CELOVEC PETEK 30. MAREC 1990 Letnik XLV. Štev.24(2539) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt. Cena:7šil. din.10 P. b. b. Ve!ikovški dvor odprt! Iniciativa socialistov in zastopnika ZAL v zvezi z odprtostjo veiikovškega dvora vsem društvom in proti diskriminaciji Slovencev s strani župana Miklaua je dokončno uspela! Mestni svet je na svoji seji v sredo sklenil, da mora biti velikovški dvor odprt vsakemu društvu, razen če je prepovedano po zakonu ali če obstaja upravičen sum, da ne bo moglo plačati najemnine. Obisk kanclerja Vranitzkega v Beogradu: bo manjšinsko vprašanje na dnevnem redu? Ob zadnjem srečanju avstrijskega kanclerja dr. Franza Vranitzkega s predsednikom jugoslovanske vlade dipl. inž. Antejem Markovičem lansko leto vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji sploh ni bilo na dnevnem redu. Od 4. do 6. aprila pa se bo Vra-nitzky mudil na uradnem državnem obisku v Beogradu. Zastopniki slovenskih in hrvaških narodnopolitičnih organiza- cij v Avstriji zato pričakujejo, da bo vprašanje položaja manjšin eno izmed težišč razgovorov med šefoma vlad ter tudi tema Vranit-zkyjevega razgovora z jugoslovanskim predsednikom dr. Janezom Drnovškom. Pred jugoslovansko-avstrij-skim srečanjem na vrhu bo šef zvezne vlade Markovič v torek, 3. aprila sprejel na informativni razgovor tudi predstavnike Slovencev v Avstriji. Od Paberka do Traberka Blizu 500 pevk in pevcev oz. 15 pevskih zborov se je minulo soboto zbralo v športni dvorani na Ravnah na Koroškem, kjer je bil zaključni koncert letošnjih pevskih srečanj Od Pliberka do Traberka. Med njimi so bili tudi naši pevski zbori. O prireditvi bomo več poročali v prihodnji številki. Dr. Brugger: ..Umakniti zakonski osnutek o manjšinskem šoMvu!" Celovški odvetnik dr. Sepp Brugger (slika levo),* ki je pri ustavnem sodišču uspel s pritožbo glede pravice do dvojezičnega pouka v Celovcu, je v zvezi s predlaganim osnutkom za novelizacijo manjšinskošolskega zakona mnenja, naj se osnutek PREBER!TE 2 Manjšinski program Zeiene aiternative Avstrije 3 Ob prvi obietnici tv-oddaje „Dober dan,Koroška" 4 V. Oman razstavija v Ljubijani 5 Votpone: pred gostovanjem SNG Ceije na Koroškem 5 Koroška v zrcaiu 6 Vestnikova križanka 7 Te dni v radiu in teieviziji 8 Karateistke SšK Obir gredo na avstrijsko prvenstvo umakne in se upošteva edinole odstavek o dvojezični trgovski akademiji, toda brez zahteve po avstrijskem državljanstvu. Ta odstavek pa naj se kot dodatna določba vključi v manjšinskošolski zakon za Koroško. Dr. Brugger je svoj predlog za umik ostalih določb v osnutku v intervjuju za Sio-venski vestnik utemeljlil s tem, da se po konkretni presoji osnutka izkaže, da ta ne vsebuje razširitve zakonskih določb, kot to predvideva odločba ustavnega sodišča z Še jutri bo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt 29. mednarodni sejem Alpe-Adria. Na sejmu razstavlja skoraj 400 razstavljal-cev iz vseh dežel članic DS Alpc-Jadran, od tega iz Av- dne 15. decembra 1989, marveč da celo zožuje pravice, tako da bi moglo priti do novih pritožb pri ustavnem sodišču. Po mnenju dr. Bruggerja obstaja sum, da naj bi s tem osnutkom nanagloma spremenili zakon ter da se tekst zakona tako zaplete, „da ga nihče ne more več razumeti". Zato odvetnik predlaga, da se izdela nov osnutek brez vsakršnega časovnega pritiska, saj je 7. člen Avstrijske