Požtataa paviaOraai,
ff
Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
List izhaja 20. vsakega meseca.
Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20 —, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne Številke 2 Din.
Cena Inseratom: */« strani D 5‘— vključno davek.
Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1§.
■■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. -	■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave Je pošiljati do 10. vsakega me-====== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — ■
Štev. 10.
V Ljubljani, 20. oktobra 1925.
Leto XII.
Pravilnik
o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami.
(Dalje.)
V.
Osebna pravica.
Člen 43.
1. Kdor hoče stalno, na svoj račun in ob svoji odgovornosti točiti alkoholne pijače na drobno, mora dobiti od pristoj.-nega oblastva posebno pravico za ta obrt. Pravica, pridobljena v ta namen, se imenuje osebna pravica.
2. Za alkoholne pijače se smatrajo one pijače, ki imajo kolikorkoli alkohola v sebi ali ki ga bodo imele zaradi alko* holnega vrenja (n. pr. sadni in vinski mošt).
Člen 44.
1. Lastniki obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika morajo opravljati obrt osebno.
2. Izjemoma smejo opravljati obrte po kom drugem:
a) mladoletniki in osebe, pod skrb* stvom po pristojnem dovolilu;
b) oboleli in ostareli lastnik obrato*. valnice;
c) lastnik obratovalnice, ki je za iz* vesten čas opravičeno odsoten; vendar pa ne sme trajati ta odsotnost dlje nego šest mesecev;
č) pravne osebe;
d) če ima lastnik v istem kraju tudi podružnico obratovalnice.
3. Toda v vseh teh primerih morajo imeti poslovodjo obratovalnice z osebno pravico.' Te poslovodje morajo lastniki
obratovalnic prijaviti pristojnemu ob* lastvu ter dobiti zanje dovolilo.
4.	Če opravlja en obrt več družbeni* kov, mora imeti vsak izmed njih osebno pravico. Samo v tem primeru smejo imeti družbeniki obratovalnice tudi v več kra* jih; toda vsako teh obratovalnic mora osebno voditi po en družabnik.
Člen 45.
Kljub predpisom člena 43. tega pra* vilnika ni treba osebne pravice:
a) Osebam iz točke 2. pod a) in č) člena 44. tega pravilnika; vendar pa mo* ra imeti v tem primeru ona oseba, po ka* teri se opravlja obrt (poslovodja), svojo osebno pravico. Ta poslovodja je kazen* ski in civilno odgovoren za obrt; toda odgovornost, tako civilna kakor tudi ka* zenska, v materialnem smislu zadeva so* lidarno tudi lastnika obratovalnice.
b) Onim, ki točijo vino lastnega pri* delka z lastnega zemljišča, če točijo svo* je vino v svojem stanovanju v enem letu najdlje tri mesece. To velja za one kra* jine, kjer je bilo to doslej po zakonu do* puščeno.
c) Lastnikom bakalskih (špecerijskih in njim podobnih) obratovalnic, ki pro* dajajo poleg ostalega drugačnega blaga alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah, a teh steklenic ne odpirajo v obratovalnicah ter jih niti ne polnijo niti ne pretakajo v manjše posode.
č) Prodajalcem alkoholnih pijač na debelo.
d) Za hotele iz člena 1. točke 2., od* stavka a), za penzijone iz člena 4., točk 1. in 2., za hane iz člena 1., točke 3. pod a), za kavarne iz člena 1., točke 4. pod b), tega pravilnika kakor tudi ne za one
obratovalnice, v katerih se točijo brez* alkoholne pijače.
e)	V Srbiji, če se točijo pijače:
a) na običajnih shodih pri cerkvah, sa*
mostanih, zavetinah in podobnih
cerkvenih slavnostih;
b) na panadjurih (sejmih).
Člen 46.
1.) Za pridobitev osebne pravice se zahtevajo ti*le pogoji:
a) polnoletnost;
b) državljanstvo, razen če se ugotovi obstoj reciprocitete;
c) dobro vedenje;
č) da ni bil prosilec kaznovan in da tudi ni v preiskavi zaradi dejanja iz ko* ristoljubja; da ni v konkurzu in tudi ne pod skrbstvom;
d) da ne boluje za nalezljivo bolez* ni jo;
e) da ni bil kot nagnjen na slabe na* vade (igranje za denar, razuzdanost, pi* jančevanje) dvakrat kaznovan v posled* njih dveh letih;
f) potrdilo o plačanem neposrednem davku;
g) sposobnost, t. j. strokovna iz* obrazba.
