik, ki jima je evropska sodniška organizacija zaupala sojenje povratne tekme pokala pokalnih zmagovalcev med Flensburgom in Ciudad Realom. Repenšek in Požežnik sta pred nedavnim odlično odsodila četrtfinalni tekmi obeh lig prvakov Kold-ing : Redbergslids in Valencia : Lar-vik ter polfinale pokala EHF Wallau : Kiel in s tem potrdila odlično »formo«, ki jo držita že od začetka se- zone. Po uspehu parov Jug-Jeglič in Kalin-Korič bosta naša zgornje-savinjska rojaka tretji slovenski sodniški dvojec, ki ga bo doletela čast, da sodi finale evropskih pokalov. KF POLFINALE NOGOMETNEGA POKALA SLOVENIJE Pirova zmaga Šmarčanov Nogometašem Ere iz Šmartnega ob Paki se kljub zmagi na domačem igrišču ni uspelo uvrstiti v finale državnega pokalnega tekmovanja. Prednost doseženega gola v gosteh je prinesla napredovanje drugoligašu Aluminiju iz Kidričevega, ki je z uvrstitvijo v končnico pokala dosege! svoj največji uspeh, je pa tudi prva in edina ekipa, ki se ji je uspelo prebiti v finale iz druge lige. Velika priložnost »šmarskih vijolic« je torej splavala po vodi. Pritisk ob tako pomembnem srečanju je bil prevelik in nervoza je še kako vplivala na potek srečanja. Tako raztrgane in brezglave igre varovancev Marijana Bloudka že dolgo nismo spremljali in uvrstitev Kidričanov v finale pokalnega tekmovanja Slovenije je povsem zaslužena. Za še večje presenečenje so v dru-gi tekmi polfinala poskrbeli Novogoričani, ki so doma nepričak- ovano premagali prvega favorita, Maribor Pivovarno Laško (še vikend prej sojih Mariborčani v Ljudskem vrtu premagali kar 7:0) in si tako na stežaj odprli vrata do naslova pokalnih zmagovalcev. Največji poraženec polfinalnih dvobojev je bil nedvomno strateg Pivovarne Laško Bojan Prašnikar, saj je izgubil tako njegov Maribor, kot ekipa iz kraja, kjer je doma, takšen razplet pa je pričakoval le malokdo. Franjo Pukart ERA Šmartno : Aluminij Kidričevo 2:1 (1:0) Šmartno ob Paki, gledalcev 900. Sodnik: Milan Mitrovič (Ljubljana), pomočnika: Zoran Novarlič (Maribor), Silvo Borošak (Spodnji Duplek), četrti sodnik: Darko Čeferin (Kranj), delegat: Drago Vrenk (Brezovica). Strelci: 1:0 Plošnik (29), 1:1 Čeh (56- It'm.), 2:1 Mernik (85) Era Šmartno: Sraga, Boršnar, (Mujakovič), Stancar, Alibabič, Pojič, Mernik, Repovž, Ristič, Smajlovič,Teinovič, Plošnik, (Divljak).Trener: Marijan Bloudek. Aluminij Kidričevo: Šeremet, Koren, Golob, (Fridauer), Sambolec, Gojkovič, Pekez, Dončec, (Rakič), Čeh, Franci, (Pipenbaher), Šimundža, Praprotnik. Trener: Branko Horjak. Rumeni kartoni: Boršnar, Smajlovič (oba Era Šmartno), Golob, Pekez, Čeh, Šeremet (vsi Aluminij Kidričevo). Igralec tekme: Dino Šeremet ( Aluminij Kidričevo ) KINO MOZIRJE Sobota, 13.4. ob 20.00 in nedelja, 14.4. ob 17.00: VANILLA SKY - akcijska drama Režija: Cameron Crowe Vloge: Tom Cruise, Penelope Cruz, Kurt Russel, Camere KINO NAZARJE Sobota, 13.4. ob 20.00 in nedelja, 14.4. ob 17.00 IZVIRNI GREH - erotični triler Režija: Michael Christofer Vloge: Antonio Banderas, Angelina Jolie KINO LJUBNO Sobota, 13.4. ob 20.00 in nedelja, 14.4. ob 1730 DIVJA DIRKA-komedija Režija: Jerry Zucker Vloge: Rowan Atkinson, Whoopi Goldberg, Cuba Goodir ' fi Tokrat smo izžrebali Nino Mlinar, Foršt 34, Ljubno ob Savinji, ki bo prejela 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo! Odgovor na nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom Kino, do srede, 17. aprila. Nagradno vprašanje: Katere Julijine skrivnosti begajo Louisa v filmu Izvirni greh? IZVIRNI GREH Ob koncu 19. stoletja si Louis, bogat kubanski izvoznik kave, zaželi edino stvar, ki še manjka v njegovem majhnem kraljestvu - ženo Američanko. Dama, ki odgovori na njegov oglas, je prelepa Julia Russell, ženska izrazite seksualne moči in s številnimi skrivnostmi. Nepojasnjene brazgotine na njenem hrbtu, nočne more in velik kovček, ki ga ne želi odpreti, so skrivnosti, ki samo povečujejo Luisovo zanimanje zanjo. Takrat k Louisu pristopi neznanec, ameriški privatni detektiv Walter Downs z zastrašujočimi vestmi o Juliji, ki namigujejo, da bi lahko bila zločinka. Prav v tem času Julija izgine z vsem Luisovim denarjem, kar še poveča njegovo željo po njej. Začne se njegova odisejada v Julijin svet, kjer odkrije njeno preteklost polno težav, njena srečanja z nekdanjim ljubimcem in njeno sposobnost, da izključi čustva in sledi zgolj nagonu po preživetju. mineralov Nekaj besed o kristaloterapiji Minerali oddajajo pozitivne vibracije. Pri njihovi izbiri si pomagamo s preglednicami in intuicijo. Ni vsak mineral za vse. Moramo jih redno čistiti in jih polniti z pozitivnimi