državne pogodbe direktno uporabljiv. Nov zakon naj bi strije 41. Koroško na sejmu predstavlja 1! podjetij, glavno težišče pa je turistična ponudba ter predstavitev športnih in tehničnih naprav. Sejem je odprt med 10. in 19. UTO. sMa. fggenberge izdelali do jeseni v sodelovanju z neposredno zainteresiranimi starši, pedagogi ter tudi pravniki in rektorsko konferenco, ki se je v svojem poročilu o položaju narodnostnih skupnostih v Avstriji že intenzivno ukvarjala s šolskim vprašanjem. Po mnenju dr. Bruggerja namreč za Slovence na Koroškem in Štajerskem ter Hrvate na Gradiščanskem potreba po ustavnopravnih določilih v zakonskem osnutku sploh ne obstaja, ker je že 7. člen ADP v kategoriji ustavnega zakona. Po vsebini osnutka pa obstaja nevarnost, da se otrokom izven tako imenovanega avtohtonega ozemlja otež-koči vstop v dvojezično šolo ter da bodo morali celo dokazati svojo narodnostno poreklo. Tako zakonsko določilo pa bi še zožilo sedaj veljavno ustavnopravno določitev 7. člena. Po mnenju dr. Bruggerja osnutek nadalje poglablja tendenco ločevanja, saj ne le da predvideva uvedbo prostovoljnega predmeta slovenščine na avtohtonem ozemlju, temveč tudi aktivira „mrtvi zakon" o slovenski šoli z obveznim predmetom nemščine, tako da bi pri prijavah k slovenščini nastale kar tri kategorije. To pa bi brez dvoma še nadalje oslabilo elementarni dvojezični pouk in s tem preko šolstva tudi slovensko narodnostno skupnost. Z razširitvijo tako imenovanih šolskih okolišev (Schulbe-rechtigungssprenge!) pa celo preti nevarnost ustanavljanja središčnih šol, kot to že nekaj let zahteva „Heimatdienst". A!pe-Adria v Ljubijani 2. aprila razgovor o šolstvu Deželni glavar Haider vabi zastopnike obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev na razgovor o zakonskem osnutku o manjšinskem šolstvu na Koroškem, ki temelji na razsodbi ustavnega sodišča v zvezi s pravico do elementarnega pouka v slovenščini v Celovcu. Razgovor bo v ponedeljek, 2. aprila oh 10.30 uri v poslopju deželne vlade v Celovcu. Vabilo Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno svečanost v spomin narodnemu heroju Francu Pasterku-Lenar-tu in vsem padlim soborcem in žrtvam fašizma, ki bo v nedeljo, dne 1. aprila 1990, ob 11.00 uri na pokopališču v Železni Kapli. Glavni govornik na spominski svečanosti bo tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Vabimo Vas, pridite v čim večjem številu, da se poklonimo žrtvam fašizma! Program Ze!ene alternative za Avstrijo: PROGRAMSKI OSNUTEK Za novo kuituro sožitja med manjšinami in večinami I. MANJŠINE V DRUŽBI* I. 1. Manjšinski konflikti so konflikti v sociainih odnosih. V njih se izražajo skaijeni odnosi med različnimi deti družbene ceiote. V njih se zrcaii konkretno razmerje sii med sociaino in poiitično neenakimi skupinami. Pojem manjšina - tako star kakor zapisani poiitični besednjak sam - razkriva svoj izvor iz oblastniškega mišljenja. Sklicuje se na drugačnost oz. različ-nost neke skupine in z njo utemeljuje ..neenako ravnanje", diskriminacijo in izobčenje prav te skupine. Pojem manjšina le na prvi pogled označuje nekakšno drugačno kakovost, je pa v resnici odraz določenega konkretnega družbenega položaja. Manjšine se ne rojevajo same iz sebe in ne živijo same zase. Po navadi nastajajo v teku bolj ali manj nasilnih sporov med državami (npr. evropski narodnostni oz. manjšinski