2.) Za strokovno izobrazbo se jem*
lje:
a) strokovna šola z enoletno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika;
b) strokovni tečaj z dvoletno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika; in
. c) če ni pogojev iz točk a) in b) štiri* letna praksa v eni izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika. Za prakso se smatra neposrednje streženje gostom.
3.) Katerim strokovnim šolam ali tečajem se priznava pravica do skrčene« ga roka prakse ali ustanovitev in uredi* tev posebnih strokovnih šol in tečajev, predpiše ministrstvo za trgovino in in* dustrijo. Dokler pa ministrstvo za trgo* vino in industrijo ne izda potrebnih predpisov o tem, se zahteva pogoj iz točke 2.) pod c) tega člena.
4.) Štiriletni rok prakse se šteje od dne prijave pri priznani profesionalni organizaciji, če pa te ni, pri pristojnem krajevnem policijskem (političnem) ob* lastvu.
5.) Posebna strokovna izobrazba se ne zahteva za one točilce pijač, ki točijo pijače stoječim gostom (v obratovalni* cah iz člena 82. v zvezi s prvim odstav* kom člena 83. tega pravilnika). Vendar pa se mora, ko se podeli osebna pravica za te obratovalnice, označiti v potrdilu, da se podeljuje osebna pravica samo za voditev teh obratovalnic in da prosilcu to potrdilo ne daje pravice, voditi obra* tovalnice iz člena 1. tega pravilnika, do* kler ne pridobi pogojev, predpisanih s tem členom.
6. Tudi za voditev obratovalnic iz člena 1., točke 2.), odstavka a), člena 1., točke 4. pod b), se zahtevajo pogoji in strokovna izobrazba iz tega člena.
Člen 47.
Razlika spola ne vpliva na pridobi* vanje te pravice.
Člen 48.
Osebne pravice podeluje veliki žu* pan ali uprava mesta Beograda po prosti oceni prošnje in dokazov.
Člen 49.
Kdor hoče to pravico, mora priložiti prošnji, opremljeni s predpisano takso iz tar. post. 1. taksne tarife, tudi pred* pisano takso za osebno pravico ter pred* ložiti vse dokaze, da izpolnjuje potreb* ne pogoje iz člena 46. tega pravilnika.
Člen 50.
1.) Taka prošnja se mora rešiti naj* kasneje v treh‘mesecih.
2.) Če se prošnji ugodi, se izda pro* silcu potrdilo, s katerim se konstatira pridobitev osebne pravice s točno označ* bo, ali velja ta pravica za vse vrste po* slov, določenih v tem pravilniku, ali sa* mo za posle, določene v točki 5.) člena 46. tega pravilnika. Na to potrdilo se pri* tisne in se po predpisih uniči taksa iz tar. post. 63. taksne tarife zakona o ta* ksah.
3.) S to pridobljeno pravico se sme voditi ustrezna1 obratovalnica v mejah vse kraljevine.
Člen 51.
Če bi bilo za podelitev te pravice kaj zakonskih ovir, se izda v zgoraj označenem roku formalno obrazložena odločba ter se izroči prosilcu. Zoper to odločbo se sme prosilec po dotičnem oblastvu pritožiti na ministrstvo za no* tranje posle v 15 dneh, ko prejme od* ločbo. Odločba ministrstva je izvršna.
Člen 52.
Osebna pravica se izgubi:.
a) s sodno obsodbo;
b) z obsodbo zaradi zločinov in za* radi pregreškov iz koristoljubja;
c) z odločbo upravnega oblastva, če je bil dotični tožilec v poslednjih dveh letih za razne nerednosti trikrat kazno* van tako po zakonu o radnjama ali obrt* nih zakonih dotičnih krajin, kakor tudi za vse policijske in sanitetno * policijske nerednosti;
č) z uvedbo konkurza;
d) če je kaznovan zaradi tihotap* stva;
e) če se dokaže, da se z gosti ne* vljudno vede;
f) v primeru člena 44., točke c), tega pravilnika.
VI.
Pravica za točenje alkoholnih pijač.
Člen 53.
1.) Poleg osebne pravice za voditev zgoraj naštetih obratovalnic je treba še pravice za točenje alkoholnih pijač, do* ločene po točki 62. taksne tarife zakona o taksah.