mislimi. Minerali glede na astrološko znamenje: OVEN - hematit, akvamarin, aventurin. BIK - diamant, safir, topaz, smaragd in pirit. DVOJČEK - smaragd, aht, turmalin, topaz, beril in oniks. RAK - mesečev kamen, biser, kamena strela in tigrovo oko. LEV - rubin, biser, topaz, citrin, krizolit. DEVICA - akvamarin, ahat, magnetit, labradorit. TEHTNICA - modri safir, lapis lazuri, modri opal in citrin. ŠKORPIJON - opal, rubin, beril in topaz. KOZOROG - rubin, hematit, oniks, granat in malahit. VODNAR - granat, akvamarin, ametist, jaspis in sokolovo oko. RIBI - ametist, oniks mesečev kamen in akvamarin. Kamne nosimp pri sebi kot obesek, v denarnici ali kot okrasek na garderobi: Ob polni Luni jih postavimo na okensko polico in jih pustimo, da se napolnijo s kozmično energijo. OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad Na podlagi Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91 in 21/94) in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS štev. 26/95 in 31/97), in razpisa v SN z dne 01.03.2002, objavlja Občina Gornji Grad LISTO ZA DODELITEV NEPROFITNIH -STANOVANJ V NAJEM Na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so prispele 3 vloge. Komisija je vloge pregledala ter ugotovila sledeče: Vse tri vloge so bile oddane pravočasno in so bile popolne. Vsi trije prosilci izpolnjujejo pogoje razpisa. Prosilci so došegli naslednje število točk: 1. Jerše Janko, Bočna 32 235točk 2. Štemberger Ivanka, Attemsov trg 1 70 točk 3. Boršnak Uroš, Attemsov trg 15b 70 točk Vsi prijavljeni kandidati za dodelitev stanovanja, bodo o uvrstitvi na listo obveščeni s sklepom, po pošti. Občina Gornji Grad V_______________________________________________J ; Dežurne službe I I 1 Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob I sobotah ir i nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veto. postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. A JAVNEGA Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Komentar na članek Priprave na praznovanje visokega jubileja Po prejetju predzadnjih Savinjskih novic, sem prebral članek od Prostovoljnega gasilskega društva Luče. Nikakor si ne morem dovoliti, da ne bi odgovoril na to, in na te besede predsednika društva. Glede na te besede, ki jih je podal sam predsednik društva, gospod Zamernik Janez, in na težave s tekmovalno desetino, se mi zdi, da moram odgovoriti na to. Moram te spomniti, da je pred nekaj leti bil mentor tej desetini, sedanji Vršilec dolžnosti poveljnika društva, in se prav tako niso udeležili tekmovanja. Težave v društvu so se začele že prej, preden bi šla ta desetina na tekmovanje. Mislim, da je predsednik vtem članku pozabil omeniti nekaj bolj pomembnega, kot to glede te desetine. Vsi ti problemi so se začeli že tedaj, ko je bilo treba naročiti novo avtocisterno. Po Pravilih gasilske službe in o Zakonu o društvih, je za nabavo tehnike in opreme zadolžen le poveljnik društva, in ne vsi ostali, tako kot je bilo tukaj v našem društvu. Glede nabave novega avtomobila mi društvo ni zaupalo, morda zato, ker sem: premlad, premalo izkušen predvsem pa premalo pameten za te vodilne društva. Zaradi tega je bil določen takratni Občinski poveljnik. Kljub temu, da ima ta Občinski poveljnik kar visok čin, je naročil avto, ki morda ne bo služil svojemu namenu. V kolikor sem seznanjen s tipizacijo vozil, žal ta avto ni narejen v skladu sterni predpisi GZS. Glede samega občnega zbora je bilo mnogo problemov, največ zaradi odstopne izjave poveljnika društva. Pri tej točki, koje bila za razrešnico poveljnika društva, je bilo kar nekaj zapletov. Po prebrani moji obrazložitvi, glede odstopne izjave, je sledila zelo ostra razprava. Kar kmalu jo je delovni predsednik prekinil, inje dal na glasovanje za Vršilca dolžnosti poveljnika društva. Ker prvič ni bilo dovolj glasov, je bilo glasovanje še enkrat. S to lažno potrditvijo velike večine glasov, si upam trditi, da društvo in posamezniki v društvu, nepravilno delujejo. Na tem Občnem zboru je bil predstavnik Gasilske zveze zgornje savinjske doline, in ta je tudi predsednik lete. Na podane komentarje, iz ene strani in iz druge, ta član ni odgovoril nič kaj pametnega, saj je bil napumpan od strani predsednika društva. Da pa odnosi med zvezo in društvi niso ravno najboljši, je pa krivo tudi to, da je vodilnim zveze izgleda vseeno, kaj se v društvu dogaja. In če mislite, da sem bil izvoljen za Rastje ob Veseli me, da je moj članek o pomenu pasov drevja in grmovja v kmetijski krajini doživel odmev. Strinjam se, da drevje v rečno strugo ne sodi, saj predstavlja oviro ob visokih