konflikti v zvezi z oblikovanjem nacionalnih držav v Srednji Evropi), ali pa kot posledica širokih migracijskih gibanj (ekonomskih in političnih) - kot ob primeru tako imenovanih novih manjšin (zdomcev ali beguncev drugega, tretjega rodu). Manjšine pa nastajajo tudi krat-komalo zato, ker družba šibkejšim in obrobnim socialnim skupinam (prizadetim, nezaposlenim, starejši generaciji ipd.) ne nudi pomoči pri socialni in kulturni integraciji. V družbah, ki slonijo na ločevanju in diskriminaciji, nastajajo težave pri reševanju tako imenovanih manjšinskih konfliktov predvsem zaradi vladajočega selektivnega, se pravi ločevalnega mišljenja. Manjšina in večina vsaka zase pojmujeta drugi del kot nekaj ..tujega". ..Drugačnost" se po tej poti spremeni v „drugovrst-nost". Politika in javno življenje ljubosumno bedita nad tem, da se ta razlika oz. ..oddaljenost" med manjšino in večino ohrani. Ob tem se vse bolj izgublja čut odgovornosti vseh ljudi za sožitje. Socialne skupine na robu družbe, npr. nezaposleni, občutijo to izobčenost iz družbene celote prav tako hudo kot zdomci, ki -čeprav vključeni v gospodarski proces - živijo socialno in kulturno na robu družbe. Otroci in stari ljudje se čutijo vse bolj osamljene in zapuščene v družbi, ki v njej velja samo tisti nekaj, ki uspešno ..ustvarja". Obrobne, gospodarsko prikrajšane pokrajine plačujejo davek za gospodarsko in kul turno koncentracijo v središčih. Dvotretjinska družba rojeva eno manjšino za drugo, hujska eno proti drugi, preusmerja socialni protest v šovinistično vzdušje. Tako uničuje solidarnost, čut za sočloveka in pospešuje stremljenja po izobčenju šibkih družbenih skupin. Rezultat takšne politike nikakor ni zagotovitev pravic večine, temveč edinole zagotovitev oblasti vladajočih elit. I. 2. Iz gospodarskega fn socialnega vidika predstavljajo odnosi med večino in manjšino po navadi odnos med centrom in periferijo, med središčem in obrobnim področjem. Hrvaška in madžarska manjšina na Gradiščanskem, slovenska manjšina na Koroškem in Štajerskem so naseljene na gospo- darsko obrobnih oz. obmejnih področjih. Ta „lega ob meji" je značilna za številne evropske manjšine. Doseljene manjšine (zdomci, begunci) po navadi prihajajo iz evropskih ali izvenevropskih obrobnih pokrajin. V .jtovih domovinah" se znajdejo večinoma spet na robu družbe, saj praviloma doživljajo tole: * Diskriminacijo ("neenako ravnanje") na pravnem področju, v poklicnem življenju in na ravni socialnih pravic - da ne govorimo o političnih ali državljanskih pravicah, za katere so prikrajšani. * Izrivanje iz družbene celote (stanovanjske četrti za zdomce, ločene šole ipd.). * Zaposlitev najdejo večinoma v zaostalih sektorjih gospodarstva (npr. tekstilna industrija), v sezonskih poklicih (turizem, poljedelstvo, gozdno gospodarstvo) - ničkolikokrat kot „čma" (nezakonita) delovna sila. Utesnjena gospodarska in socialna situacija v teh obrobnih področjih se kot nalašč ponuja kot izgovor za vse oblike protimanj-šinskih, rasističnih in nacionalističnih stremljenj (navidezni konkurenčni odnosi med narodnimi skupinami). Proti tem šovinističnim vzorcem politike se obrača alternativni koncept. Ta se izreka proti vsem oblikam gospodarskega ali socialnega izločevanja etničnih skupin. Zavzema se za pospešitev razvoja obrobnih pokrajin, da bi se tako izenačila oz. prebrodila razlika