2.) Te pravice pristojno oblastvo ne sme podeliti, preden dobi prosilec oseb* no pravico, ki jo priloži v prepisu svoji prošnji ter predloži oblastvu, original pa mu pokaže na vpogled;
3.) Te pravice podeljujejo po 8. pri* pombi tar. post. taksne tarife v zvezi s členom 1. pravilnika za izvrševanje te tarifne postavke v Srbiji, Črni gori, Ba* natu, Bački, Baranji in v Sremu pristoj* ne finančne uprave ali beograjski davčni oddelek, v ostalih krajinah pa finančne direkcije.
VII.
Obratovanje.
Člen 54.
Oni, ki vodijo obratovalnice iz člena
1.	tega pravilnika, morajo:
a) obratovalnico opremiti z vsemi potrebščinami;
b) obračati največjo pozornost na čistoto in zdravstvenost prostorov v obratovalnici, orodja, invetarja obrato* valnice in materij ala kot predmeta ob ra* tovanja in na higijeno obratovalnice;
c) vzdrževati v svojih obratovalni* cah potrebni red, mir in varnost;
č) skrbeti za to, da ne služijo njih lokali za zatočišče riazuzdanosti, igranja za denar, kriminalnih tipov in vobče sum* ljivih oseb;
d) se točno, hitro in vestno odzivati naredbam oblastev;
e) točno izpolnjevati predpise o pri* javljanju in odjavljanju potnikov;
f) točno in pravilno pobirati državne in občinske takse po izdanih predpisih;
g) dovoliti o vsakem času pristojne* mu predstavniku upravnega in finančne* ga oblastva, da se prepriča s pregledom obratovalnice v mejah svoje pristojno* sti, ali se točno izpolnjujejo predpisi oblastvenih naredb.
Člen 55.
Lastnikom obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika je prepovedano:
a) točiti ali kakorkoli dajati alkohol* ne pijače ob dneh, ko je to z zakonom prepovedano (v členu 70. zakona o vo*
. litvah narodnih poslancev in člena 34. zakona o oblastni in sreski samoupravi);
b) dajati alkoholne pijače notorič* nemu pijancu ali že pijanemu gostu;
c) dajati osebam pod 18. leti v jav* nih lokalih alkoholne pijače, najsi so v družbi odraslih oseb. Osebe pod 18 leti smejo zahajati v kavarne, gostilne in re* stavracije zaradi hranjenja ali v družbi roditeljev, varuhov, zakonskih zastopni* kov, odraslih sorodnikov;
č) odreči gostu jed zato, ker ne pije alkoholnih pijač;
d) dovoljevati v obratovalnici ha* zardne igre kakor tudi dopuščene igre za večje denarne zneske.
Člen 56.
1.) Lastniki obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika ne smejo prirejati v svojem lokalu predstav, zabav, koncer* tov, glasbenih in pevskih večerov in vsa* kovrstnih predavanj, dokler predhodno tega ne prijavijo pristojnemu upravno« policijskemu (političnemu) oblastvu naj* manj 24 ur prej in ne dobe od tega za* prošenega dovolila (tar. post. 99. taksne tarife). Ta predpis ne velja za svatbe in bankete.
2. Če bi se dajale predstave in za* bave stalno, za daljši čas, se mora za* prositi od policijskega (političnega) ob* lastva dovolilo za daljši čas, desetdnev* no, petnajstdnevno ali mesečno.
3.) Če pa bi bilo nemogoče, izpolniti odredbo prvega odstavka tega člena, t. j. pravočasno prijaviti veselico ali glas* beno prireditev, jo mora prijaviti lastnik obratovalnice naslednij dan do dvanaj* stih ter plačati vse predpisane takse.
Člen 57.
1.) Lastniki obratovalnice morajo dajati potnikom in posestnikom hitro, točno in solidno postrežbo.
2.) Zato morajo gledati na strežni*
štvo:
a) da je dobrega vedenja in da ni kaznovano zaradi onečaščujočih dejanj in tihotapstva;
b) da je neomadeževane preteklosti in vljudnega vedenja;
c) da nima nalezljivih bolezni;
č) da se točno odzivlje veljavnim predpisom' in oblastvenim naredbam.
