68
Knez Jure in gospa lahna.
Narodna pesem iz Kerškega otoka   ').
Od hlapčica do diklice 2)                        Žarko sunce z' gore van;
Če dva žejna 3) spropivahta,                 Sinoč je peteh juj   l9) zobal»
U skrovitih mestih ležasta,                    A rajši vaptar vino pil.
Za njih mi nigdor nežna;                       Pak sta oba manena 20),
Ne«; sam vaptar  4) u tom grada,          Jer neznaju ka j' doba44.
Pod Runiškom  5) vojska leži.            Kad oni malo pospahta:
A knez Jure  6) zece lovi:                 Tot je zora bili dan,
Pred pifari 7) vojsku broji.                I žarko sunce z' gore van.
Gospa lahna8) s klinca S)) gjeda l0)          „„Pogubi te gospe trna 21)
Ter knezu Juru govori:                          Kak si mene pogubila!
„Natež '') ti kneze na moj grad,          Krajaj   --) mi gospe lancune*
Vit moje svitle komore   12)                 Ter me kalaj   -5) pod bal-
Na moje centane   ,a) postije,                                         kune 21):
Na moje bile lancune   14).    ,               Jur je vojska moja
Na moju bilu ruku spat!'4                  Deleč puta putovala,
„„A to ja gospe i željah;                  I bašelek  25) poplinila
Al se ja bojim   hinjenja4444   l5).          Zorun (m) ga je razdilila
„Neboj se kneze ti toga:                   Svakomu junaku po   kitu;
Ja imam rajšeg  l6J peteha ,7),          A svojemu gospodinu :
Još rajšijeg vaptara,                            Vrana konja i divojku4444.
Ki nas ote probuditi,                      Kad pride kneze na zemju
Ki nam 'te pravit ka j' doba".      Prične kneze spropivati,
Kad oni malo prospahta:                        »»Jel još kuda, kadi, ki? 86j
Počne peteh pivati.                                  Tki je s' tujun   (om) jubum
A rajši vaptar vaptati                                                        nočeval
Poče se kneze spravljati.                        I glaviču škapulal?""  2r)
Njemu gospa govori:                           Urodila mu šenica
„Lezi! sprolezi ls) kneze mlad      I sveka dobra sričica. Još ni zora bili dan,
') Da je v tej pesmi toliko laških, španjskih in nemških besed* je vzrok, ker so ob tem času Nemci v teh krajih gospodarili; mnogo Ilirov je bilo pomešanih v straži Frankopanovi in mnogo so imeli opraviti z metropolitani v Mlecih (Benetkah), — godilo pa se je to ob časih križanskih vojsk. Pesem je najberže iz 15. veka, ker Jure Frangepan je bil v pervi polovici 15. stoletja gospodar Virka (na otoci) in Modruša na Horvaškem. Znamenito je, da se še v tej pesmi nahaja dual, kterega so Serbi in Iliri popolnoma zgubili, ra-zun nektcrih ublik, ktere so ostale , pa so le v množnem številu v navadi, p.: oči, očiuh, očima; uši, ušiuh, u širna in v drugih imenih v mnž. štv. s skloni na ima in ama. p.: ženam in (ženama).
—   z) Od hlapčica do diklice etc. zzz to pesem naj pojo mladenči in deklice. — a) V govoru se 1 večkrat ne izgovarja, p.: zubje, grabje, h mej, namesto zublje itd. — 4) Vaptar zr vahtar, Wachter. — 5) Runiška — dve ure od Verbnika—ni zdaj nič sledii. — °) Jur Fran kopan. — 7) II piffaro. neka pišalka — otroci si jo narejajo iz jesenovega lubja ter jej pravijo: sopelica ali pa pifarica.  —  8) Lahna — žlah(t)na.  —   9) Iz okna — iz line.
—    I0J Gleda. — l') V staro-dalmatinskih pesnikih v pomenu nemškega „hingezogen werden44; poslovica : kadi se tič zleze, onamo na-teže (strebthin). — l2l Kamra —izba, lašk. la camera. — '^Zarobljene (z robci ozaljšane). — ") Rijuhe. — ,5} Hlinjenja. — u) Buden — morda od „rad zz lubens, gern, vvillig,   tedaj munter,
ker: qui lubens, est et vigil (?). — 1:) Petelina. — l8) Lezi, poleži. — '") Tudi ljulj = ljulika (lolium). — 20) Omamljena, ker juj in vino sta omamljiva. — M) Pogubi te gospe trna; primerjaj Homer. 11. kn. V. 3. 10. — 22) Na koncu (kraji) skup vezati. — 2J) Vlaški calare rz spuščati. — 2l) Pod okna. — 25) Bašelek — deklicam najmilija rožica, ktera se na vsakem oknu nahaja, kjer je kaka deklica doma; mladenči pa zvečer (še zdaj) bosilje s kako palico k sebi potegnejo, terasi razdele in okinčani zjutraj hodijo pred hišo. — 2(;) Kadi, kuda, ki: aH je še kdo gdegod, kje, kdo? — -r) Ri-cuperar i: prizadobiti — spet dobiti.