10GAŠKE NOVICE
GLASILO   KOMBINATA   LESNOPREDELOVALNE   INDUSTRIJE LOGATEC
Urala nie.lniskl mlbor: ML S.nun Oblak, Remiuii Jerman, occ. Tatjana Slirn, Slavka v
'tli     \\l     1 Q71   I l\U'\\l±r Loštrck,  lil,,.,  Mihove,  inž.  Miro  Gantar.  Oblikuvalec:  Janez Maček.  Oilguvurni  urednik: C| O
CM.   IV.    191 J   LlMjtllU«, Albin  Cilk.  Tisk:   Učne  delavnice.  Ljubljana,   Beiiyrad  a. Ol. O
1. MAJ, PRAZNIK DELA PRAZNUJEMO V TOKU REVOLUCIONARNIH SPREMEMB DRUŽBENOPOLITIČNEGA IN SAMOUPRAVNEGA SISTEMA
K,nI.i U.nilll
Remlgij Jerman
V letu 1950 so na podlagi zakona o delavskem samoupravljanju prevzeli podjetja v Jugoslaviji v upravljanje proizvajalci sami. Od takrat pa do danes smo sistem samoupravljanja nenehno krepili in razvijali. Nikoli se nismo zadovoljili z doseženimi rezultati na področju družbenega upravljanja, posebno pa ne z razvojem delavskega samoupravljanja, temveč smo se v naši socialistični družbi revolucionarno zavzemali za principe samoupravnega socializma in zahteve delavskega razreda. Z uveljavljanjem ustavnih sprememb dobiva delavski razred v svoje roke vse močnejše orožje v boju proti tehnokratskim in birokratskim silam. Ne smemo pa si postavljati iluzij, da je boj s temi silami izbojevan v eni sami bitki. Delavski razred mora biti povezan v tem svojem zgodovinskem boju z vsemi delovnimi ljudmi pod vodstvom organiziranih socialističnih sil. Ta naravna povezava mu bo omočila, da se bo uveljavila delavska kontrola, da se ne bodo odtujeval! skladi družbene akumulacije in da bo delavski raz-
red nastopil proti vsem tistim, ki bi hoteli kolo zgodovine zavrteti v čase kapitalističnih odnosov. V se-
danji družbi si prizadevamo, da bi bil naš delavec navzoč na vseh področjih družbenega razvoja. To po-
meni, da delavec ni več objekt manipuliranja, ampak je subjekt, ki si sam postavlja svoje cilje in naloge. Svojo voljo lahko uveljavljajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela, ki izraža nov doprinos k razvoju samoupravnega sistema.
V TOZD bo delavec neposredno odločal o razširjeni reprodukciji, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, o minulem delu itd. Sočasno s konstituiranjem TOZD razbijamo forum-ski način delovanja in mišljenja. Namesto tega sprejemamo v naš družbeno politični in samoupravni mehanizem delegatski sistem, ki totalno razbija politikanstvo in grupaštvo.
V delegatskih razmerjih bo izražena volja tistega, ki delegacijo pošilja, in ne bo več odtujevanja posameznikov od množice, ki ga je izvolila z namenom, da bi izražal njeno voljo.
1. maj naj bo praznovanje vseh tistih, ki se zavestno borijo za nove samoupravne odnose in s tem za lepšo bodočnost našega delovnega
človeka.
KAKO SMO GOSPODARILI V LETU 1972
nudi Lipovec
Če dosežene poslovne rezultate za leto 1972 primerjamo s postavljenim letnim gospodarskim načrtom in z lotom 1971, lahko trdimo, da je bilo poslovanja uspešno navzlic številnim objektivnim in subjektivnim težavam, z dokaj zaostrenimi gospodarskimi in zakonskimi posegi v proteklom letu. S tem pa se nikakor no smemo zadovoljiti in si delati Utvar z mislijo, da smo ob d,mili možnih pogojih gospodarskega prč cosa v podjetju Izkoristili vsi; maksimalne in optimalno možnosti za dosego so boljših rezultatov. Na-
sprotno: treba bo še veliko naporov, dela in razmišljanj za izboljšanje poslovne politike na vseh rav-noli gospodarjenja, kar pa mora poslali naša nenehna skrb In dolžnost.
Ko podrobno ocenjujemo poslovanje preteklega leta tudi no smemo prezreti dejstev, da jo podjetje poslovalo v procej neugodnih razme-
rah in pogojih, ki so v negativnem
smislu učinkovali na uspešnost gospodarjenja, npr.: zamrznjene cene na domačem trgu, pogoste valutne spremembe, znatno povečane cene uvoženemu reprodukcijskemu materialu In osnovni surovini. Po drugi strani pa je bilo treba ob koncu leta zaradi nelikvidnosti nekaterih kupcev vse terjatve, ki so bile sta-
SKUPAJ
Proizvodnja je bila za celotno podjetje v letu 1972 v primerjavi z letom 1971 vočja za 7,2%, glede na postavljeni plan pa manji* za 3 %. Planiranega obsega proizvodnje ni dosogla taga, ki jo pod planom za 4,3 u/u zaradi pomanjkanja hlodovino.
Preskrba a hlodovino si; pojavlja te
rejše od 90 dni, po zakonu vrednostno odpisati za 12,5% tor zato zmanjšati dohodek. Vsi ti navedeni momenti so zmanjševali rentabilnost in finančni elekt.
PROIZVODNJA ,
Fizični obseg proizvodnje, merjen na osnovi norma ur, po delovnih enotah:
107,2 97.0
nekaj let; vodno več hlodovine odteka z našega območja mimo našega podjetja.
Fizičnega obsega po planu tudi niso dosegle naslednje delovne enote: drobno pohištvo 3,9% pod planom: Stavbno pohištvo 1,7% |>od planom. V obeh enotah je primanjkovale su-
hega in kvalitetnega lesa. Delno je vplivalo na neizpolnitev količinskega plana pri stavbnem pohištvu uvajanje novega programa oken, pa tudi dokaj razdrobljena malo serijska proizvodnja.
PRODUKTIVNOST
Produktivnost je bila v letu 1972 dosežena skladno s planom. Primerjalno z letom 1971 pa je produktivnost v letu 1972 porastla za 10%. V letu 1972 je bilo poprečno zaposlenih 10 delavcev manj kot v letu 1971; nasproti letnemu planu pa je bilo til manj zaposlenih. Tako jo bilo po mesečnih stanjih v letu 1972 zaposlenih poprečno 992 delavcev. Od skupno vkalkuliranih ur odpade na produktivni čas — dejanska prisotnost na delu — 7G,2%, na neproduktivni čas pa 23,8 %, kar predstavlja odsotnost z dela, zaradi letnih dopustov, boleznin, skrajšanega delovnega časa ipd. V neproduktivnem času predstavljajo boleznine 7 %, od tega odpade na boleznine do 30 dni 4 %, nad 30 dni pa 3%, ki gredo v breme komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Doseženo 1972 Doseženo 1972
Delovna enota Doseženo 1971     100   Plan za 1972 " 100
Zaga 92,5 95,7
Plastika 131,9 106,2
Drobno pohištvo 105,8 96,1
Stavbno pohištvo 116,3 98,3
Gah/ana 98.7 1094
(Nadaljevanje s 1. str ) PRODAJA
Planirana vrednost eksterne proda je je l)ila za celotno podjetje v le-
NABAVA
Z nabavo osnovne surovine (hlodovina iglavcev in listavcev) smo imeli v letu 1972 težave. Z osnovno surovino so podjetje v glavnem oskrbovala področna gozdna gospodarstva Ljubljana in Postojna. Vendar, vse te dobavljene količine hlodovine od obeh gozdnih gospo darstev tega območja nam za naše potrebe za finalno proizvodnjo niso zadostovale. Zato se je podjetje, poleg navedenih gozdnih gospodarstev še oskrbovalo z bukovo hlodovino tudi iz drugih gozdnih območij Slovenije in Hrvaške. Ker pa tudi te količine niso povsem zadostovale vsem potrebam proizvodnje, je bilo treba precejšnje količine žaganega in priziniranega lesa, zlasti iglavce, uvoziti iz Sovjetske zveze, Avstrije in švedske. Polog tega je bilo treba žagan in prizmi-ran les in četvrtače iglavcev in listavcev kupovati na domačem trgu v sosednih republikah. Zaradi velikega povpraševanja in konjunkture na tržišču z lesnimi sortimenti nastaja preskrba s tovrstno surovino iz leta v leto težavnejša, tako glede kvalitete, količin ter končno tudi nabavnih cen, ki so kljub težnji po stabilizaciji gospodarstva še vedno v stalnem porastu.
Preskrba z drugimi reprodukcijskimi In pomožnimi materiali glede dobavnih rokov je bila zadovoljiva. Poleg preskrbe z domačimi reprodukcijskimi materiali je bilo podjetje v precejšnji meri vezano tudi na uvoženi reprodukcijski material, zlasti za potrebe tovarne oken in plastike. Glede na stalne valutne spremembe so cene uvoznemu reprodukcijskemu materialu v stalnem porastu, kar ovira uspešno in rentabilno po slovanje. Zato bo treba iskuh coni;) še nabave reprodukcijskega materiala na domačem trgu.
REZULTATI POSLOVANJA
Celotni dohodek je v letu 1972 za 27,2% večji kot v letu 1971, glede na postavljeni letni plan pa je presežen za 16,2 %.
Od celotnega dohodka predstavlja vrednost prodanih izdelkov v izvoz 54,7%, na domači trg odpade 39,4 %, vrednost storitev in prodaje materiala in odpadkov pa znaša 4,4%; 1.5% pa predstavljajo izredni dohodki.