3.) V selih pod 8000 prebivalci ne sme biti ženskega strežništva v obrato* valnicah, kjer se točijo alkoholne pijače. Izvzeta so: kopališča, letovišča, klimat* ski kraji, morska kopališča, uradno pri* znana za taka, železniške restavracije in obratovalnice v selih, ki jih vodi lastnik sam ali s člani svoje rodbine.
Člen 58.
1.) Vkljub predpisom členov 11. in 12. zakona o zaščiti delavcev smejo biti
obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika odprte vsak dan popoldne, ob nedeljah pa ves dan (točka 2. § 14. zakona o za? ščiti delavcev).
2.) Vkljub predpisom uredbe o zapis ranju in odpiranju obratov smejo biti obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika odprte tudi čez čas, predpisan za zapis ranje in odpiranje obratov, do onega čas sa, do katerega bi to odredilo upravno oblastvo.
3.) Čas za zapiranje obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika odreja ministrs stvo za notranje posle.
4.) Uporabljanje godbe v teh obras tovalnicah kakor tudi čas, do katerega in v kateri obratovalnici — lokalu sme godba igrati, dovoljujejo upravna državs na oblastva prve stopnje. Brez oblastne dovolitve godba ne sme igrati (tar. post. 99. taksne tarife zakona o taksah.) Če oblastvo ne dovoli godbe, mora izdati prosilcu formalno obrazloženo odločbo, zoper katero je dopustna pritožba na velikega župana v 15 dneh, zoper odločs bo velikega župana pa na ministrstvo za notranje posle. Odločba ministrstva za notranje posle je izvršna.
VIII.
Druge oblike obratovanja z alkoholom.
Člen 59.
Posebno dovolilo velikega župana za postavitev in obratovanje je pos trebno:
a) v barakah;
b) v vrtovih in parkih (razen onih iz člena 15. tega pravilnika);
c) za sezonske restavracije, začasno postavljene ob rekah, morju (plaži).
A.	Barake.
Člen 60.
Baraka je posebna vrsta obratoval« nice, v kateri se smejo na predpisanem in omejenem kraju, brez krajevne pra* vice in predpisane zgradbe, ob pogojih tega pravilnika po dobljenem dovolilu začasno dajati hrana, prodajati alko« holne in brezalkoholne pijače. ,
Člen 61.
Barake se smejo postavljati:
1.) pri večjih obratovalnicah — pod« jetjih;
2.) v posebnih primerih:
a) pri prevozih ob rekah;
b) pri vojaških taboriščih ali vežba* liščih;
c) na parniških in železniških po« stajah, če so najmanj dva kilometra da« leč od naseljenih krajev;
č) pri tvorniških podjetjih.
Člen 62.
Barake iz člena 61., točke 1.), tega pravilnika se smejo postavljati ob na« stopnih pogojih;
a)	Obstajati morajo večje obrato« valnice — podjetja, v katerih traja delo daljši čas, kakor n. pr. pri gradnji želez« nic, cest, kanalov, sečnji gozdov, izšle« dovanju rud itd.
b) Pri teh delavnicah — podjetjih mora biti zaposleno večje število ljudi.
c) Ta dela — podjetja se morajo opravljati zunaj naseljenih krajev ali v naseljenih krajih, v katerih pa ni mogo« če prehranjati večjega števila ljudi.
č) Služiti morajo izključno potrebam ljudi, zaposlenih v tem podjetju.
Člen 63.
Postavitev barak, razen onih iz člena 61., točke 1.), tega pravilnika se ne sme dovoliti, če obstoji na dotičnem kraju ali v njegovi neposredni bližini že pred« pisno odobrena in postavljena obrato« valnica izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika.
Člen 64.
Za barake se zahteva:
a) da imajo že po namenu, zaradi katerega se postavljajo, dovolj prosto« rov za posetnike;
b) da so higijenski pravilne;
c) da imajo potrebna sredstva in dovolj potrebnega! materij ala za obra« tovanje;
č) da ustrezajo pogojem člena 54., točk b), c), č), d) f) in g) tega pravilnika.
Člen 65.
1.) Barake iz točke 1.) člena 61. tega pravilnika smejo postavljati podjetniki onih del, pri katerih se zahteva postavi« te v. Ti podjetniki ne smejo pri postav« ijanju teh barak računati zase na običaj« ni trgovski dobiček.