med centrom in periferijo. I. 3. Manjšinska vprašanja so temefjna vprašanja demokracije. Kako neka večinska družba občuje s svojimi manjšinami, je meriio za njeno civiii-zacijsko in demokratično zre-iost. Ta se izraža v prvi vrsti v vsakodnevnem socialnem in kulturnem, javnem življenju. K temu ne štejejo samo zakonske oz. pravne norme (zakonodaja za zaščito manjšin). Demokratična samozavest večkulturnih (multikulturnih) družb se izraža prav v tem, da večina eksistence in posebnosti manjšine ne samo priznava, temveč da se zavzema za njeno integracijo. Manjšine morajo biti vključene v osrednji tok družbenega napredka, fz tega vidika tako imenovana ..avtonomi-ja" ne more biti prostovoljno izbran geto, temveč hkratni proces skupinske osvoboditve in integracije manjšine v družbeno celoto. Družba, ki se sklicuje na solidarnost (vzajemno pomoč), more reševati konflikte le po načelih socialnosti in integrativnosti, ne pa po načelu segregacije oz. ločevanja. Storiti mora vse, da omogoči enakopravno vključevanje a/fernaf/ve na manjšinskem kongresu & apri/a 1990. /me. Dafutn. Nas/ov. Podpis. To prijavnico /e treba postat/ na naslov Zvezna pisarna Zelene alternatl-va/6undesMro der G^L 1060 Wen. MHergasse 40 7b ni prošnja za sprejem med člane Pravica glasovanja velja samo za ta manjšinski kongres Delovni krožek manjšin Zelene alternative Vabilo na MANJŠ/NSK/KONGRES ZEIENE/MJERNARfE 8. aprila 1990, od 13.00 do 18.00 ure v dvorani Alberta Severja 1160 Dunaj, Schuhmeierplatz 17-18 DNEVNI RED: 1. Pozdrav 2. Uvodni govor: Gunter Pallaver, Lista za drugačni Južni Tirol 3. Razprava in sktepanje o programu 4 Predstavitev in izvolitev kandidatov/kandidatinj za volitve v zvezni parlament 1990 5 Določitev delegatov/delegatinj za zvezni kongres Zelenih 6. Slučajnosti Kdo Glasovati smejo vsi člani Zelene alternative in tisti, ki se prijavijo do 5. sme gtaaovat)? aprila 1990 v zvezni pisarni Zelene alternative. Kdo Vsak pripadnik oz. vsaka pripadnica narodne skupnosti, ki to svojo željo sme sporoči pismeno do 3. aprila 1990 (poštni žig) zvezni pisarni Zelene kandldtratt? alternative. Priložena morata biti življenjepis in kratka predstavitev. Dvorana je urejena za oškodovane Za vars/vo o/rok je poskrbljeno vseh družbenih ali narodnih skupin v javno življenje - na demokratični in enakopravni podlagi. Cilj osvobajajoče ..manjšinske politike" ni v tem, da manjšina ostane za vselej sama zase, vase zaprta in izločena iz javnega družbenega življenja, temveč prav narobe: manjšini je treba omogočiti integracijo v družbo, ne da bi ob tem šla v izgubo njena individualnost oz. identiteta. Ne izolacija manjšine, temveč njena vsestranska integracija v javno življenje - to je cilj alternativne, demokratične, humanistične politike. Ker je človek socialno bitje in lahko samo kot ..družbeno" bitje preživi, ima osnovno človeško pravico do tega, da ga družba ne izključuje. Ta pravica obsega dvoje: pravico do življenja sredi družbe in hkrati zagotovitev vseh možnosti, da izoblikuje in razvije svojo individualno (ali kolektivno) osebnost (posebnost). Biti integriran, torej vključen v družbeno celoto in hkrati ohraniti zavest o svojskosti, ni nobeno nasprotje, temveč izraz neke napetosti, ki jo lahko družba koristi za dinamične in raznolike procese učenja in duhovnega razvoja. Samo takšna družba, ki se ne zaveda svoje inte-grativne