Porabljena sredstva so glede na plan presežena za 18%, nasproti letu 1971 pa so porastla za 33%. Iz tega sledi, da so materialni stroški sorazmerno hitreje naraščali v primerjavi z doseženim celotnim dohodkom, in sicer: po letnem planu so večji za 2%, v primerjavi z letom 1971 pa za 8%. Dohodek za delitev je po planu pie-sežen za 13.7%, primerjalno z letom 1971 pa je večji za 17,3%. Nasproti celotnemu dohodku ju dohodek plana relativno manjši za 2,5 %. v odnosu na leto 1971 pa za 10%. Ostanek dohodka za sklade jo gle
tu "1972 realizirana z indeksom 115, v primerjavi z letom 1971 pa je vrednost prodaje porasla z indeksom 127.
Vrednostni obseg prodaje po posameznih delovnih enotah podjetja.
de na loto 1971 večji za 1,3%, medtem ko je plan manjši za 10,4% Vzroki, ki so vplivali na zmanjšanje ostanka dohodka za sklade, so v znatno večjih materialnih stroških. Ca vrednostni porast prodaje primerjamo z doseženim fizičnim obsegom proizvodnje, nam podatki kažejo, da jo bil vrednostni porast prodaje po planu za leto 1972 v pri meijavi s fizičnim obsegom proizvodnje relativno večji za 18%; nasproti lotu 1971 pa Je porast večji za ca. 20 %. Razlog za nesorazmerje med fizičnim obsegom proizvodnje in prodajo izhaja delno iz odprodaje zalog izdelkov iz leta 1971 v letu 1972, za kar se je tudi ob koncu leta 1972 vrednost zalog izdelkov zmanjšala za ca. 11 % glede na stanje v začetku leta. Na delni vrednostni porast prodaje so vplivalo tudi višje prodajne cene glede na porast cen reprodukcijskemu materialu.
Po drugi strani pa je bilo treba ob koncu lota po zakonu popraviti dohodek na račun neporavnanih terjatev starih nad 90 dni, kar je znaša lo 664 572 — din.
svoje poslovanje le drobno pohištvo, z.iga in montaža oken, mod tem ko Je plastika poslovala na meji rentabilnosti, tovarna stavbnega pohištva pa je poslovala pod mejo rentabilnosti, sicei je bila glede na lizno razmere planska izguba predvidena. Vendar zaradi kompleksnosti proizvodnje je treba skupno obravnavati dosežene finančne efekte delovnih enot, tovarne oken in montaže, ker se dejanski proizvodni proces obeh enot dokončno za ključi z montažo oken na stavbah; v lom primeru so tudi medsebojno v oololi finančno pokrivata. Vsekakor pa pri delovnih enotah tovarne oken in plastike obstajajo objektivne okoliščine glede nerentabilnosti. Vzroki so v lom, da sla oho enoli pretežno vezani na uvoženi reprodukcijski material, s prodajo pa sla v glavnem usmerjeni na domače tržišče, kjer so cene zamrznjene. Glede na sedanjo siluacijo pa bo treba takoj ustrezno ukrepati, da vso delovno enoto v podjetju rentabilno iu ekonomično poslujejo, kar zlasti vel|a za tovarno oken in plastiko.
IZVOZ
Podjetje ju v lolu 1972 izvažalo v 12 držav. Celotna vrednost izvoza jo znašala 3,979.384 US $, plan pa je bil 3,796.176 US$; torej je bil plan presežen za 4,8%. Celotni iz voz podjetja je usmerjen na konvertibilna področja, od tega na ameriško tržišče 66,5 %, 33,5 % pa v druge zahodne evropske države in Kanado. Ker celotna vrednost izvo/n predstavlja v strukturi celotnega do hodka več kot 51 %, obdrži podjel je še naprej status pretežnega iz voznika. Po vrednosti izvoza se pod jetje v slovenski lesni Industriji uvršča med večje izvoznike
je bila nova prirczovalnica (okoli 2200 m1), ki že služi potrebam obrala drobnega pohištva.
Zgrajen jo bil nov zemeljski električni priključek za novo razdelilno transformatorsko postajo. Dograjena in rekonstruirana je bila manipulativna lopa pi irozovalnica v
obratu stavbnega pohištva.
Nabavljeno iu uvoženo je bilo več strojev  in  opreme  za proizvodne
obrate.
Celotnega investicijskega programa se v letu 1972 ni dalo v celoti realizirati, predvsem zato, ker so bili podjetju domači investicijski in inozemski blagovni krediti odobreni šele pozno v jeseni leta 1972. Tako se bo realizacija investicijskega programa nadaljevala v letu 1973. Za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev je bilo za velika popravila v letu 1972 porabljenih 2,150.000 din, planirano pa je bilo 1,770.000 din. /.nadi naknadnih ugotovljenih puhel) |e bila i a/lika za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev še vkalkulirana do polno visine dejansko porabljenih sredstev v znesku 380.000 din.
Dejstvo pa je, da je stopnja akumulacije v primerjavi s celotnim dohodkom in vloženimi sredstvi relativno v upadanju nasproti preteklim obdobjem.
Delitev doseženega celotnega dohodka v primerjavi s planom za leto 1972, je grafično prikazana v obliki polkioga, strukturno in vrednostno, tako da zgornji del polkroga pi odstavi ja dejansko doseženi celotni dohodek, spodnji del polkroga pa planirani celotni dohodek:
INVESTICIJSKA VLAGANJA
Vlaganja v nove investicije so po programu za leto 1972 znašala 15,5 milijona din, dejansko je bila dosežena realizacija v vrednosti 8,7 milijona din, del do proračunske vrednosti po programu pa predstavljajo Investicijska sredstva, ki se uporabljajo v lulu 1973 za uvoz in montažo strojne opreme. V letu 1972 so bila opravljena obsežna  investicijska  dola. Zgrajena
amurtir.cicijo
1.v iM
5.5*
W>.Wi
rojmor/c dditua dolio.llin 011 .'sMoi/i - «1% : 11%, rniniorie d»liU» .fahodpu (ID. lHHrtJ-TUJiZ^Vt
\KiW.W
65(112.101).-
S1.6JK
papailluilU »(iDOlnutl./ f 333 3I|) - l.fi'f
i5b5 tteaž PS5: ~i%y.
Glede na speoiliono:,! proizvodnje po delovnih enotah podjetja, jo bila v veliki meri odvisna od usmerjenosti in tržnih razmer, zato jo bila lodi la različna. Kljub temu, da so v glavnem v:,o delovno enoto podjetja po vrednostnem obsegu celotni dohodek po planu dosegle in celo presegle,  »o  rentabilno zaključili
Delovna ouota
Zaga Plastika
Drobno pohištvo Stavbno pohištva Montaža na stavbah Pomožne dejavnosti Uprava
SKUPAJ za celoino
OBRATNA SREDSTVA
Vezava obratnih sredstev se je v primerjavi z lelom 1D72 povečala za 11 %, kar je za povečani obseg prodaje delno upravičeno. Saldo kupcev se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 8 %■ V strukturi skupnih vezanih obratnih sredstev predstavlja saldo kupcev 39,1 %.
Da so terjatve niso povečale, Je bilo treba lesno sodelovati s prodajno komercialno službo tSI nenehno opominjali kupce in končno se je bilo treba v določenih primerili poslužili zadnjih izlorjav. I ikvidnost podjetja Je bila preko celega leta zadovoljiva.
Poprečni koeficient obračanja obratnih sredstev jo za leto 1972 znašal 2,62, kar je nekoliko ugodnejše od prolokloga leta.
OSEBNI DOHODKI
lii 11I0 vkalkulnani in izplačani osebni dohodki so bili za 18,2% večji kot v letU 1971 in za 16,4 % večji, kot je predvideval gospodarski načrt. Poprečni doseženi mesečni noto osebni dohodek na zaposlenega po delovnih enotah v letu 1972 nam kaže naslednja tabela:
pml|ol|o
OD neto 1971	OD noto 1972	Indeka
1 387,11	1 654,85	1 1!)
1 325,15	1 630,47	123
1.145,02	1 417.37	124
1 206,20	I 461,30	121
i 688,58	1 615,38	96
1 667,22	1.897,80	114
1.963,54	2.253,92	1 14
1.373.60	1 634,76	1 19
(Nadallevanle na 3 str.l
Doseženo 1972 Doseženo 1972 Delovna enota       Doseženo 1971     I«   pj8n u 1972 " 100
Zaga                                     99 lil
Plastika                              123 98
Diobno pohištvo                   138 111
Stavbno pohištvo                   122 113
Montaža                               Ibl 152
Pomožne dejavnosti               177 233
Menza                                127 118
SKUPAJ                                127 115
(Nadaljevanje z 2. sir.)
Iz tega prikaza je razvidno, da so poprečni neto osebni dohodki na zaposlenega v letu 1972 večji za 19%, kot so bili leto prej. Za mesec december 1972 pa jo znašal poprečni neto osebni dohodek 1.906,33 din na zaposlenega.
Prikazani doseženi rezultati za loto 1972 naj služijo kot spodbuda /a nove naloge, ki so letos pred nami, za boljši in učinkovitejši gospodarski napredek na vseh področjih, ker samo z lastno angažiranostjo bomo lahko sledili zastavljenim ciljem.