vodah. Namen mojega članka je bil opozoriti na krajinsko lepoto in naravovarstveni pomen pasov drevja in grmovja, tudi tistega ob vodotokih. Strinjam se, da debelo in nagnjeno drevje ne sodi ob strugo. Tudi smreka s svojim plitvim koreninskim sistemom in iglicami, ki zaradi svoje kemične sestave siromašijo sestavo miniaturnih vodnih živali (»ribje hrane«), ne sodi ob vodotoke! Globoko zakoreninjeno in zdravo drevje (jesen, jelša) na nasipu ali brežini pa najbrž brežino s koreninami celo veže in utrjuje, Pomembno se mi zdi pravočasno odstranjevanje nestabilnih ali nagnjenih dreves. Drugo bistvo mojega članka je bilo, da ko sekamo pas drevja, ne posekajmo vsega naenkrat, ampak raje »kolobarimo« na nekaj let. Razlog za takšen način je ohranjanje zatočišč za živalstvo. Ker so za celostno gospodarjenje z vodotoki odgovorne druge strokovne službe, moj namen ni razpravljanje o urejanju vodotokov. Upam, da mi pristojni strokovnjaki ne bodo zamerili, če vseeno napišem nekaj svojih misli v zvezi stem. Pojem struge je relativen. V najširšem pomenu (npr. petdesetletne vode) živi zaradi nestrokovne urbanizacije kar nekaj Zgornjesavinjčanov v strugah Savinje in Drete. Od tod problemi ob poplavah. Mislim tudi, da so časi večjih regulacij minili. Danes je znano, da so za učinkovito zmanjšanje poplav in umirjanje hudournikov uspešne samo celovite rešitve. Ključno je zadrževanje vode z začetkom že v zgornjih tokovih in rečnih pritokih. Prihodnost je po mojem mnenju v gradnji novih zapiavnih pregrad in jezov. Regulacije niso celovite rešitve. poveljnika društva samo zato, da bi odgovarjal za vse te nepravilnosti, ki ste jih storili vi, se pa precej motite. Jože Dešman Raduha 44 Luče vodotokih Uporabljajo se predvsem za zaščito naselij oz.-kjer bi razlitje po površini povzročilo veliko škodo. Poplavljanje travnikov oz. tradicionalnih razlivnih območij je naraven pojav in preprečuje poplave nižje po toku reke. Pa še to, v Nemčiji ponovno izkopavajo rečne okljuke in jih zasajujejo z naravnim rastjem tam, kjer so bile prej ravne regulirane struge. Glede konkretnega primera v Nazarjah pa mislim, da bi bilo koristno odstraniti po sečnji še veje iz struge, predenjih odnese visoka voda. Sem proti kurjenju vej v času gnezdenja ptic. Če že, pa je bolje kuriti le na nekaj mestih, da ogenj ne bo uničil živalstva na celi brežini. Naj za zaključek omenim še novo okoljsko etiko, ki se je razvila kot reakcija na uničevanje planeta v zadnjih dveh stoletjih. Nova etika postavlja v ospredje odgovornost, odgovornost do narave same po sebi in odgovornost do prihodnjih generacij. V času našega življenja naj bi gospodarili tako, da bi tudi prihodnjim generacijam zagotovili enake naravne vire, kot z njimi razpolagamo mi. K naravnim virom sodijo tudi vse rastlinske in živalske vrste, čeprav za človeka niso neposredno uporabne! Sedanji trend naraščanja okoljske osveščenosti kaže, da bo ohranjena narava postala za bodoče generacije pomembnejša, kot je za nas. Če bomo v tem stoletju povzročili izumrtje polovice živalskih vrst, naši potomci o nas verjetno ne bodo imeli najlepšega mnenja. Zdi se mi, da je razlog (pa ostanimo med polji) za posek pasov dreves in grmovja vse prevečkrat v miselnosti, daje potrebno čisto vse »spucati«. Nekatere ogrožene vrste potrebujejo prav tisto, kar mnoge ljudi moti - oaze narave sredi »spucane« kmetijske krajine. Damjan Jevšnik Zavod za gozdove Slovenije 0E Nazarje Prijazni Kakšen človek pa si, da si lastniniš tisto karnitvoje. Nahrbtnik z vsebino, ki si gaje družina hranila pri spomeniku padlih na Šavnici na Menini za velikonočni ponedeljek, da se okrepča, ko pride z vrha. Pa pravijo, da so na planinah prijazni ljudje. planinec Čeprav je bil 1. april, čeprav vrednost nahrbtnika ni bogve kakšna in če imaš vsaj trohico vesti nam vrni kar je našega. Razočarana družina. Za družino Remic Gabi Remic, Pusto polje 11, Nazarje Da ne bo pomote V soboto zvečer je bii na Rečici v turnega življenja doma, v Zgornji in nabito polni dvorani Prosvetnega Spodnji Savinjski dolini vse do Cel-doma koncert gospoda Darka Atel- ja. ška. Gospodu Darku Atelšku, njegovim Povezovalec programa je v odličnim harmonikašem in novi sporedu omenil tudi nekdanjo nastajajoči »SUŠKI BANDI« želim Suško godbo, žal z nepravim im- dosti uspeha, enom: suška banda. Vera Poličnik Suška godba, ustanovljena leta Sp. Rečica 34 1920je bila četrt stoletja nosilka kul- Rečica ob Savinji Pasji iztrebki in Ne dolgo tega je bilo v Mozirju organizirano zbiranje kosovnih odpadkov. Tudi odvoz smeti je zelo dobro organiziran. Imamo celo zaposlenega