2.) Ostale barake smejo postavljati oni, ki majo zakonske pogoje in dobe dovolilo. Za njih obratovanje ne velja omejitev iz prednje točke.
Člen 66.
Oni, ki obratujejo v barakah, spa« dajo glede obratovanja pod odredbe te« ga pravilnika in pod odredbe ostalih po« zitivnih zakonov, ki veljajo za obrato« valnice iz člena 1. tega pravilnika.
Člen 67.
Za voditev obratovalnic iz člena 59. tega pravilnika je treba poleg dovolila:
a) osebne pravice;
b) pravice za točenje pijač iz tarifne post. 62. taksne tarife zakona o taksah.
Člen 68.
Kuhinje, prirejene pri industrijskih podjetjih po točki 2.) člena 32. zakona o zaščiti delavcev, ne spadajo pod te pred« pise. Če pa se točijo v njih alkoholne pijače, veljajo zanje predpisi o barakah.
Člen 69.
Kdor hoče obratovati v baraki, se mora obrniti s prošnjo na pristojnega velikega župana, v Beogradu pa na upra« vo mesta Beograda na način, predpisan v členu 23. tega pravilnika; prošnji mora priložiti:
1.) za postavljanje barak iz točke 1.) člena 61.:
a) da obstoji podjetje, ki ima obseg in značaj iz člena 61. tega pravilnika; in
b) da je prosilec kot podjetnik pre« vzel v izvršitev dotično podjetje — posel;
2.) za postavljanje barak iz točke 2., člena 61. tega pravilnika izjavo pristoj« nega oblastva o tem:
a) da je treba barak na dotičnem kraju;
b) da se sme pri taborišču — vežba« lišču vojske dovoliti prosilcu postavitev barake.
Člen 70.
Po prejeti prošnji zahteva veliki žu« pan ali uprava mesta Beograda, od pri« stojnega srezkega poglavarja ali od čla« na mestnega okraja (kvarta) nastopno poročilo in mnenje:
1.) za barake iz točke 1.) člena 61. tega pravilnika:
a) ali dotično podjetje, za katero se zahteva postavitev barake, obstoji v nje« govem območju in na dotičnem kraju;
b) ali so izpolnjeni vsi pogoji iz čle« na 62. tega pravilnika;
2.) za ostale barake iz točke 2.) čle« na 62. tega pravilnika:
a) ali nasprotuje postavitev barake členu 63. tega pravilnika;
b) ali je na tem kraju treba postaviti barako;
c) ali pristojno občinsko oblastvo ne ugovarja postavitvi barake;
č) za primer iz točke 2.) člena 61. pod a) tega pravilnika, ali služi prevoz na tem kraju javnemu prometu in ali je uporabljanje tega prevoza in pota odo« brilo pristojno oblastvo;
d) izposluje mnenje načelnika želez« niške ali parniške postaje o potrebi ba« rake in o eventualnih pripombah k prošnji;
e) ali ni za postavitev barake na tem kraju zakonskih ovir, zlasti glede ha javno varnost, moralo itd.; in
f) ali naj se prosilcu dovoli, posta* viti barako.
Člen 71.
1.) Če se baraka dovoli, se izda pro« silcu dovoljenje, v katerem se mora označiti, komu se podeljuje pravica, na katerem kraju in pri katerem podjetju. Na dovolilo se mora nalepiti taksa iz tar. post. 5. taksne tarife zakona o taksah.
2.) Če spozna veliki župan ali upra* va mesta Beograda, da prosilcu ni treba ugoditi, mu izda, ko je plačal takso, ob* razloženo odločbo o tem. Zoper to od* ločbo je dopustna pritožba na ministr* stvo za notranje posle v 15 dneh od pre* jema odločbe. Odločba ministrstva je iz* vršna.
Člen 72.
1.) Ker se postavljajo barake na kra« jih brez krajevne pravice, se podeljujejo dovolila na osebo ter so vezana nanjo.
2.) Izdano dovolilo se sme odvzeti, kadarkoli bi to zahtevali interesi javne* ga reda ali javne varnosti ali javne mo* rale.
3.) Dovolila za te barake se dajo za polovico koledarskega leta; če se pravo« časno ne obnove, prestanejo.
B.	Vrtovi.
Člen 73.
Vrt je po tem pravilniku poseben kraj, na katerem se smejo brez krajevne pravice in predpisane zgradbe pod milim nebd^-n ža omejen čas v izvestnih letnih časih prodajati hrana in brezalkoholne pijače.