KAKO ZAGOTOVITI DOVOLJ LESA
Dipl. ing. Samo Oblak
Razvoj lesne industrije
.Slovenska lesna Industrija se jo v glavnom razvila iz žagarskih obratov, razen nekaj primerov, ko je bila poleg žagarije razvita tudi finalna
predelava losa. Osnova našega podjetja sta bila dva žagarska obrala, ki sta pripadala dvema lastnikoma. Z podružabljenjem zasebnih obratov se jo pričela razvijati Finalna prede lava. lako sla nastala poleg žage še dva velika obrata; obrat drobnega pohištva bo dobil z izgradnjo lopo za los svojo končno obliko, medlem ko jo bil obrat stavbnega pohištva šele piod rekonstrukcijo, saj je predvideval še enkrat večjo proizvodnjo oken po končani rekonstrukciji.
Naše potrebe in naša iskanja
Velikoserijska proizvodnja v oholi obratih potrebuje ogromne količino lesa: bukovino in jelovine (smroko-vine). Delno surovinsko zaledje Ima mo le v jelovlni-smrekovlni, medlem ko moramo skoraj vso bukovino kupiti drugod. Zadnje čase so suro vinska področja zapirajo znotraj politične teritorialne skupnosti, predvsem tam, kjer so razvija finalna industrija. Lesa je vse manj, posebno pri sedanjem intenzivnem izvozu hlodovino iz sosednjih republik v Italijo. Težave so predvsem z bukovino. 2e pred leti se je iskal izhod iz pomanjkanja jolovine-smre-kovine v uvozu lesa, najprej iz Sovjetsko zveze, nato iz Avstrije in sedaj tudi že iz Švedske, Cena lesa iz uvoza je 20—25 % višja kol za domači les. Izkoristek surovine so bo moral pove čali, škart polizdelkov bo treba zmanjšali ter odpadke ovrednotili s prodajo po primernih komercial nili conah. Tudi jelovini-smrekovini raste cona, predvsem vrstam velikih presekov in tem primernim dolžinam. Rešitve iščemo z možnostjo
lameliranja, to je lepljenje desk v morale. Prvi poizkusi lameliranja elementov okna so bili opravljeni že proti dvema letoma. Rezultati so bili pozitivni glede tehničnih karal; teristik, vendar je kalkulacija pokazala negativen ekonomski rezultat, predvsem na račun cenenega lesa. Situacija se je spremenila, odkar je cena lesa porastla. V najkrajšem Času se bo aktivirala stiskalnica znamko Taylor, s katero so bo lepilo.
Proces lameliranja pa naj bi se pripravljal ze na žagi. Z lametiranjern bi lahko povečali iz koristek lesa na naši žagi za potrebo obrala SP. Sedaj dobimo okoli 30% losa doma, vse ostalo dokupimo v obliki plohov in moialov. Borov les se izključno kupuje v Bosni in občasno v Avstriji. Povečani izkoristek žaganega lesa na naši žagi za potrebe obrata stavbnega pohištva pa bo nujnost,
co  bomo boleli  konkurirati v vse
bolj  zaostrenem  boju  s planom
stavbnega pohištva na domačem 111 Injem tržišču.
Nove naloge
Najvažnejša naloga za obrat stavbnega pohištva bo pridobivanje vso večjih količin kvalitetno hlodovine. Najkvalitetnejša hlodovina z našega gozdnega bazena odloka namreč prek privatnega sektorja, ki večinoma hlodovino razžaga na števil nili malih privatnih žagali. Ugotavlja se, da se v zimski sezoni z dovozom neolupljene hlodovino močno poveča procent kvalitetnejše hlodovine, primerno za proizvodnjo sortimentov, uporabnih za obrat stavbnega pohištva. Oskrba z losom za potrebe primarne In finalne predelave bi bila možna le prek mehaniziranega lesnega skladišča z ustrezno lupilno napravo. Skladišče bi locirali poleg žage. Gozdarjem vso bolj primanjkuje sekačev, sezonska delovna sila jo predvsem iz sosednjih republik,
zagotovili dovolj veliko količino gozdnih sortimentov. Meja rentabilnosti je od 30.000 do 50.000 m1 olupljenih in sortiranih sortimentov, odvisno Od Sistema naprav. Za lup ljenje pridejo pri nas v postov samo iglavci.
Naše možnosti
logaško gravitacijsko gozdno področje jo relativno zelo bogato; ceni se na ca. 40.000 m tehničnih gozd nili sortimentov letne sečnje. Računamo, da bi mogli pritegniti še ca. 15.000 m' sortimentov z vrhniškega področja. Skupaj bi bilo 55.000 m sortimentov, kar bi bila dovolj velika količina, da bi se pred vidoma investicija v mehanizirano skladišče izplačala. Iz izkoriščenih sortimentov bi bilo ca. 34.000 m" hlodov primernih za žagarsko predelavo. Vsa žagarska hlodovina ne bi stala tu, temveč računamo le na 25.000 m' jelove-smrekove hlodovine. Razlika 20.000 m1 do zmogljivosti naše žage po kompletiranju strojne opreme (cepilka) pa bi doponili z bukovo hlodovino, kot to delamo že sedaj.
Interes na hlodovino oziroma žagan les, če bo prišlo do postavitve- mehaniziranega lesnega skladišča »KLI«, bodo imeli polog nas tudi drugi lesni finalisti. Problem bo treba rešiti že v primeru finančne participacije za investicijske naložbe v mehanizirana lesna skladišča.
Nujnost investiranja
Navedena investicijska naložba je perspektivno gledano nujnost, ker le lako si bomo zagotovili primerno surovinsko osnovo za povečano proizvodnjo oken, medtem ko se bo treba za proizvodnjo stolov dolgoročno pogodbeno vezati z gozdnimi gospodarstvi, bogatimi z bukovo hlodovino (Slovenija, severna Bo sna). Verjetno se bo zaradi velikega povpraševanja po kolonialnem pohištvu hkrati pa zaradi pomanj-
zato v zimskom času primanjkuje delavcev. Hlodovino dobavljajo go zd,nji neolupljeno. Tovrstno težave bodo vso večje. Rešitve so edino v mehaniziranih skladiščih, kamor se pripelje neolupljena hlodovina v dolžini do 12 m. Na skladiščih se hlodovina olupi, prekroji na ustrezno dolžino ter razsorlira v bokse. Mehanizirana   skladišča   so precej
draga. Glede na stroške je treba
kanja bukovine že v bližnji prihodnosti prišlo na uporabo eksotičnega lesa. Zelo veliko uapoia pa bo tre ba, da bomo povečali izkoristek lesa, saj se prav z lesom ravna dokaj neracionalno. Tudi odpadki bodo morali dobiti svojo ceno kot iskano komercialno blago, in lo od
sekancev do obtencev, pa ne samo pri jelovini-smrekovim, temveč tudi pri bukovini.
POMEN VHODNE KONTROLE LAKOV
Z. B.
V našem podjetju porabimo letno približno 400 ton sredstev za površinsko zaščito lesa, od teh pa 250 Ion za izdelke obrata drobno pohištvo, ostalo v obratu stavbno pohištvo. Pretežni del prernaznih sredstev uvažamo; vzrok in opravičilo za lo sta v težnji po boljši kvaliteti. To pa povzroča mnogo težav: dolgi dobavni roki, neustrezne pošiljke težje 1 eklamiramo, težko sodelujemo s proizvajalci.
Pigment irano lake za obdelavo stavbnega pohištva nam dobavlja nemška firma VViederhold in so permanentne kvalitete. Pri delu z njimi nimamo
težav.
Prozorne nitrolake za površinsko obdelavo drobnega pohištva pa delno uvažamo (predvsem lake za brizganje), deloma pa uporabljamo lake domače proizvodnje. Med posameznimi pošiljkami lakov opazimo nihanja v kvaliteti. Posamezna premaz-na sredstva za površinsko zaščito lesa so izdelana za delo v določenih pogojih, ki Jih proizvajalci določijo za najprimernejše na osnovi raziskav in preizkusov. Najvažnejši med temi pogoji so temperatura, vlažnost prostora in lesa ter temperatura premaznega sredstva. Za uspešno t/c/o morajo biti izpolnjeni vsi ti pogoji.
Proizvajalci lakov se seveda trudijo in prilagajajo pogojem, ki jih postavljajo posamezni porabniki, tako da korigirajo osnovni lak z raznimi dodatki. S tem pa se lahko bistveno spremeni kvaliteta laka, kar se pokaže v proizvodnji včasih šele Čez čas. To pomeni, da je primerneje zagotoviti ustrezne pogoje pri delu s kvalitetnimi, dovolj preizkušenimi premazi kot pa spreminjati njihovo kvaliteto zato, da jih lahko uporabljamo pri naših specifičnih pogojih. Vsako novo vrsto laka je treba pred uvedbo v redno proizvodnjo temeljito preizkusili v laboratoriju in v manjših, poskusnih serijah, tudi v proizvodnji. Manjša količina osvojenega premaza in vzorec obdelave z njim se shrani kot osnovni vzorec za primerjavo z rezultati vhodnih kon-trol za nadalnje pošiljke premazov. Vhodna kontrola je namenjena ugotavljanju kvalitete in identitete prispelega materiala ter pravočasnemu odkritju morebitnih napak. Mnogoštevilne napake, ki so se, žal, odkrile šele v proizvodnji ali pa je nanje opozoril šele kupec izdelka, kažejo, da je vhodna kontrola potrebna in koristna.
Reševanje napak takrat, ko je sredstvo že v proizvodnji ali celo šele po intervencijah kupcev, povzroča občutno škodo, ki jo pa le malokrat direktno ovrednotimo in ocenimo (zastoji v proizvodnji, drugovrstni izdelki, dvomljiva kvaliteta, reklamacije). Z laboratorijsko analizo laka lahko odkrijemo vsako odstopanje v kvaliteti tei hkrati zagotovimo nemoteno proizvodnjo.