človeka, ki skrbi za praznjenje košev za smeti in čiščenje drugih manjših javnih površin, tako da je v Mozirju dokaj solidno poskrbljeno za čisto okolje. Vendar so v Mozirju velikanski problem pasji iztrebki. Zlasti od gostilne Kozorog do avtobusne postaje, kakortudi od občine do kopelc in od občine mimo Beričnika do kopelc in naprej do mostu čez Savinjo. Pasji iztrebki ob cesti in obcestnih zelenicah tamkajšnjih lastnikov hiš, ki psa morda sploh nimajo, so zelo moteči. Ne samo za lastnike hiš, temveč tudi za vse mimoidoče. Če lastniki hiš nočejo imeti pred hišo pasjega kupčka, ga morajo počistiti sami. Lastniki psov običajo počakajo toliko časa, da pes opravi, potem pa na hitro izginejo. Tega veljaki KRAJEVNE SKUPNOSTI IN OBČINE seveda ne vidijo, ker se po Mozirju vozijo z avtomobili. Če pa morda le gredo peš na kakšno prireditev v MOZIRSKI GAJ, pa se KOMUNALA ali kdorkoli že, potrudi in ceste celo pomete. Pred svojimi hišami, cesto pometajo lastniki hiš. Ni mi potrebno posebej poudarjati, da pogled na take kupčke ni prijeten. Še manj prijetno pa je, če takšen kupček slučajno pohodiš in ga na čevljih nevede neseš v avto ali stanovanje. Žival ni kriva, če mora opraviti svojo potrebo tam, kjer jo pritisne. Lastniki pa bi razcefrani plakati morali imeti pri sebi rokavice, lopatico in vrečko, da bi za svojim štirinožnim prijateljem lahko pospravili. V "DNEVNIKU" sem pred nedavnim prebral kako je to urejeno v eni dolenjskih občin. Pozabil sem, v kateri. Imajo predvidene zelo visoke kazni za lastnika psa, ki se ga zaloti, da ni počistil za svojim psom. Ali se v Mozirju tega ne bi dalo urediti? Imam svoj predlog: Na psa naj se uvede tolikšna taksa, da se bo zaposlilo in dobro plačalo nekoga, ki bi čistil to malomarnost lastnikov psov, kajti pričenja se sezona ogleda Mozirskega gaja in izletnik ali turist sigurno ne bo odnesel lepega vtisa o Mozirju, če ga bodo ob prihodu in odhodu iz Mozirja pozdravljali kot špalir, pasji iztrebki na obeh straneh ceste. Drugi neljubi problem je plakatiranje. Plakate v Mozirju lahko razobeša vsak, neglede na to, ali jih bo odstranil po prireditvi, ki jo oglaša. Starih plakatov torej ne odstranjuje nihče. Cefra in raznašajih veter. Sic- ’ er ne vem, kako je s tem. Ali mora imeti oglaševalec od koga kakšno dovoljenje, ali greto kar po domače. Če mora imeti dovoljenje, zakaj organ, ki le tega izda, ne poskrbi, da bi vsak za sabo počistil? Recimo, če nekdo odstrani ali poškoduje plakat, se to obravnava kot poškodovanje tuje stvari. Sprašujem pa se: Kako se obravnava, ko oglaševalec svojega neaktualnega plakata ne odstrani? Pa menda ja ne kot iep videz in blagodejni vpliv na okolje! Ne vem, ali imamo v Mozirju kakšnega inšpektorja za takšne zadeve kot sta zgoraj opisani. Čega imamo, naj se vendar že zmiga in kaj ukrene. Vsaj za plakate se točno ve čigavi so. Za občino in krajevno skupnost pa tudi ne bi bil tako velik strošek, urediti nekaj mest za plakatiranje. Še neka- Golte ostajajo V zadnjem tednu sem zasledil v slovenskih medijih vsaj štiri prispevke, katerih vsebina izraža skrb nad prihodnostjo RTC Golte. Kar takoj moram zapisati, da so bili vsi novinarski prispevki zapisani korektno in z veliko mero zaskrbljenosti glede prihodnosti centra na Golteh. Njihova zaskrbljenostje seveda razumljiva, saj lastniki in vodstveni ljudje na Golteh gledajo v prihodnost z občutkom, da jih država z različnimi ukrepi ovira pri delovanju in da jim jasno ne pove, kaj morajo storiti, da bo center lahko deloval nemoteno v veselje obiskovalcev in zadovoljstvo lastnikov. Sam raje direktno rešujem probleme, zato se nisem nameraval oglašati preko medijev. Ker pa sem bil v nekaterih člankih neposredno omenjan, v vseh pa inšpektorji Ministrstva za promet, moram nekatere stvari pojasniti. Pojasniti na ta način tudi zato, ker me nobeden od novinarjev ni osebno poklical (kar ni nič narobe), še manj pa kakšen mozirski občinski mož, ki bi mu moral biti ta problem v tem obdobju vsaj ena od prioritetnih nalog. Vodstvo centra meje z razvojnimi načrti seznanilo že v začetku lanskega leta. Osebno te načrte podpiram in tudi aktivnosti tako in- tere mlajše občine imajo to zelo okusno urejeno. Seveda pa imajo na odgovornih mestih ljudi, ki so pripravljeni tudi kaj organizirati in postoriti za svoj kraj bivanja. Ivan Vrbančič Hofbauerjeva ul. 12 Mozirje v negotovosti? špektorjev z Ministrstva za promet kot tudi ustreznih pooblaščenih strokovnih institucij so bile usmerjene v to, da ob nezamenjani nosilni vrvi ob določenih pogojih in stalnem nadzoru nihalka varno obratuje skozi zimsko