sposobnosti, gre po poti agresivne politike izobčevanja oz. asimilacije. I. 4. Manjšinska vprašanja so vprašanja sožitja in kulture. Nobena jezikovna ali narodnostna skupina ne more zase trdit!, da Je razvfla kufturo, kf prekaša vse druge. Svobodni razvoj kulturne (subkultume, večkulturne idr.) identitete predpostavlja, da so vse vzgojno-izobraževalne ustanove (otroški vrtci, šolstvo, kulturno življenje, izobrazba odraslih ipd.) odprte in dostopne za vse občane. Takšna perspektiva vključuje, da sc vsi občani medseboj podpirajo v odporu proti vsem oblikam družbenega nasilja, izobčevanja, omalovaževanja, proti vsem poja-vom kulturne nadvlade in rasiz- ..Večine" so vse dotlej gluhe za zahteve manjšin, dokler sc sa me ne znajdejo v spopadu z oblastjo. Šele tedaj praviloma spoznajo skupne interese in razvijejo čut za solidarnost z neenakopravnimi manjšinami. Polagoma razvijajo posluh za zahteve manjšin in se zavedajo svoje vloge ("večinsko prebivalstvo") v konfliktu med manjšino in oblastjo, fz solidarnosti sc razvijajo prijateljstva, ustvarjalni odnosi, skup ne politične izkušnje med ..manjšino" in „večino". Večina se začenja zanimati za manjšino, za njeno kulturo in duhovno življenje. Od tega trenutka naprej identiteta obeh skupin ("večina" tu -..manjšina" tam) ne služi več za medsebojno ograjevanje, temveč temu, da sc meja med obema skupinami prebrodi. Zavest o medsebojni pogojenosti in odgovornosti postaja podlaga za novo kulturo sožitja. Ta pa razvija in bogati človeške in socialne odnose v etnično mešanih, večjezičnih pokrajinah. Nova kultura sožitja ne sledi več nacionalističnim oz. et-noccntrističnim miselnim sistemom oz. političnim vzorcem, temveč načelu medetnične, večkulturne komunikacije - se zavzema za žive, ustvarjalne odnose med narodnimi skupinami in kulturami. za njihovo medsebojno zbliževanje. Takšna politika zah teva za večjezične pokrajine takšne družbene ukrepe, ki ustvarjajo oz. izpopolnjujejo, izboljšajo pogoje za razširitev dvojezičnosti oz. večjezičnosti. Cilj takšne alternativne politike je vsestranska dvojezičnost, prebroditev ,.manjšinskega" statusa manjšega jezika. Tako se naj ustvarijo politični pogoji, ki omogočajo preživetje manjšinske kulture sredi družbe. n. OD POSAMEZNIH DELOV DO CELOTE Narodnostne manjšine v avstrijskih zveznih deželah živijo v povsem različnih družbenopolitičnih in pravnih pogojih. Medtem ko ..uživajo" Slovenci na Koroškem in Štajerskem ter Hrvati na Gradiščanskem ustavno zaščito v zvezi s sedmim členom avstrijske državne pogodbe, je pravna zaščita za madžarsko, češko in slovaško manjšino le nepopolna (zakon o narodnostnih skupinah). Za manjšino Romov in Sintov niti teh zakonskih zaščit ni. „No-ve manjšine" pa sploh niso predmet diskusije - kar se tiče njihove zakonske zaščite. K temu še pride, da avstrijska politika od sprejetja državne pogodbe naprej restriktivno razlaga ustavno zajamčene pravice manjšin. Takšna praksa nasprotuje modernemu evropskemu multikulturnemu razvoju. Nova kultura sožitja ni združljiva s tako imenovanim narodnostnim ..priznaval-nim principom" in s prakso, ki odmerja manjšinam pravice le po njihovi ..