Pri nitrolakih za brizganje je vhodna kontrola potrebna tudi zato, da določimo stopnjo razredčenja (viskoznosti), kajti dobavna viskoznost je navadno večja od delovne in je pri različnih pošiljkah različna. Delovna viskoznost laka mora biti vedno enaka, sicer nastanejo različne motnje pri delu.
(Nadaljevanje na 3. str.)
Stran 4
Logatec, 26. IV. 19/3 — Št. 3
(Nadaljevanje s 3. str.) Zato si moramo prizadevati, da bomo čimprej izpopolnili vhodno kon-rolo lakov in delovne pogoje čimbolj približali tistim, ki jih določijo proizvajalci posameznih premazov. S tem so borno izognili zastojem v proizvodnji m napakam ter reklamacijam; tako bomo zmanjšali škodo, ki nastaja zaradi toh pomanjkljivosti. Naš dohodek bo temu primerno večji, s tem pa smo dosegli po-glavitni namen in opravičilo kontrole.
MLADINA
V »KLI« PONOVNO ZAŽIVELA?
Mladinski aktiv v našem kolektivu je sicer vseskozi obstajal, vendar rtja, čeprav jo nekoć MA organizirano deloval in bil pri svojem delu ni bilo čutiti organiziranega delova-bolj ali manj uspešen. Da bi mladina zopet zaživela, so dali   pobudo   vodstvo   podjetja in družbenopolitične organizacije; lako je bil konec marca sklican ustanovni sestanek MA '■KLI« Logatec. Sestanka se je udeležilo 26 mladincev; poleg teh so bili jirisotni še jiredsednik    občinsko konference ZMS Franc Jerina, sekretar OOZK Jože Brunčič, predsednik OS Marjan Lapajne   in   direktor kadrovskega sektorja Ivan Oštir. Osnovna cilja sestanka s'.a bila; izvolitev odbora MA, sjirejem akcijskega programa MA.
V izvršni odbor MA je bilo izvoljenih 7 članov od 13 kandidatov, in sicer:
Franc Santelj, plastika, Janez Godina, SP, Mija Vilar, uprava, Ivanka Korene, DP, Štefka Fortuna, uprava, Peter Skvarča, DP, Niko Glavalovic, uprava. Za navedene mladince pomeni izvolitev v odbor zaupanje kolektiva in obenem tudi obvezo za aktivno bo-delovanje pri vseh mladinskih akcijah.
Na prihodnjem sestanku bo izmed članov odbora izvoljeno ožje vodstvo aktiva.
Na sestanku so mladinci sprejeli akcijski program;
t. Vključevanje mladine v samoupravne organe kolektiva.
2. Navezava stikov in sodelovanje z družbeno-pohtičnimi organizacijami.
3. Informiranje in spremljanje vseh bistvenih problemov iz življenja in dela kolektiva,
4. Prizadevanje za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje mladih (šole, tečaji); seminarji z možnostmi usposabljanja na poklicnih področjih; soodločanje v politiki štipendiranja In Izobraževanje.
5. Družbenopolitično usposabljanje v obliki seminarja in predavanj; udeležba na seminarjih, ki jih organizira občinska ali republiška konferenca; seminarji z ustavnimi dopolnili.
6. Sodelovanje z MA delovnih organizacij enakih ali sorodnih panog.
7. Seminarji za mladince o pravicah in dolžnostih delavcev v kolektivu.
8. Pripravljanje In organiziranje športnih tekmovanj, izletov, kulturnih prireditev.
Program široko zajema vsa bistvena vprašanja mladih. Vsi mladi pa si moramo stalno prizadevati za uresničevanje sprejetih nalog. Nedvomno pa bo temelj za uspešno izvajanje programa voč|a aktivnost in zavzetost vseh mladih.
DOGOVORI MLADIH
V POSTOJNI
Konec marca so po vseh večjih slovenskih mestih potekali zbori mladih samoupravljavcev z delovnim naslovom
IZVAJaN.1L USTAVNIH DOPOLNIL
V PRAKSI
Ua teh zborih so sc mladi dogo vch iii o vlogi pri uveljavljanju ustavnih dopolnil.
za lesno industrijo, gozdarstvo in industrijo papirja je bil zbor v Postojni, KJ6I se ju ZDrSlO 168 mladm-CCV-delegatOV iz VII delovnih organizacij Slovenijo. Organizator zbora pa jo bil mladinski aktiv »JAVOR« iz Pivke.
Uvodni referat je na zboru imel Darko Sinidelj, predsednik mladinskega aktiva »JAVOR« Pivka. Slcuila je triurna razprava, v kateri so diskutanti razpravljali o bistvenih problemih sedanjega trenutka:
pomen, nameni m pogoji za usta
navijanje 11 t/D,
mesto mladih v sistemu upravljanja,
- mnoge mladih v IOZD, vključevanje neposrednih proizvajalcev v vse funkcije samoupravnega sistema.
zbor je sprejel nekaj pomembnih
sklepov:
1. NujM sodelovanje mladih pri uveljavljanju ustavnih dopolnil; organizaciji MA v IOZD.
2. Aktivom /MS jc; tieba zagotoviti materialno osnovo in druge pogoje za delovanje.
3. Aktivnost v IOZD naj bo prvenstveno usmerjana k reševanju temeljnih problemov.
4. Posebno pozornost je treba posvečati organiziranju mladih v dislociranih obratih.
i). Boriti se je treba za samoupravno vlogo mladih v IOZD.
6. Evidentirati in usposabljati je treba mlado za vključevanje v sa moupravne organe.
7. Vključevati Je treba mlado v delo družbeno političnih organizacij Ičijih usmerjati v organizacijo ZK.
8. Težili je treba k integriranju podjetij v regiji in republiki.
B. Ha podlagi pisma tov. hta in IB se   zbor   zavzema   za izpeljavo vseh nalog stabilizacijo, povečanje delavske kontrole m za vključevanje delavcev v sistem samoupravljanja. Ob koncu zbora inkidih samouprav-Ijalcev je organizator pripravil polurni kulturni program, v katei em so nastopili lecitaiorji ni pevski oktet »JAVOR- Pivka.
DELAVCI
SO GOVORILI
0 delovnem mestu, delu in nagrajevanju
Z naglimi koraki se bliža 20. obletnica ustanovitve podjetja. Dokaj skromna sredstva, ki jih bomo lahko |iorabili za počastitev loga jubileja, bomo namenili za organizacijO in izvedbo republiškega tekmovanja gasilskih enot lesno-industrijskih podjetij, za svečano proslavo in za počastitev obdaritev Jubilantov-delavcev, ki so v podjetju zaposleni že tu ali 20 let. Prav tem zvestim članom delovne skupnosti velja danes naša pozornost. Nekatere od njih smo povprašali, kako so zadovoljni z delom in delovnim mostom in nagrajevanjem. Najsi je bil odgovor tak ah drugačen, povsod jo bilo čutiti nedoumljivo veselje nad preteklimi uspehi in zrelo odločnost delavcu, da premaga se lako težke oviro na poti
1 boljšemu in učinkovitejšemu delu.
Viktor ŠINKOVEC, režijski delavec: Z delom sem zadovoljen, saj jo raz gibano in pestro, Režijski mizar mora znali narediti takorekoč vsakovrsten izdelek. Glede osebnega dohodka |>a moram reči, da je prenizek; mislim, da je vzrok v tem, da stroka ni pravično vrednotena; naraščajoči življenjski stroški |)iav zalo ne dovoljujejo zviševanja slan d,uda .
Jožo SLABE, delovna enota DP: Dulo mi jo všeč in sem z njim za dovoljen. Tudi osebni dohodek je primeren; pripominjam lo lo, da ima drug delavec, ki dela na istem de lovnem mostu, za 50 točk višjo oce no, kar povzroča razliko |iu zasluž ku, predvsem pri režijskih delili.
Lei do PETELIN, skladiščni delavec: »2 delom sem zadovoljen,« je dejal. Nato ji: hudomušno pristavil: »Plača je sicer dovolj velika, lo |ireveč po-
redkoma pride I«
Ciril MRAK, delovna enota SP: 2!i let sem delal na žagi in sem sc sedanjemu delu, ki je mnogo lažje, težko prilagodil. Zdaj so težavo mimo, ne morem se pritožiti. Osebni dohodki so delovnemu mestu primerni.
Janez CORN, kontrolor v delovni enoti SP:
Z dolom in dohodki sem zadovoljen (Želimo mu, da bi bil tako nasmejan, kol je na fotografiji, ludi takrat, kadar kontrolna izdelke; op. ur.j
VSE BOLJ ORGANIZIRANO IN UČINKOVITO DELO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
m S
Reorganizacija sindikatov
ObSS je bil dokaj zaskrbljen v svoji razpravi glede reorganizacijo sindikatov, ki obeta precejšnjo razdrobljenost, ob kateri je vpiašljiva ofok-tivriOSt dola. Res pa jo, da nižjo organizirano sindikalno enoto občutijo premajhno povezavo z vrhovi. Razdrobljenost utegne vplivati na slabšo organiziranost sindikatov, kar ni; smo biti namen. Reorganizacija mora usposobiti sindikat za uveljavitev delegatskega sistema, za uveljavitev družbenih dogovorov, za uveljavitev TOZD v praksi. Temelj organiziranosti pa mora biti dobra osnovna sin (likalna organizacija. Radikalnost sprememb no smo mimo funkcional nesli in racionalnosti delovanja sin dikata.
Sindikalni seminarji
/a sindikalno Izobraževanje bodo organizirani seminarji za novoizvoljene odbore osnovnih sindikalnih organizacij. S seminarskim delom bo ObSS zaeel, kakor hiho bodo zaključeni vsi Občni zbori.