sezono. V tem seveda tičijo razlogi za pogost inšpekcijski nadzor. Lastniki in vodstvo centra so pri inšpektorjih dobili jasne odgovore, kaj morajo storiti, da ustrezna dovoljenja ne bodo problem in da bo varnost zagotovljena. V enem od časopisov sem tudi prebral, da se bova sredi meseca srečala z direktorjem Richardom Stampflom. To bom tudi z veseljem storil in mu poskušal ustrezno pomagati tudi pri razreševanju drugih problemov. Naslovu prispevka Edija Mavriča -Savinjčana »Golte ostajajo v negotovosti« v zadnji števili SN sem dodal vprašaj. Vprašaj pa zato, ker iskreno menim, da ni razlogov, da ne bi vsi, ne samo Ministrstvo za promet ali jaz osebno, ki centru lahko pomagajo, temu tudi pomagali. Strinjam se, da pri tem lastniki in vodstvo centra ne smejo biti osamljeni. Jakob Presečnik Podvrh 31 Mozirje ČRNA KRONIKA • ŠE NIMA DOVOLI? Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno: V noči iz 22. na 23. marec je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, last J.L. iz Mozirja. Iz notranjosti je odtujil zvočnike in ojačevalec. 29. marca je neznani storilec poskušal vlomiti v osebni avtomobil v Var-poljah, last D.H. Iz neznanega vzroka mu vlom ni uspel. istega dne je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, last V. J. Avtomobil je bil parkiran pred gostinskim lokalom v Sp. Rečici, iz notranjosti pa je bil odtujen vrednejši avtoradio. V noči na 30. marec je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, last I.A. iz Mozirja. Avtomobil je bil parkiran v Lokah na Ljubnem, iz notranjosti pa so bila odtujena oblačila, denar ter pripomočki za uporabo mobilnega telefona. Škode je za okoli 35.000 tolarjev. V isti noči je neznani storilec prišel na Praprotnikovo ulico v Mozirju. Iz osebnega avtomobila, last U.O., je odtujil avtoradio. • OTROCI ZANETILI POŽAR Nazarje: 27. marca je prišlo med igro otrok do požara v Pustem Polju. Nastala škoda znaša okoli 20.000 tolarjev. • PIROMAN NA DELU Šmartno ob Dreti: 30. marca v večernih urah je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Šmartnem ob Dreti, last S.K. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja požara je bilo ugotovljeno, daje bil požar podtaknjen. • PRIMERNO ODLAGALIŠČE CRKOVINE Ljubno: 3. aprila je neznani storilec v obcestni jarek v Primožu pri Ljubnem odvrgel pet poginulih ovac in več govejih ter svinjskih kož. Policisti nevestnega storilca iščejo v sodelovanju z veterinarsko inšpekcijo. • ZAGORELA Zl L Mozirje: 7. aprila v popoldanskih urah je v Ljubiji zagorela zidanica, last S.B. Požarje povzročil dotrajani dimnik, škoda pa je minimalna. OBVESTILO 0 OBRATOVANJU PAVLIČEVEGA SEDLA Policisti obveščajo vse občane, da je za cestni potniški promet od 1. aprila dalje zopet odprt meddržavni prehod Pavličevo sedlo. V času od 1. aprila do 30. junija bo odprt med 8, in 19. uro. V času od 1. julija do 15. septembra od 7. do 21. ure. V času od 15. septembra do 2. novembra pa od 8. do 19. ure. Prehod lahko z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom uporabljajo državljani Slovenije ter državljani EU in EFE (Švica, Islandija, Liht-enstein in Norveška), ne morejo pa ga uporabljati vsi ostali, kot so državljani Hrvaške, Madžarske... Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob nenadomestjivi izgubi našega ljubega moža, atija, starega ata in tasta Feliksa KOMARJA iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in še posebno sosedom, ki ste ga obiskovali in ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku in pevcem za opravljen obred. Posebna zahvala velja patronažni medicinski sestri Sonji za nesebično in dolgotrajno pomoč, ter sosedu Francu za izgovorjene poslovilne besede. Žalujoči : Žena Štefka in hčerke z družinami ZAHVALA Zahvaljujemo se gasilcem in vaščanom, ki so hitro in učinkovito pogasili požar na kozolcu. Lovračevi V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 8.4.2001, ko me je za vedno zapustil dragi mož Mirko TRATNIK iz Mozirja Za dobro misel o njem, vsakemu iskrena hvala. Njegova žena Micka Leto je minilo, ko nehote smo šli narazen, tvoj večni dom rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Editi POTOČNIK (14.10.1981 -13.4.2001) iz Gornjega Grada Hvala vsem, ki se je spominjate. Sestra Saša, mamica in vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Za ■HHBHÈB c**a>i!Wg*WVtlTT,BTHI1f,raaTflrTMfTW1Tlil1'iri'1l“'WlfaiìTIIWII II iM Mini'll 11111111111 Zadnja podražitev ni zadnja! Bencin v Sloveniji je z zadnjo podražitvijo postal dražji celo od bencina v nekaterih evropskih državah. Iz Evrope so nam že sporočili, da