številčni moči". Narobe, družba v celoti se mora zavzemati za zaščito in razvoj jezika in kul ture manjšin. III. VEČKULTURNA AVSTRIJA Kulturna identiteta (samozavest) in posebnost Avstrije je rezultat stoletnih družbenih in kulturnih stikov med številnimi narodi podonavskega prostora. Modema avstrijska nacija je po svojem zgodovinskem nastanku ter v kulturnem oz. duhovnem smislu ve-četnična. V avstrijskih manjšinah živi večkulturna tradicija tega središčnega evropskega prostora. Avstrijska politika tega dejstva do danes ni upoštevala. Manjšin še zmeraj ne pojmuje kot integriran del avstrijske družbe. Avstrijski parlament sprejema zakon o narodnostnih skupinah, vlada ustanavlja tako imenovane sosvete narodnih skupin - in kljub temu mora manjšina vedno znova izterjati pravice po poti ustavnih pritožb. Da se mora manjšina teh sredstev posluževati, je pravi škandal in dokaz za neustrezno in neodgovorno avstrijsko politiko v odnosu do narodnih manjšin. K temu še pride, da nemški nacionalizem v svoji tradicional ni obliki kot agresivni ctnocentri-zem še zdaleč ni premagan. V zadnjem času je vedno glasneje slišati parolo o tako imenovani ..nemški narodnosti" v Avstriji. S tem geslom nemški nacionalizem ne zaostruje le svoje strategije ograjevanja od manjšin, temveč tudi spodkopava in difamira avstrijsko kulturno identiteto v celoti. Iz tega vidika je mogoče pojmovati avstrijsko manjšinsko politiko le kot premagovanje nemškonacionalističnih miselnih (da/je na 4. stran/) „Ž/ve/i hočemo", so soJe/a vc/ .s'/or'ca.s&cga oJ-Je/ba borošbega roJ/o ra te/ev/z/je OT?F na.s/ov/// jabi/ejno oJJajo, A:/ s/ /o bos/e v neJe/jo /abbo og/e-Ja// aa Ee/etazr/s/aT: za.s/o-n/b. „Ž/vet/ bočemo" torej bo/ izraz vo/je, Ja že/go naJa/jevat/ z začetim Je-/om, morJa pa rac/; bo/ voJZ/o za g/eJa/ce, Ar/ so se v /em /era že navaJ/7/, Ja s//šg'o svojo ararer/a.sč/ao /ar// aa av.s/r-/pAr/ /e/ev/z;j/. 1 teto Ko so na s/ovensbem odc/e/bu ORFzače//s /e/ewž//sb/m/ oddajam/, so sode/o va/t Mar/an Ve//b, b/ors/ Ogr/s, /ngr/d Grabne/ /n M/rbo Bogataj. Sedaj se j/m je /so/ s/a/no zapos/en/ aredn//s pr/druž/7 še Janj Perc, s/cer pa /ma s/ovensb/ odde/eb še ce/o vrsto prost/b sodelavcev'. Dober dan, Roms&a ANDREJ MOHAR Pred enim letom se je v tem mediju dejansko nekaj premaknilo. Po dolgem boju za slovenske televizijske oddaje je bi! storjen prvi korak: sočasno z uvedbo oddaj za zdomce, v kar je ORF prisilil razvoj v drugih evropskih deželah, so sprva uvedli 20 minut trajajoče oddaje v slovenščini („Dober dan, Koroška") in hrvaščini („Dobardan, Hrvati"), ki so jih po novem letu podaljšali na 30 minut tedensko. Za začetek kar zadovoljivo, ob prvem jubileju pa je kljub temu treba poudariti, da pol ure tedensko še nika- Peter Waldhauser: V g/av-nem /mam obču/eb, da .sc prizadevajo sestav/t/ zan/m/v .spored. K/jub tema pa /a' se mnogo s/var/ /a/:Aro /zbo/jšab. M/s//m, da h/ /a/:Aro hadneje sprem/ja// predvsem dogajanje na podeže/ja, bo če m reč/, da je po mojem mnenja preveč v ospredja zabava/ značaj oddaj. Že/e/ Zn s/, da Zn bo/j jasno do/oča// težišča /n se v posamezni odaj/ aArvarjab /ad/ z vsaj eno po/d/čno /emo. Jože Blajs: Zače/eb je najtežji. Za/o m/s//m, da so oddaje v prvem /e/a še bar aspe/e, fe/e/ pa b/, da b/ bde bo/j aAdaa/ne, /n da dogodAd ne b/ bd/ poAraza/a z acArnj-/eJensb/m zam/A:om. To pa se je v zadnjem časa z c nebobbo popravdo. O/rošbe oddaje se m/ zJ/jo pr/merne, za Jeset-do šestm/jst/etne b/ j/b bdo /abbo več. .S/cer pa je pomembno, da o/roc/ sbšrjo s/oven-sbo besedo /ad/ na zas/on/b. Maja Haderlap: .S/eer /