Ker gre težko s sklicevanjem sin (likalnega sestanka delavcev v za sobni dejavnosti, bo lo 0|iravi ObSS. Nujnost sestanka jo še toliko večja, spričo sprejemanja novega zakona o zasebni dejavnosti. Prav delavce iz zasebnih obiti je treba usmeriti v seminarsko delo, ki bo v aprilu letos.
Prispevek za Spominski dom v Kumrovcu
Predsednik ObSS Logatec podpira akcijo za zbiranje sredstev, namenja nili gradnji Spominskega doma borcev NOV iu mladino Jugoslavijo. Za
zbiranje teh prispevkov (približno 50.000,00 din) je treba zainteresirati delovne organizacije, družbeno-politične skupnosti, društva, organizacije in posameznike.
O DELU
IN NAČRTIH
KRAJEVNE
SKUPNOSTI
DOLENJI LOGATEC
Franc Jarina
V marcu so po celi občini potekali zbori volilcev, ki so obravnavali proračun občinske skupščine za leto 1973, hkrati so bilo sklicane tudi krajevne konferenco SZDL.
Na zborih volivcev je razprava zajela zlasti vprašanja komunalne dejavnosti, zlasti nu območju KS Dol. Logatec, kjer je veliko še neureje-nerja. Zal, pa sta bila zbor volivcev in krajevna konferenca SZDL v Dol. Logatcu slabo obiskana.
V letu 1972 je potekala velika akcija (jlede urejevanja cest in vodovoda ter javno razsvetljavo na Man-drgah, v centru Logatca ter na Poštnem vrhu. Komunalno podjetje je za tu dela porabilo približno 100 milijonov starih dinarjev. I a finančna sredstva so ue zbrala iz različnih virov, in sicer: Iz prispevka za uporabo mostnega zemljišča, iz kreditov banke, iz prispevka republiškega cestnega sklada, iz cestnega skladu občine ter iz prispevkov občanov Mandrg in Poštnega vrta. KSP Logatec je napravilo več sto pogodb z občani in določilo v pogodbi točne roke, do kdaj mora vsak občan podjetju plačali prispevek za asfaltiranje cest.
Na teh zborih volivcev ter na krajevni konferenci SZDL Je tekla razprava tudi o problemih komunalnega urejanja naselij, zato jo treba ze naprej povedati, da bomo morali v prihodnje delati tako, da bomo najprej zbrali finančna sredstva za posamezno Investicijo, potem pa borno začeli z delom. Na področju KS Dol. Logatec ima sedaj prioriteto cesta za Jačko in ulica skozi Novo vas, kjer je treba zgraditi najprej kanalizacijo. To vse pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi, zato je vprašanje, kako bomo to delo realizirali in kdaj. Na zboru volivcev in krajevni konferenci SZDL Dol. Logatec je tekla tudi razprava o problemih trgovine, gostinstva ter turistične dejavnosti; vse te dejavnosti bo treba izboljšati, modernizirati lokale, uredili njihovo okolico.
Zbori so razpravljali tudi o slano vanjski gradnji; v občinski solidarnostni sklad in ustanov. S 1. majem 1973 bi lahko začeli graditi stanovanjski blok na Poštnem vrtu, v jeseni pu drugega, seveda, predvsem za delavce in za potrebe šolstva, zdravstva in sploh za socialno ogrožene občane, ki živijo v zelo slabih stanovanjih. Se največjo pozornost Je vzbudila razprava o kmetijski politiki: promet s kmetijskimi zemljišči, dedovanje. Novi zakon ne bo prizadel poedinih občanov, kakor so je to tolmačilo po Logatcu, pač pa zakon skrbi, da se kmetijo ne delijo, da ostane zemlja tistemu, ki jo obdeluje, tistemu, ki ostane doma na kmetiji.
Če bomo hoteli hitreje In uspešneje urejati območje krajevne skupnosti Dol. Logatec, bo treba več finančno pomoči skupščine občine Logatec, pa tudi več |>omoči občanov samih, ker bomo le tako nada Ijevall z urejevalnimi deli; v petih letih bomo skušali asfaltirati vse glavne ceste, ki povezujejo naselja, ker so pri današnjem motornem prometu makadamske ceste ne dajo več vzdrževati.
ZA SPOMINSKI DOM V KUMROVCU BOMO ZBRALI V OBČINI 49.500 DIN
Franc Jerlna
Akcijo vodi koordinacijski odbor za zbiranje sredstev
Občinski odbor Zveze združenj borcev je sklical v marcu razširjeni posvet predsednikov krajevnih združenj ter predstavnikov družbeno-po-litičnih organizacij, šol, podjetij in ustanov zaradi zbiranja sredstev zu Dom v Kumrovcu.
Naša občina bi morala zbrati 49.400 din. Vsi navzoči so enotno podprli predloge, da bi člani ZB in ZITVS prispevali 10,00 din. V delovnih organizacijah in ustanovah pa 1 °/fl od enomesečnega osebnega dohodka. Da bodo finančna sredstva do roka zbrana, so izvolili širši koordinacijski odbor, ki bo vodil to pomembno akcijo v občini; ob koncu akcije pa bo podrobno |ioročal o zbranih prispevkih. Akcija je lako pravilno zastavljena in bo uspešna, če bodo vsi vodilni Funkcionarji zastopali enotno stališče koordinacijskega odbora za zbiranje sredstev za spominski dom v Kumrovcu.
KOLIČINSKA
PROIZVODNJA
UGODNA
Zeljko Niko, ing.
Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je zelo pomembno, da izpolnjujemo količinske plane proizvodnje, saj na tem bazirajo ostali elementi gospodarskega načrta, kot so: — bruto promet, dohodek, osebni dohodek, skladi itd.
Pri tem pa moramo poudariti, da s povečano proizvodnjo padajo fiksni stroški na enoto proizvoda. Zato je zaželjeno, da so letni plani, na katerih bazirajo kalkulacije, preseženi. Seveda je to samo en element, s katerim lahko vplivamo na uspešnost poslovanja. Saj lahko povečamo uspešnost poslovanja tudi z boljšim Izkoriščanjem materiala, večjimi prodajnimi cenami itd. V prvih dveh mesecih so bili po posameznih obratih letni plani (izračunani na delovne dneve) doseženi, kot je razvidno iz preglednice.
Doseženo Planirano
Doseženo 1973 - 100 Doseženo"! 972 " 100
Zaga	111	114
Plastika	98	98
Stavbno pohištvo	93	106
Stavbno pohištvo	107	116
Stavbno pohištvo — Hrušica	120	
Galvana	105	107
Sušilnica	109	105
SKUPAJ	99	113
Fizični obsega proizvodnje, ki je bil določen z gospodarskim na-črtom, je v prvih dveh mesecih dosežen 99 %. kar nam daje velike možnosti, da postavljeni |>lan v naslednjih mesecih občutno presežemo. Primerjava z enakim obdobjem
v I. 1972 pa kaže, da smo v I. 1973 izdelali za 13% več izdelkov. Če bi torej obdržali trendo fizične rasti proizvodnje, bi do konca leta 1973 presegli plan za 6—7 %, kar bi nam zagotovilo tudi ostale ugodne rezultate.
UPOKOJENI KMETJE
Franc Jerlna
Krajevna skupnost Dol. Logatec je |)omagalu pri upokojitvi kmetov, ki so dopolnili 75 let starosti. Krajevna skupnost je priskrbela potrebne obrazce ter jih izpolnila in lioslala Komunalnemu zavodu za liokojninsko in invalidsko zavarovanje Ljubljana.
Vsi kmetje so bili povabljeni v |)i-samo Krajevne skupnosti. Tu smo ugotovili, da je starost 75 let za upokojevanje kmetov previsoka, saj so kmetje že povsem iz-črpanl, pa tudi pokojnina je prešlo oinna.
Menimo, da je naša družba dolžna ostarelim in izčrpanim kmetom, ki so vse življenje delali doma na kmetiji in tako dosti pripomogli naši družbi, urediti malo boljše življenje. Pričakujemo, da bodo pristojni organi v bližnji prihodnosti sklepali o povišanju začetnih kmečkih pokojnin.
IZOBEŠANJE ZASTAV OB PRAZNIČNIH DNEH BODI ČASTNO OPRAVILO NAŠE ZAVESTI
m Š
Skupščina občine Logatec je na predlog Sveta za s|>lošne in notranje zadeve sprejela na svoji zadnji seji odlok o izobešanju zastav na območju občine Logatec. Odlok predvideva, naj postane izobešanje zastav ob državnih praznikih splošna obveznost vseh občanov. Delovne in druge organizacije ter njihove enote naj bi izobešale na skupni vtičnici (konzoli) troje zastav: državno, republiško in partijsko. Na stanovanjske zgradbe, družbene ali zasebne je treba izobesiti državno ali republiško zastavo. Ob dnevih sjilošne žalosti pa je treba izobesiti žalne zastave ali državno-republiške zastave na pol droga.
Zastave morajo občani kupiti v razmerju   2 : 1   (prim.:   2 X 1 m ali
1 X 0,5 m). Zastave bo oskrbela Konfekcija Logatec (približna cena 60.— din).
Vtičnice za izobešanje zastav morajo biti nameščene na zgradbah do 31. XII. 1973, na novih zgradbah pa pred selitvijo. Občani morajo skrbeti tudi za primernost zastave, ki naj ne bo raztrgana, umazana, obledela ali drugače poškodovana.
Za kršitelje tega odloka so predvidene denarne kazni: za posameznike do 300.— din, za delovne organizacije do 1000. — din.