naj ne delamo več primerjav z njimi, ker ne mislijo višati cen bencina samo zato, da bomo mi zadovoljni, ker nimamo najdražjega v Evropi. Hotel je, da mu zvišam plačo, pa sem ga potolažil s tem, da mu bom kupil stol. Nova stavčna napoved sledi davčni Sindikat polnilcev baterij za živce delavk in delavcev napoveduje stavko zaradi preobilice dela, ki so jo imeli za časa stavke v zdravstvenem sektorju zaradi premajhnih plačtam. Bralcu smo odgovorili -Kaj pravite na to, da predsednik vlade zasluži v enem mesecu toliko, kolikor jaz v enem letu? -Kajpa bi vi radi? -Najse mu zmanjša plača! -Ja, človek božji, to vendar ne gre! Potem bo zasluži manj kot vi v enem letu! Beseda delavca NATO - niti kasneje niti nato Tudi v zvezi NATO so že opazili, da povprečen Slovenec ni nasprotoval vstopu naše države v zvezo NATO, dokler ni vlada začela s kampanjo za vstop v NATO. Veš kaj, spomnil sem se, da imava še nekaj lanskega dopusta! Rekordi slovenskih delavcev Žena me je vprašala, če bom dobil višjo plačo, pa sem ji razložil: -Direktor mi je rekel, da bom s stavko ogrozil slovensko gospodarstvo. Dobro, -sem mu povedal svoje, -obljubim, da ne bom stavkal, če tudi tine boš! .»flL Povprečna plača v Sloveniji znaša precej več kot plača slovenskega delavca. Nadpovprečni so torej Slovenci, ki preživijo s podpovprečno plačo. Dobre instrukcije -Očka, kaj je to plača? -vpraša sinek. -To je denar, ki omogoča preživetje družine, ampak le če nisi zaposlen v mojem podjetju. Delavca ne more pokva- riti denar, pač pa zaslužki njegovih nadrejenih. \\ /O '—f Mal» bolj na desno ... še malo više... aaaah... da, tako! ’ Vprašanje na mestu -Le kako naj shodim s to plačo iz meseca v mesec, ko pa vsi v hiši hočejo čedalje več denarja od mene: hišna pomočnica, vrtnar, vratar, šofer...? Še malo pa si bom moral sam odpirati vrata limuzine, ali kaj? -je rekel 'financ minister'. Bogati ubožčki -Joško, si slišal koliko stane novo vladno letalo? -ga vpraša sosed. -42 milijonov dolarjev! -In veš, da bodo vse stroške krili iz naših žepov! -Ma, pusti to, pomisli raje na uboge zdravnike! Tem so povišali plače, zato bodo tudi plačali največ davka! Avtorji člankov so tokrat izpustili svoja imena pod prispevki, ker se jim je zgodilo, da so jim pri popisu prebivalstva pobrali vse podatke. r 5 ■fit» Cvetke in koprive »HALO, BRUSELJ?« Gornjegrajski župan Toni Rifelj si je med svojimi stanovskimi kolegi na račun številnih mednarodnih projektov, za katere je uspel pridobiti tuja finančna sredstva, prislužil vzdevek »evropski župan«. Sedaj ga celo že iz Bosne prihajajo spraševat, kako se pride do denarja evropskih skladov, sodeč po drži na sliki pa je Rifelj tudi tokrat ravnokar komuniciral s centralo v Bruslju. (EVRO GORNJI GRAD PRESS) GREMO NAPREJ Nič manj zagnana ni direktorica velenjske območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, kije navdušena nad jasnim razvojnim konceptom gornjegrajske občine. Rifelj jo je očaral na lanskoletnem srečanju malega in velikega gospodarstva, koje kot iz rokava stresel načrt razvoja Gornjega Grada za prihodnjih deset let. Avberškova trenutno pripravlja večerno šolo profesionalnega vodenja za savinjske in šaleške podjetnike. (GZS PRESS) SESTAVIL PEPINO ŠTORKLJI PODOBEN PTIČ, PLAMENEČ FRANCOSKI PISATELJ, ZDRAVNIK, DUHOVNIK (FRANCOIS) AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA STARI GERMANI POTOPLJENI OTOK NA DONAVI THORPE JIM ZRAKOMER & MOŠKI SPOLNI UD. FALUS UPOŠTE- VANJE REKA POZABE VGR.MITOL. (LETHE) KRAJ, PROSTOR ZA SREČEVANJE PRIJATELJ, SOBOREC (POG.) MAJHNA, HITRA BOJNA LADJA KLOBUČEVINA, F1LC PREBIVALEC JAPONSKE BALET ČAJKOV- SKEGA NORČIJA, NOROST POŠKODO- VANJE TKIVA SLOVENSKI ZGODOVI- NAR (VASILIJ) PALICA ZA OPORO PRI HOJI PREBIVAL ISTRE BANTUJSKI JEZIK FRANCOSKI IGRALEC (RAYMOND) TURŠKI MARŠAL (OMER PAŠA) ERBIJ PRIPADNIK APAČEV ŽRTVENIK NATRIJ DANSKI NOGOMETAŠ (MORTEN) IZRAELSKA PEVKA (DALJAH) DNEVNI RUMENI METULJ AMERIŠKI IZUMITELJ BRITVIC (KING) VELEMESTNI ROPAR RIBJE JAJČECE BODEČ PLEVEL SOLISTIČNA GLASBENA PRIREDIT. UD ORGANIZA- CIJE SLOVENSKI FIZIK fALOJZ) RAJ, EDEN RIBIC,KI LOVO S SAKOM SLOVENSKA IGRALKA (MILA) C RTA NOTNEGA CRTOVJA OKRASNO DREVO S TRNI NABOJ (POG.), TUDI ČUDAK LIKOVNA UMETNOST (LAT.) 20. IN 13. ČRKA MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB PREBIVALCI IRANA ČE TEKMOVANJE Z AVTOMOBILI HUMORISTKA (PUTRIH) ZNAMKA STAREJŠIH RAČUNAL. DANSKI PISATELJ (ABELL) KDOR ROVARI, PREKUCUH RAZUČNA SAMOG LAS. SLOVENSKI SKLADATELJ (CIRIL) NEKDANJI NAZIV ZA SKUPŠČINO MUSLIMAN. MOŠKO IME SOGLAS- NIŠKI STIK, PONAVLJAN. TENKA MREŽASTA TKANINA