Člen 74.
Vrtovi za točenje alkoholnih pijač se smejo napravljati ob nastopnih po* gojih:
a) kraj, na katerem naj se napravi vrt, mora biti že po svoji legi primeren za tak obrt ter mora glede na prostor* nost in udobnost ustrezati namenu;
b) vrt ne sme biti neposredno tik so* sednjih stanovanj (razen če je ograjen in ločen od sosednjih hiš z visokim zi* dom ali hišnimi zidovi); in
c) obratovanje na vrtu ne sme biti v nadlego sosedom.
Člen 75.
Prošnja se predloži po členu 23. te* ga pravilnika velikemu županu ali uprav* niku mesta Beograda, ki jo pošlje srez* kemu poglavarju ali članu mestnega okraja (kvarta) z naročilom:
a) naj točno popiše — označi kraj, kjer zahteva prosilec napravo vrta, v kateri ulici, na katerem kraju te ulice, kolike, velikosti, kaj vse je na njem hiš in rastlinstva lego proti celoti (mestu), ali je obstajala na tem kraju doslej po* dobna obratovalnica, ali je v isti ulici ali v bližini podobna obratovalnica;
b) naj oceni primernost kraja in ure* ditve ter predloži svoje mnenje, ali je na tem kraju treba take obratovalnice, ali so dani pogoji zanjo in ali naj se prošnji ugodi; in
c) naj zasliši neposrednje sosede kraja, kjer se hoče napraviti vrt, o proš* nji in o njih možnih pripombah.
Člen 76.
1.) Če veliki župan dovoli otvoritev vrta, se priobči odločba o tem tudi nepo* srednjim sosedom, ki so bili zaslišani kot prizadeti. Ti imajo pravico do pri* tožbe po členu 27. tega pravilnika.
2.) Za nasprotni primer velja odred* ba točke 2.) člena 71. tega pravilnika.
Člen 77.
1.) Po izvršnosti odločbe se izda pro* silcu zaprošeno dovolilo, v katerem je treba točno označiti:
a) osebo, ki se ji daje dovolitev;
b) kakšna dovolitev se ji daje;
c) na katerem kraju; in
č) rok, za katerega velja dana dovo* litev.
2.) Za to dovolilo se pobira taksa iz tar. post. 5. taksne tar. zakona o taksah.
Člen 78.
r-i’iDovolitev za obratovanje v vrtovih se daje samo za polovico koledarskega
leta; ko poteče ta polovica leta, dovoli* tev mine, če se pravočasno ne obnovi.
Člen 79.
Tudi za obratovalnice v vrtovih ve* ljajo povsem predpisi členov 66., 67. in 72. tega pravilnika.
C.	Obratovanje v parkih.
Člen 80.
Predpisi o vrtovih veljajo tudi za obratovalnice v parkih (gajih itd.).
Č. Obratovanje sezonskih re* stavracij, začasno postavlje* nih ob rekah, morju (plaže).
Člen 81.
Za sezonske restavracije, začasno postavljene ob rekah, morju (plaže), ve* lajjo povsem predpisi o barakah iz čle* na 61., točke 2.), tega pravilnika.
D. Ostale vrste obratovalnic.
Člen 82.
1.) Obratovalnice: okrepčevalnice, prodajalnice užiških predmetov, vinar* sko*žganjarske, delikatesne, sladčičarne (če se točijo v njih alkoholne pijače) in ostale tem podobne obratovalnice, v ka* terih se točijo alkoholne pijače, se ne smejo ustanavljati v krajih do 5000 pre* bivalcev, če niso ti kraji mesta, trgi, ko* pališča ali letovišča, priznana za taka po ministrstvu za narodno zdravje.
2.) Taki obrti se smejo opravljati sa* mo v zgradbah, ki zadoščajo po legi, svojstvu, prostornosti in ureditvi vsem sanitetnim, gradbenih in policijskim za* htevam, kar ugotovi upravno oblastvo na predpisani način. Zanje ni treba kra* jevne pravice.
3.) Te obratovalnice smejo obstajati samo v živahnejših ulicah. Ne smejo se ustanavljati na razvpitih krajih, kjer bi utegnila njih ustanovitev ogražati var* nost in omogočati tihotapstvo in nemo* ralnost.	(Dalje	prihodnjič.)