Sestavljavci tega odloka ne pričakujejo, da bodo občani izobešali zastave zaradi odloka, temveč zaradi zavestne pripadnosti simbolu, ki ga predstavlja zastava.
TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST LOGATEC
p. s.
Temeljna kulturna skupnost Logatec ali na kratko TKS je razmeroma mlada, interesna skupnost. Ustanovljena je bila šele v I. 1971 z namenom, da bi se dokaj neurejeno financiranje kulturnih dejavnosti v občini in izven nje solidneje reševalo. Seveda tudi sedanji sistem zbiranja denarja ne omogoča tolikšnega priliva, da bi TKS zmogla zadostiti vsem potrebam kulturnih dejavnosti v občini in obveznosti do drugih kulturnih ustanov. 2e na začetku velja omeniti, da TKS pričakuje tudi v bodoče materialno pomoč delovnih organizacij, še več, želimo, da bi delovne organizacije v okviru samoupravnih organov več razpravljale o kulturi na svojem področju In v občinskem merilu. TKS ima svojo skupščino in petčlansko predsedstvo. Finančno poslovanje ureja preko SDK Vrhnika. Na podlagi programov in finančnega načrta razdeli sredstva med uporabnike:
1. Občinska zveza kulturno prosv. organizacij (OZKPO) združuje vrsto delovnih amaterskih skupin. Lahko trdimo, da se amaterizem krepi in kvalitetno dviga. Te skupine so: Dramska skupina »Mladost« Dol. Logatec, KUD Rovte, KUD »Lipa« Zibrše. KUD Vrh, KUD Hotederšica, Dramska skupina Laze, Moški pevski zbor Gor. Logatec, Moški pevski zbor Dol. Logatec, Pevski oktet Logatec, Pihalni orkester Logatec in Kino Logatec.
Občinska zveza skrbi še za razna gostovanja, organizacijo revij, razstav, proslav in drugih prireditev.
2. Glasbeno šolo Logatec, ki je sicer po sklepu SO Logatec organizacijska enota Osnovne šole Dol. Logatec, delno financira TKS, sicer pa TIS Logatec (Temeljna izobraževalna skupnost).
3. Matična knjižnica Logatec, ki bo postopoma razširila svojo dejavnost preko svojih podružnic v vseh večjih krajih občine.
4. TKS ima obveznosti do Zavoda za spomeniško varstvo SRS s sedežem v Ljubljani in do zavoda »Mestni arhiv« Ljubljana Obe ustanovi skrbita za svoje področje dela tudi v naši občini.
Ce smo že v začetku omenili pomanjkanje sredstev za navedene kulturne dejavnosti, moramo omeniti, da je v celoti še odprto vprašanje vzdrževanja in obnavljanja prostorov, namenjenih za kulturno dejavnost v vseh krajih občine. Skupščina TKS je na eni izmed sej pooblastila tričlansko komisijo, da pregleda vse kulturi namenjene objekte. Pregled je že opravljen, nI-teg mamo pa še zaključenega poročila, pSI ki ga bomo posredovali javnosti, ko bo izdelano. Vsem pa mora biti znano dejstvo, da so vsi ti objekti slabi in da nas čaka nova namenska akcija, če hočemo, da se bo kulturna dejavnost razvijala tudi v kulturnih prostorih. S skupnimi močmi smemo pričakovati zaželeni uspeh.
PEPČEK PRED TEŽKIMI PRVOAPRILSKIMI NALOGAMI
1. Kako »obiti« težave v plastiki?
8. Kako kuhali kavo?
2 Kako zagotoviti sredstva za kreditiranje stanovanjsko gradnje
3. Kako posodobiti notranji transport?
VEČ SKRBI
ZA STRELSKO
ORGANIZIRANOST
Viktor Sen
Malo je zabavnih, kulturnih, športnih in drugih področij, ki bi Imela na Logaškem toliko možnosti za delovanje, kot ga ima strelstvo. Vendar lahko ugotavljamo, da strelska družina v Logatcu do slej ni imela preveč srečne roko pri izpolnjevanju svojih nalog. Predvsem gre za pomanjkanje organizacijskih prijemov in vodilnega kadra in ne nazadnje, krivo je tudi materialno pomanjkanje. Kakorkoli je že, sama strelska dejavnost je tako privlačna in pomembna za starejše, predvsem pa za mlajše občane in še posebno za priprave na splošni ljudski odpor, da ne kaže dalje odlašati z nekaterimi bistvenimi prijemi v organiziranost in delovni načrt strelske družine.
Ni dolgo tega, kar se je sestal okrnjeni odbor strelske družine v Dolenjem Logatcu, ki je v prisotnosti večjega števila za strelstvo zainteresiranih mlajših občanov pretresel problematiko strelstva na našem območju. Dosedanjima najbolj aktivnima članoma odbora tovarišema Štefanu Albrehtu in Slavku Traj-kovskemu je bilo izročeno priznanje, ker sta s požrtvovalnim delom obvarovala strelsko družino, da ni razpadla. Ugotovljeno In sklonjeno pa je bilo, da je treba takoj poiskati nove organizacijske oblike In vodstvo organizacije kadrovsko pojačati ter pomladiti. Izvoljen je bil začasni odbor, ki bo do srede aprila 1973 pripravil vso potrebno za občni zbor strelske družine. Omenjeni odbor naj tudi v osnovi uredi vprašanje članstva, ugotovi materialno stanje, pripravi predlog delovnega in finančnega načrta za leto 1973. Vsi prisotni so se obvezali, da bodo aktivno posegli v akcijo. Po tako zastavljenem načrtu je moč soditi, da bo dobila naša strelska organizacija kaj kmalu drugačno podobo. Seveda računa začasno vodstvo na masovno vključevanje občanov v strelsko družino in njene sekcije, predvsem računa na aktivnost ženske in moške mladine.
S POTI NA POT
Počrnele zenice se spogledajo v tišini sten, ko odprem telo
vonljivosti tal
in sonce drobi kruh skozi vezna vrata
Stari oče je mrtev Rdeča žila je ovenela
v mojem vratu Toliko da si odpočijem in namočim v arniko
prebito koleno
5. Kako organizirati delo brez napak?
5715
RADIOAMATERJI SPET NA DELU
Viktor Sen
OŽIVLJENO DELO RADIOKLUBA LOGATEC
Prod nekaj leti jo bil v Logatcu ustanovljen radioklnb. Nekaj osnovnih sredstev za življenje te dejavnosti jo prispeval svet za narodno obrambo iz sklada za financiranje
obrambnih priprav v občini. Tedanji
zagreli radioamaterji so se obvezali uredili klubski proslor s prostovoljnim delom. Na žalost, kaj vee kol do ustanovitve radiokluba ni prišlo; dobra volja, da bi bil klubski prostor urejen, )e splahnela: klub je iz opravičenih in tudi neopravičenih razlogov zamrl; ostala je le peščica radioamaterjev, ki bi radi zanimivo, koristno in prcpoliobno dejavnost na Logaškem pognala v življenje. Po dveh letih je prišlo na pobudo Miroslava Zgonca, Jakoba Godca, Aniona Antončiča, Jožeta Kraniber-gorja in se nekalerib drugih do občnega zbora, na katerem jo bilo izvoljeno novo vodstvo radiokluba, izdelan jo bil tudi okvirni delovni načrt. Delovni načrt radiokluba zajema organizacijske, kadrovske in vzgo|ne naloge. Vodstvo kluba se jo obvezalo, da bo vse naloge izpolnilo, pripravilo najosnovnejše pogoje za radioamatersko dejavnost.
Logaški javnosti sporočamo, da Radioklnb Logatec uspešno prema guje najtežje začetne ovire. Predvsem po zaslugi tovarišev Antončiča in Krainborgorja bo v nekaj dneh vseljiv klubski prostor, ki ga je dobrohotno odstopilo v najem Društvo upokojencev Logatec. Poteka tudi žo delo z naraščajem: v šoli v Gor-njem Logatcu deluje radioamaterski krožek, priprave pa tečejo tudi za organizacijo podobnega krožka v Dolenjem Logatcu.
Prepričani smo, da se bo razvila na Logaškem še ena od pomembnih in zanimivih dejavnosti, ki ho zajela precejšnje število starejših, še več pa mladih občanov obojega spola Ti bodo lahko svoj prosti čas koristno ter prijetno preživeli v Ra-dioklubu Logatec.
LETNA KONFERENCA PEVSKEGA DRUŠTVA
A. Č.
PEVSKI ZBOR PRED NOVIMI NALOGAMI
Člani pevskega zbora v Dol. Logatcu so so sredi marca polnoštovilno zbrali na redni letni konferenci. Po
porofillih o preteklem delu jo zboi zavzel stališče, da bo v prihodnji sezoni pripravljal poster program narodnih in umetnih pesmi. Velik uspeh pevskega zbora je v pomnoZItvI pevskih glasov, k vajam hodi redno /o 21) pevcev! (dani zboi a si bodo z osebnim so delovanjem prizadevali pridobiti širši krog pevcev. Prav zato pa so prizadevanja zbora le vedno usmerjena k ustanovitvi mešanega pevskega zbora. Dokler pa ni vseh pogojev za ustanovitev zbora, pa je vsem moškim, ki imajo vesolje do petja, dana
možnost, da se priključijo zboru.
S PRVOAPRILSKE OTVORITVENE SVEČANOSTI OB PROGLASITVI LOGATCA ZA MESTO
Po celi vasi kdaj lučke ni, podnevi pa nam le gori.
OJTAOO I HOO
UOl.UOtATFC
v Hi mmim mmmAJmn
Sloji, stoji... Logatec, Logatec Gor. in Dol.
Teče mi, teče vodica . .