HRVAŠKI PETROL DAJATEV V FEVDALIZMU PREŽIV- NINA SLOVENSKI RAPER (ALI..) SORTA JABOLK (AJDARED) NEKDANJI RUSKI PREDSEDNIK (BORIS) ŽAR, ŽARJENJE (KNJIŽ.) REKA V ŠPANUI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: MINI SLOVARČEK: Dekanat, rabat, Larnaka, elemi, asteronim, lan, Ktitor, kocina, Arno, Dornik, vik, Rakitnica, ovadenec, Art, SE, astrahanka, trakt, Arias, Tsavo, BT, opravičilo, SM, Mei, Rdeče reka, EZ, Lane, Nepal, Renato, katoda, starosta, udav, AAL, rtač, Mari MELIK- slovenski zgodovinar (Vasilij) LATAS- turški maršal (Omer Paša) AKOLADA- črta notnega črtovja KJELD- danski pisatelj (Abeli) ALITERACIJA- soglasniški stik, ponavljanje ARDILA- reka v Španiji VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI Vabijo vas: bogata izbira rododendronov .srobotov, japonskih javorjev, magnolij, raznih iglavcev ter vrsta okrasnih rastlin za gredice in balkone. Vse za setev, sajenje in zaščito rastlin na enem mestu ! Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p., Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, t3SM: 041/727-308 Prodam zazidalno parcelo na Rečici ob Savinji, plačani prispevki, tel. 01 561 1613. Ljubno - hišo z zelenico prodam za 7 mio. Tel. 5844094. Prodam staro hišo z zazidljivo parcelo 1800 m2 s priključki in vrtom, sončna lega. Tel. 5835-211. Prodam2-sobnostanavanjevNazarjah.Tel.041/ 904065. Prodam seno, tel. 58'41 824. Prodam seno, tel. 58 41 082. Prodam teličko simentalko, staro 11 tednov. Tel. 5833092. Bikca simentalca težkega 120 kg prodam, tel. 041/912 735. Prodam teličko skrko staro 14 dni, tel. 839 07 71. Tri. bikce sivorjave stare od tri do pet tednov prodam, tel. 58 35 205. Bikca ijave pasme, težkega 120 kg, primeren za nadaljnjo rejo, prodam. Tel. 041/208968. Kupim telička starega en teden, tel. 01 8323 54 00. Kupim bikca mesnate pasme, prodam čudovito kmetijo. Tel. 031/836878. Zaradi opustitve dejavnosti prodam krave molznice, telice in damtravnike v najem. Tel. 041 / 783528. Kupim teleta do 10 dni, tel. 041 220870. Prodam jagenjčke. Tel. 041/793580. Prodam plemenske ovce za nadaljno rejo z jagenjčki, tel. 040 368 243. Oddam dva mlada psička križanca, tel. 58 44 029. Prodam rabljenega pajka tip 202 po ugodni ceni. Tel. 5848260. Ugodno prodam hidravličnega cepilca za drva in mešatecza kruh, Janez Kopušar, Rore 10. Ljubno ob Savinji. Avtomatski brusilni stroj za brušenje skobelnih nožev, starejši letnik. Tel. 041/786571. Rabjjen puhalnikin motor prodam,tel.5844485. Prodam otroško barbi kuhinjo in jedilnico, tel. 040 324 673, cena 12.000 sit. GSM Ericsson T20 star 6 mesecev, račun, garancija,cena 18.000 Sit, tel. 031 816 151. Prodam R4 GTL1.92,87000 km, 9/02, cena 180.000 sit, tel. 041/783 547. Prodam Opel Veklra 1,6 GL, 1.92/93, bele barve, tel. 031 780615. Opel Ascona, brezhiben, dobro ohranjen, ugodno prodam, tel. 031 208 299. Fiat uno CS, neregistriran, 1.90. Tel.031/732-867. Prodam terensko vozilo Hyundai Galloper2.5TD, 30.000km,exkluzivna oprema, cena3.000,000 sit,tel. 041 612511. Tomos avtomatik plus čelado prodam. Tel. 5833 171. Kupim APN 6, lepo ohranjen. Tel. 03/584-1323, 040/611-604. Prodam kole cca 400 kom, dolžina 18 m. Cena po dogovoru. Pokličite po 8. uri zvečer. Tel. 041 / 990-734. Prodam šiklne za kritje strehe. Cena podogavoru. Poklicati po 8. uri zvečer. Tel. 041/990-734. Ugodno prodam jogija 80x200 cm in dekliško kolo. Tel. 5832367, po 14. uri. Prodam moško obleko št. 54, novo, znamke mura. tel. 031/411-248. Ugodno prodam fantovsko obhajilno (vel 67) in birmsko(vell2-13)obleko. Tel. popoldan 8383 146. Prodam registrsko blagajno za trgovino ali gostinstvo. Tel. 8331620. Prodam rolaiješt.39 in pet rabljenih stolov po zelo ugodni ceni. Tel. 5833127. Napovednik • Petek (12. april), ob 19.30. Narodni dom Celje Koncert ob 30. letnici delovanja Mešanega pevskega zbora Celeia Celje • Sobota (13. april), od 9.00 do 12.00. Muzej novejše zgodovine Celje Lutkarije in vragolije - medobmočno srečanje lutkovnih skupin celjske regije • Sobota (13. april), ob 20.00. Restavracija Klub Akademski ples - Šaleški študentski klub • Ponedeljek (15, april), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2002 - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov • Ponedeljek (15. april), ob 20.00. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Kaj pa zdaj ■ komedija • Ponedeljek (15. april), ob 19.30. Narodni dom Celje Redni letni koncert Celjskega okteta • Torek (16. april), ob 9.00. Slovensko ljudsko gledališče Celje Gledališke vizije - medobmočno Linhartovo gledališko srečanje skupin • Sreda (17. april), ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Razstava ikon - svetih podob, Silve Božinove - Deskoske in njenih učencev • Sreda (17. april), ob 17.00. Galerija Mozirje Okrogla miza: Gospodarsko samoosvajanje Slovencev v 19. in 20. stoletju • Sreda (17. april), ob 19.00. Mohorjeva knjigarna, Celje Gost: g. Zorko Simčič, izseljenski literarni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec • Petek (19. april), od 17.00 do 20.00. Narodni dom Celje Zapojmo skupaj - območna revija odraslih pevskih zborov MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljajo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POROKE, SVEČANA KOSILA VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. GUN GOSTINSTVO d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. SENČILA SOUS, Šmartno ob Paki Vam ponuja žaluzije, lamelne zavese, tende oz. markize, roloje... za zaščito pred soncem in nezaželenimi pogledi, izključno po meri z 1 letnim jamstvom, veliko paleto barv in modelov. GSM 041/538-960. Aleksander Petari s.p., Veliki Vrh 29,3327 Šmartno ob Paki. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pieksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. MIZARSTVO ROBNIK BOŽO s.p. LUČE Z vas izdelujemo masivne podboje, notranja, vhodna in harmonika vrata. Ugodne cene! Tel. 03/584-42-45. Mizarske storitve, Robnik Božo s.p., Raduha 2,3334 Luče. GRADBENA DELA Izvajamo vsa gradbena dela. Tel. 040/718-040,031/792-350. Iliri d.o.o., Radmirje 1,3333 Ljubno ob Savinji. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN ime in priimek_____________________________________ - NAROČ. ŠT. naslov____________________________________j j [ : »M Nova Slovenija KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Golf Edition. Golf z brezplačno klimo. Vabimo vas na JAVNO TRIBUNO katere gosta bosta predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk. Javna tribuna bo v torek, 16.04.2002, ob 19.30 uri, v dvorani Kulturnega doma Mozirje. Teme javne tribune: • Enaki pogoji izobraževanja mladine za podeželje (prevozi, internat, študentski domovi); • Vračanje vloženih sredstev v telefonijo; • Vključevanje v EU in problematika kmetijstva; • Skrb za starejšo generacijo (upokojenci, pokojnine). Prisrčno vabljeni! SDS Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mozirje Ze od 2.900.000 SIT*. (12.914 EUR) c« o O >C/D »O 03 05 o Jg o o - Q_ Q_ Q_ Q_ >00 Wl O M CO co co 0) C/) > CD C/D 'c "O 0) CD d CD c/) E CD >o O < o co co 00 ~ CD v- TD C O ^ f g I 1 « O 2 o ° S o. S t- m E ro S 0C O CZ CD >0 CD O c= CD CD O > O c. >o CD CD C C/) 'o. CD O E o "O CD^ Ö) > > >o g 2 §5 ra o z e *9“» O S SéM_ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. Celje - skladišče D-Per 7/2002 Telefo 839 Spe 5000010830,15 COBISS © AKCIJA mreiza ograditev vrtov in drobnice. AKCIJSKE cene strešnikov TONDACH, CREATON Strešnik MAGNUM že za 1.995 sit/m2 z DDV PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV laminat hrast, javor, češnja, bukev 1.619,70 sit/m2 mmm mdžnosh kredita m OBMDČMEeA ODPTAČE¥AHJAI DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. Na Krku boste, če boste to želeli, odkrili svoj otok. Vse njegove različnosti, velika in majhna mesteca, vse kontraste krotkih zelenih sprehajališč in razburljivo divjino golih sten, vse otočke, na stotine skritih zalivov in samo vaših plaž. V času doživljanja in spoznavanja otoka, boste svoj varen pristan našli v hotelu Delfin. CENIK SOB HOTELA DELFIN - OTOK KRK Termin cena polpenzion/dan cena polpenzion/7 dni 1.4.-15.6., 7.9.-1.10. 3.696,00 SIT 25.872,00 SIT 15.6.-29.6., 31.8.-7.9. 4.224,00 SIT 29.560,00 SIT 29.6.-20.7., 24.8.-31.8. 5.280,00 SIT 36.960,00 SIT 20.7. -24.8. 6.600,00 SIT 46.200,00 SIT Hotelske sobe imajo tuš, WC, balkon in možnost dodatnega ležišča. Hotelska ponudba: restavracija s teraso, caffe bar, lastna plaža otroško igrišče in tereni za razne športne dejavnosti. Oddaljenost od morja je samo 30 metrov. POPUSTI: - Otroci do 2. leta brezplačno (brez postelje in hrane) ■ Otroci od 2. do 12. leta kot tretja oseba v sobi s starši imajo 50% popusta (postelja in otroška porcija) - Otrok od 2. do 12. leta kot četrta oseba v troposteljni sobi s starši brezplačno (brez postelje, otroška porcija) - Dva otroka v svoji sobi imata 30% popusta (postelja in otroška porcija) - Dva otroka z enim staršem v troposteljni sobi imata: prvi otrok 30% popusta, drugi pa 50% popusta (postelja in otroška porcija) - Tretja odrasla oseba v troposteljni sobi ima 10% popusta. TIIDS NAJEM APARTMAJEV. internetu www.agencija-svit.com! OSREDNJA KNJ. CELJE