Zve zine objave.
Kakor iz današnjega nadaljevanja, oziroma priobčevanja pravilnika o go* stilnah, kavarnah in ostalih obratovalni* cah z alkoholnimi pijačami v določbi V. poglavja, v členu 46. razvidite, je za pri* dobitev osebne pravice pogoj tudi stro* kovna izobrazba, ali doprinos dokaza sposobnosti. Za strokovno izobrazbo se jemlje: strokovna šola z enoletno prakso v gostilničarskem obratu, ali strokovni tečaj z dvoletno prakso, kjer pa ni stro* kovnih šol in tudi ne tečajev prirejenih, se pa zahteva in je potrebna štiriletna praksa ali dokaz, da je dotičnih najmanj štiri leta deloval v gostilničarski obrti neposredno s strežen jem gostom. Štiri* letni rok prakse se šteje od dneva prija* ve pri priznani profesijonalni organiza* ciji, če pa te ni, se mora dobiti pri pri*' stojnem političnem oblastvu tako po* trdilo.
Pobriga naj se vsakdo, kdor misli katerikrat postati samostojen gostilničar ali prevzeti vodstvo kake gostilne kot poslovodja, da se priglasi pri pristojni
gostilničarski zadrugi kot vajenec. Go* stilničarji, ki nameravate katerega svoj*
cev katerikrat postaviti svojim nasledni* kom, priglasite svoje sinove, hčere, pri pristojni zadrugi kot vajence, ki resnično delujejo pri vas v gostilničarski obrti, bodisi v kuhinji ali z neposredno po* strežbo gostom. To praktično delovanje mora trajati štiri leta, da zamore nato zadruga izdati veljavno spričevalo spo* sobljenosti.
Nadaljna razlaganja in komentarje k pravilniku bomo priobčili v prihodnji številki, kadar bo slednji končno v celoti priobčen, ker je mnogo določil v njem kljub precejšnji razsežnosti vendar le še tu pa tam nejasnih, ter ga potem naše finančne kakor tudi politične oblasti ne* kako vsaka drugače razlagajo in bo treba od naše strani zahtevati še pojasnil od osredne vlade, kakor tudi še nekaj pri* tožb podati, kakor n. pr. proti temu, da mislijo sedaj zahtevati oblastva celo to, da si mora sleherni dosedanji gostilni* čar, ako je tudi že 30 let obratoval, do* biti osebno pravico, da izvršuje gostilni* čarsko obrt. O takih podrobnostih tedaj več v prihodnji številki.
Trošarine prosto proizvajanje žganja za domačo porabo.
V mesecu maju 1. 1924 se je vršil v Beogradu kongres proizvajalcev žganja za trgovino, na katerem je predsednik g. N. Novakovič iz Ljubljane v pozdrav* nem govoru na vladnega zastopnika iz narodno gospodarskega stališča ostro obsodil favoriziranje proizvajalcev žga? nja za domačo porabo. Ti proizvajalci so bili do novembra 1. 1923 upravičeni trošarine prosto izkuhati omejeno koli* čino žganja pod uradno kontrolo. Ta ugodnost jih je zadovoljevala v polnem obsegu, čuti ni bilo niti od njihove strani niti od strani proizvajalcev žganja za trgovino nikakih pritožb. Iz do sedaj še ne povsem pojasnjenih razlogov je na* rodna skupščina novembra 1923 kar na* enkrat oprostila žganje, proizvedeno iz lastnega pridelka in z lastnega zemljišča, splošno vsake trošarine, dokler se rabi za domače potrebe proizvajalca. V takih primerih kuha sama ni pod nobeno kon* trolo, prav tako tudi ne kotel.
Tu se je vlada z radodarno roko brezplodno odrekla milijonom in milijo* nom, kateri ji sedaj tako manjkajo, da da jih mora nadomestiti s povišanjem davkov, in sicer ravno takih davkov, ki so že do sedaj bili tako visoki, da čuje* mo od dne do dne težje pritožbe zoper preobčutno obremenitev. Finančna upra* va je poiskala kritje proračunskega pri* j.manjkljaja tam, kjer bo povišek najbolj *'občuten, namesto da bi omejila trošarine prosto žganjekuho in s tem brez vsakih prigovorov pridobila več nego bi dobila s povišanim invalidskim davkom.