Ju l)t:ln costii iKjiajon;. .
Vinčok bom zmeraj dobil
Iz prsti si ga n.n odil
PEVSKI OKTET JE PEL V GRAHOVEM
m/Š
Sredi marca je Pevski oktet Logatec izvedel celovečerni koncert v Grahovem pri Cerknici. Koncert, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet Cerknica, je bil lepo obiskan. Navdušeni poslušalci so ustvarili občutek, da si žele še kdaj podobnih kulturnih dobrin.
NAČRTOVANJE
DELA ZVEZE
KULTURNO-
PROSVETNIH
ORGANIZACIJ
LOGATEC
Viktor Šen
KULTURNE DOBRINE VSEM OBČANOM
Živimo v času, ko moramo sleherni dejavnosti, bodisi kulturni ali politični, posvetiti več pozornosti, ji dati trdnejšo organizacijsko, programsko in kadrovsko oporo. V logaški občini je ta potreba zajela, med drugimi, tudi kulturne in prosvetne organizacije, ki so povezane v občinskem merilu v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Logatec (ZKPO Logatec).
Na zadnjem občnem zboru ZKPO Logatec je bilo izvoljeno novo vodstvo, sprejete so bile smernice, kako naj se odvija kulturno življenje v občini, katera kulturna področja naj zajema. Na osnovi smernic, potreb ter materialnih možnosti je nato predsedstvo ZKPO izdelalo delovni načrt, ki zajema naslednjo vsebino:
Vsa kulturna in prosvetna dejavnost v občini mora biti vsebinsko in organizacijsko, kar se da, usklajena. Posameznim kulturnim in prosvetnim društvom primanjkuje ustreznega strokovnega kadra; treba bo tako poskrbeti za vzgojo novih moči, sedanjim požrtvovalnim kulturnim delavcem pa dajati vso strokovno, moralno in politično podporo. ZKPO se bo zavzemala, da bo s kulturnimi manifestacijami dosegala čim širšo javnost; vsi občani logaške občine imajo pravico uživati kulturne dobrine, ki nastajajo v okviru prizadevanj kulturnikov ob sicer skromni družbeni finančni pomoči. Poleg živečih kulturnih in prosvetnih organizacij bodo lahko zaživele tudi nove kulturne oblike: folklora, likovno delo in še kaj, na kar do tega časa nismo uspeli misliti.
Načrtnost, urejenost, trenutne kulturne razmere na terenu so pomembna svojstva, ki jih bo ZKPO Logatec upoštevala pri uresničevanju svojih načrtov.
NOVA PREMIERA
ROVTARSKIH
GLEDALIŠČNIKOV
-ez
V začetku aprila so člani gledališke skupine v Rovtah uprizorili igro Dobrodošli, miss Agatha. Uspelo predstavo je režirala Zofka Pretnarjeva. Želimo jim, da bi nam še pripravili tako kvalitetne predstave in da bi njihovo delo z uspehom prikazali tudi na gostovanjih izven domačega kraja.
IZ MOJEGA PLANINSKEGA DNEVNIKA — SPOMINSKI POHOD NA STOL
F. L.
Planinsko alpinistične organizacije so skupno z borčevskimi, taborniškimi in lovskimi ter telesnovzgoj-nimi organizacijami treh gorenjskih občin organizirale letos že osmi spominski pohod na Stol. Pohod je bil 24. in 25. februarja, in sicer v počastitev 31-letnice velike bitke štiridesetih borcev jeseniške Cankarjeve čete proti nad dva tisoč do zob oboroženim Nemcem 20. februarja 1942 na Stolu. Na pragu nekdanje Prešernove koče je padel partizan Jože Koder, kočo pa so Nemci še Istega dne zažgali. Borci so se prebili v dolino Zavošnice, Jože pa je še dolgo ostal na Stolu, kot nemi stražar, dokler ga niso domačini prenesli v dolino in ga pokopali. Letos sem se drugič udeležil tega zimskega pohoda na Stol. Kljub lanskim težavam sem se odločil, da se letos ponovno povzpnem na najvišji vrh Karavank.
Lanski pohod je bil težaven. Pihal je močan veter, ki mi je dodobra oblizal kosti, leden dež me je namočil, tako da sem bil za nekaj kil težji. Megla nas je tako močno objela, da smo s težavo sledili drug drugemu. Čeprav sem vedel, da me na vrhu ne čaka udobje, ampak še ostrejša burja, sem se trdno odločil priti na vrh, medtem ko so se nekateri s srede poti vračali. Mogoče niso imeli volje ali pa so bili preslabo opremljeni. S sotovariši in borci z Jesenic, v skupini nas je bilo 6, smo po treh urah in pol trde hoje od Valvazorje-vega doma le prestopili prag Prešernove koče.
Koča je bila šele zakurjena, zato se je topel čaj toliko bolj prilegel. Ko so borci obujali spomine, stare 30 let, je ura hitro minila in pozno v noč so ugasnile zadnje svetilke. In kako je bilo letos? Če je lanska zima pokazala najostrejše zobe, se je letos sončno nasmehnila. Ekipa z Jesenic, ki jo vodi stari alpinist Uroš, je v soboto vrezala v zmrzel sneg varno gaz za nedeljski pohod.
Najbolj navdušeni so se odpravili na pot že zjutraj ob treh, glavna kolona z zastavo na čelu pa je krenila od Valvazorjevega doma ob šestih. Slišali smo še zadnja kratka navodila prireditelja, da ne smemo zahajati z zavarovane poti in da se dosledno ravnajmo po vseh navodilih.
Strnjena kolona se je pomikala z zmernim tempom; po dobri uri hoje se je kolona prikazala iz gozda že precej raztegnjena, le četa vojakov je bila še najbolj strnjena. Posijalo je jutranje sonce in pogled v dolino je bil prečudovit, lepo se je videlo zamrznjeno blejsko jezero, v ozadju Julijci; Triglav je bil veličastno obsijan od sonca, kot bi nosil srebrno belo kučmo. Večkrat sem se ustavil in se oziral po vrheh, pa tudi zato, ker sem bil vse bolj utrujen. Na vrhu je bilo vse pozabljeno in trud poplačan s čudovitim zadovoljstvom. Ob desetih je bila proslava; salve iz pušk so odjeknile v našem veličastnem planinskem svetu. Skratka, pohod je bil izredna manifestacija z nad 500 udeleženci: preživelih borcev, pripadnikov JLA, planincev, tabornikov, slepih, službenih psov in drugih.
Ob koncu pohoda smo drug drugemu zaželeli srečno snidenje čez eno leto.
"h Mi
mM,
PEVSKI TABOR
V ŠENTVIDU
NA DOLENJSKEM
TAM BOSTA LETOS PELA TUDI MOŠKA ZBORA IZ DOL. IN GOR. LOGATCA
Letos bo v Šentvidu pri Stični IV. tabor pevskih zborov. Sedmega in osmega julija se bo zbralo v tem prijaznem dolenjskem kraju okrog 1500 pevcev iz vseh krajev Slovenije in iz zamejstva. Prireditev v okviru Kulturnega tedna v Šentvidu bo programsko In manifestativno bogata. Vodilo letošnjega srečanja je počastitev spomina kmečkih uporov ob Itirlsto-letnici    velikega hrvatsko-sloven-
skoga kmečkega upora pod vodstvom Matije Gubea. V čast herojskega kmečkega boja bodo združeni pevski zbori zapeli pesmi N. Herci-gonje Seljačka in Matija Gubec ter Gobčevo Pesem mini. Dopoldne bodo v dvorani osnovne šole v Šentvidu koncentrirali posamezni zbori. Ta del prireditvi; si bo lahko ogledalo okrog šestslo ljudi, popoldanski skupni nastop pa bo privabil, sodeč po izkušnjah preji njih let, blizu osem tisoč poslušalcev.
V začetku marca jo bilo srečanje pevovodij, katerih zbori so bodo udeležili pevskega tabora. Po strokovnem delu, ki ga je vodil skladatelj in neutrudni organizator prof. Radovan Gobec, jo O organizaciji spregovoril predsednik odbora Pe-ler SOStariČ. Med drugim je pove-
dal, da si prizadevajo razširiti festival slovenskih amaterskih pevskih zborov, da bi postal vseslovenski In bi podrl pregraje posameznih regij. Poskušali bodo, kolikor bo mogoče, da bi skupaj z množičnostjo rastla tudi kvaliteta petja. Zato bodo ob nastopih organizirali strokovne posvete. V prihodnjih nekaj letih naj bi to srečanje dobilo tolikšen odmev in veljavo, da bi se ga udeležilo okrog 200 zborov z blizu pet tisoč pevci. Zamisel velja podpreti, povezana pa je z nemajhnimi organizacijskimi napori in finančnimi težavami. Seveda bi ta množičnost koristila predvsem vzpodbujanju pevskega udejstvova-nja mladih pevovodij In pevcev ter čim tesnejšemu zbllžanju pevske kulture in delovnih ljudi. Živa beseda pevovodij, ki so v razgovoru povedali, kolikšen odmev so med pevci našli nastopi na prejšnjih srečanjih, je vse prepričala, da bodo organizatorji tudi letos pri svojem delu zanesljivo uspeli. Med zbori, ki bodo letos prvič nastopili na taboru, sta tudi oba logaška moška pevska zbora. Volje do dela in poguma jima ne manjka, zato upajmo, da bo njihova udeležba dostojen prispevek srečanju slovenskih zborov in počastitvi pomembne obletnice kmečkih uporov.
FILMSKI PROGRAM
27. —29. IV. zahodnoncmška bv kriminalka ZDRAVNIK IZ SAO PAOLA
28. —29. IV. italijanska barvna drama ŽIVI ALI BOLJE MRTVI
1. V. slovenski barvni ljubezenski film LJUBEZEN NA ODORU (po Vo-
rancevl noveli; samo večerna predstava, 1 din dražja vstopnlcal)
I. —2. V. italijanski barvni vestem SEDEM MAŠČEVANJ (1. V. bo samo popoldanska predstava)
4.—6. V. ameriški bv vestem POLNOČNI KAVBOJ (1 din dražja vstopnica)
5—6. V. ameriška drama ORKANSKE VIŠINE (film iz kinoteke) 9. V. jugoslovanska drama LOV NA JELENE
II. —13. V. italijanski barvni vojaški film CHURCUILLOVI LEOPARDI
12.—13. V. mehiška nepozabna drama ob čudoviti mehiški glasbi EN DAN ŽIVLJENJA (film iz'kinoteke, 1 din dražja vstopnica)
16. V. zahodnonemška barvna kriminalka TRUPLO IZ TEMZE
18. —20. V. ameriška fantastična srh-Ijivka FRANKENŠTAJNOV SIN (film
iz kinoteke]
19. —20. V. italijanski barvni avanturistični film PLAČANEC
23. V. italijanski barvni zgodovinski film ZAROTNIKI SVOBODE
25. —27. V. ameriška komedija STAN IN OLIO VEČNI NERODI
26. —27. V. ameriški klasični vestem VVINCHESTER 73 (film iz kinoteke)
30. V. slovenska barvna drama KO PRIDE II V
POSEBNO OBVESTILO. Vse cenjene kino obiskovalke in obiskovalce posebej opozarjamo na izredne filmske dosežke: ORKANSKE VIŠINE, EN DAN ŽIVLJENJA, FRANKENŠTAJNOV SIN in VVINCHESTER 73. Šolski mladini nameravamo posebej prikazati film EN DAN ŽIVLJENJA v sobotni ali petkovi popoldanski predstavi.
m Š
MALA ŠOLA — PRVI KORAKI
V ŽIVLJENJE
p. s.
V začetku marca se je začela težko pričakovana mala šola, ki jo obiskuje preko 90 šolarjev ali 100% vpisanih šolskih novincev. Oddelki so organizirani v Dol. Logatcu, Lazah in Rovtah. V šolskem letu 1973,74 bodo stopili v prvi razrred že kar dobro pripravljeni novinci. Resnično, mala šola si je pridobila ugled že v nekaj letih; škoda je le, da jo njen program skrčen na 82 ur. Čeprav je ta program minimalen, bodo malčki pridobili marsikaj, česar jim ne more dati še tako urejen dom. V programu male šole ni težišče dela v izobraževanju, torej so bodo mali šolarji manj učili, a bolj vzgajali. Spoprijeti se bodo morali z določenim redom, z delovnimi navadami, medsebojnimi od nosi, sproščali svoja nagnjenja in aktivnosti ter krepili samozavest. Vsa spoznanja, pridobljena v tem obdobju otrokovega razvoja, se močno obrestujejo v nadaljnjem šolanju. Pomembnosti oragnizirane predšolske vzgoje se zavedajo tudi starši. Tudi njihova zasluga je, da otroci obiskujejo malo šolo redno kljub neugodnemu urniku. Ta je pravzaprav neprimeren, saj posega v proste sobote, v Dol. Logatcu in v Lazah pa je mala šola med tednom v tretji izmeni. Delo opravljajo prizadevne razredničarke poleg polne redne zaposlitve. Priznanje je treba dati tudi TIS Logatec, ki že vrsto let moralno in materialno podpira to predšolsko dejavnost. Če bomo dovolj ..bogati«, smemo predvide vati, da se bo program male šole razširil na daljši čas ali pa celo na celoletno pripravo.
Na koncu pa želimo najmlajšim članom šolske skupnosti prijetno in uspešno počutje pri njihovih prvih korakih v življenje, občane, posebno one z motornimi vozili pa opozarjamo, naj bodo še posebno previdni, če srečajo na cosli šolarčka z rumeno rutico.
VESELA ŠOLA
Dušan Černigoj, 3. b Dolenji Logatec
Tudi letos smo se na naši šoli udeležili razrednega tekmovanja v Ve soli šoli.
V petek smo se zbrali v učilnici učenci, ki smo se prijavili in priprav Ijali za tekmovanje. Ves razburjen sem poslušal zadnja navodila tova-rišice učiteljice. Dobili smo liste, tovarišica učiteljica je dala znak za začetek in spoprijeli smo se z nalogami pred seboj. Naloge so se mi zdele precej težke, ko pa sem dobro premislil, mi je šlo kar hitro od rok. Oddal sem list in se po tekmovanju pogovarjal s sošolci, kako so reševali. Vsi so bili precej razburjeni in s sošolcem Pavletom sva se skoraj skregala zaradi rešitev. Za tekmovanje sem se pridno pripravljal, vse naloge v PL sem pridno rešil sproti. Dosegel sem drugo najboljše mesto. Sedaj me skrbi, ker se bom udeležil še šolskega tekmovanja, kjer mi bo pa verjetno trda picdla. Najboljši uspeli iz našega razreda je dosegla Erika Zeljko, ki je rešila vse naloge pravilno. To smo od nje tudi pričakovali, saj je najboljša učenka 3. b razreda.
NA IZLETU
Zjutraj ob pol osmih smo se dobili s tovarišico učiteljico pred hotelom Krpan. Kmalu je pripeljal avtobus in nas odpeljal v živalski vrt. Vožnja v živalski vrt je bila lepa. Okna v avtobusu so bila odprta.
Ko smo prišli v živalski vrt, smo videli najprej papigo. Se zmenila se ni za nas. Pozneje smo videli enogrbo kamelo. Zraven je bil tudi orgajen prostor, kjer so prebivale srno. Nalo smo videli ljubke male kozice. Ogledali smo si še fazana, pava, opice, kače, labode, divje prašičke, lisice In volka. V dobro ograjenem prostoru je sedel lev. V sosednji kletki je spal tiger. Z betonom ograjen velik prostor je bilo bivališče medveda. Kmalu potem smo odšli na avtobus. Odpeljali smo se v Tivoli, kjer smo se nekaj časa igrali.
V živalskem vrtu mi je zelo ugajalo. Najbolj pri srcu so mi bile opice. Želim, da bi šli še kdaj na tak izlet.
Erika Zeljko
2. r.
Osn. šola Dol. Logatec
DARKO
IN KOZA MEKA
Verica Nagode, 6. r. Osn. šola Gor. Logatec
Kot že veste, je človeku nujna snaga. Ta zgodba pripoveduje o dečku Darku, ki se ni hotel umivati. Živel je na kraju mesta, bolj v sa moti. Mati mu je že pred leti umrla in tako je stanoval sam s svojo kozo Meko. Meka je bila pridna koza in je dajala dobro mleko. Darko je bil zelo priden deček, a je imel edino slabo navado, da se ni hotel umivati. Meka je bila zaradi tega zelo žalostna in je poskusila to popraviti z zvijačo.
Kot navadno ji je Darko tudi tistega dne prinesel v vedru vodo. Ko se ji je približal, je koza poskočila, Darko se je prestrašil in spustil vedro. Koza ga je spotaknila in padel je v vedro. Tako se je Darko nazadnje le umil. Koza Meka je od samega veselja skakala po hlevu. Ko pa je Darko opazil, da mu je koza pripravila nesrečo samo zato, da bi se umil in bil čist, se je začel od takrat umivati in s kozo Meko sta bila dobra prijatelja.
NAJDENĆEK
tu
Nekega jutra je v nekem znanem podjetju eden od delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. Vzel ga je v naročje, o tem obvestil predde-lavca, nalo pa ga je po instančni poti predal svojemu mojstru. Mojster je najdenčka predal obratovodji, ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal, če ima podjetje kaj opraviti s tem naj-denčkom in je zatorej zanj odgovorno.
(2)
Kolegij se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektno skupino, saj je sodil, da gre za nalogo, ki je po zaključku pro|ekta opravljena.
(3)
Projektna skupina je zasedala več mesecev in je končno vodstvu predložila tole sporočilo:
(4)
1 V našem podjetju noben par sodelavcev ne sodeluje tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek.
2. Pri nas ničesar ne delamo z veseljem in ljubeznijo.
3. Pri nas so vse stvari brez glave in rok.
4  Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih. 5. Zaključek: Otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek.
(Iz revije Moderna organizacija)
ZAHVALA
Ob smrti moža ANTONA KRIŽAJA se prisrčno zahvaljujem sindikalni organizaciji Kombinata lesno-prede-lovalne industrije Logatec in Vzgojnemu zavodu Gor. Logatec za podarjeni venec Enako se zahvaljujem pevskemu zboru in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poli.
Žalujoči žena Marija,
hčerki Janja in Zvonka z družinami
MUHASTA ZIMA
Erika Željko 3 b Dolenji Logatec
Letošnja zima je zelo nenavadna. Običajno zapade sneg zelo zgodaj, letos pa se obotavlja. Zjutraj sem se oblekla, pozajti kovala in stopila k oknu. Zunaj je deževalo. Stala sem ob oknu in čakala, da bi nehalo deževati. Tako je še nekaj časa padal dež, nato pa so postale kapljice čedalje težje. Začelo je snežiti. Bila sem zelo vesela. Se nekaj časa sem gledala v zasneženo pokrajino, potem pa sem se spomnila na smuči in sanke, ki so me čakale, da jih vzamem in se zapeljem z njimi po hribu navzdol.
1
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve pošljite kadr. soc. sektorju KLI do 16. maja 1973