Pa ne le to, pomogla bi s tem tudi žganjarski industriji, ki v zadnjem času vedno bolj peša, ker ne vzdrži konku* renče, katero ji povzročajo kmetski žga* njekuharji,Ti bi morali sicer zatrošariniti
žganje, odnosno bi morali trošarino po« ravnati kupci, a se znajo na razne načine ogniti tej dolžnosti. Zaradi tega prihaja to žganje v vedno večjih množinah ne« zatrošarinjeno v promet po cenah, ka« tere trgovci in industrijalci enostavno ne vzdrže. ker plačujejo poleg trošarine visoke davke in imajo izdatne režijske stroške.
V* drugih državah se resno razpravo lja o tem, da bi se trošarine prosta žga* njekuha sploh odpravila, ker vedno bolj prodira prepričanje, da trošarine prosta žganjekuha povzroča državi in narodu ne le materijelno, ampak tudi etično škodo, ker navaja k pijančevanju. Ako kmet žganje kuha sam in ga ima stalno v hiši, bo večkrat posegel po žganju ne* go potrebno. V zadnjem času se je Ita« lija energično odločila, da napravi konec zlorabi trošarine proste žganjekuhe in je od dne 1. januarja t. 1. odredila, da se žganje sme kuhati le na žgalnih pripra* vah, ki so pod uradno kontrolo in edino proti plačilu polne trošarine.
Seveda je za tako radikalno odpravo potrebna skrajna energija narodnih za« stopnikov, da se otresejo vseh ozirov na razne demagoške fraze in brez ozira na levo in desno poiščejo milijone, ki jih ra« bi država za svoje potrebe tam, kjer jih more dobiti ne le za kritje povišanih po« treb, ampak tudi v splošno korist, ako vpostavi stanje, ki je veljalo glede pr o« ste žganjekuhe pred novembrom 1. 1923.
Državna trošarina na vino in vinski mošt in občinske doklade k tej trošarini v Sloveniji.
V št. 34. z dne 7. aprila 1925 «Urad* nega lista« objavlja Delegacija ministr« stva financ v Ljubljani statistiko o dr« žavni trošarini na vino in vinski mošt in občinskih dokladah k tej trošarini v Slo« veniji za 1. 1924. Iz tabele I. je razvidna obremenitev vina z občinskimi doklada« di, in sicer število občin, ki v posamez« nih davčnih okrajih doklade pobirajo ter odstotna obremenitev v posameznih ob« činah; iz tabele II. so pa razvidne koli« čine vina in vinskega mošta, ki so le za« trošarin jene v posameznih davčnih okra« jih ter zneski državne trošarine in občin« skih doklad k tej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani.
Dočim je delegacija za leti 1922 in
1923 izkazala zneske državne trošarine in občinskih doklad še po okoliših oddel« kov finančne kontrole, izkazuje za leto
1924 te date po davčnih okrajih. Tudi količina, ki je bila za leti 1922 in 1923 izkazana, za vino in vinski mošt ter za vino v steklenicah skupno, je za leto 1924 izkazana ločeno.
V ozemlju ljubljanske oblasti je bi« lo zatrošarinj enega vina od soda in v steklenicah ter vinskega mošta v 1. 1924 218.046.71 hi. Od tega odpade na Ljubija« no 59.641.23 hi. Napram 1923 z 192.660.65 hektolitrov, od katerih odpade na Ljub«
Ijano 57.588.33 hi, je torej Ljubljana sa* sama pa tudi ozemlje ljubljanske oblasti sploh napredovalo.
V ozemlju mariborske oblasti je pa bilo zatrošarinjenega vina od soda in v steklenicah ter vinskega mošta 163.579.92 hektolitrov, torej napram letu 1923 s ko« ličino 201.175.09 hi znatno manj.
Državne trošarine (35 Din, oziroma na mošt 25 Din od hektolitra in 0.50 Din za steklenico od 0.7 li rov) je bilo plača« ne v ozemlju ljubljanske oblasti leta 1924 7,458.470.20 Din. Od te vsote je bilo po« brano v Ljubljani 2,012.637.70 Din. Na« pram letu 1923 s 6,743.245.45 Din, oziro« ma za Ljubljano napram 2,015.591.55 Din[J se je torej ljubljanski oblasti donos zvi« šal, vLjubljani sami pa neznatno znižal. V ozemlju mariborske oblasti je bilo le« ta 1924 pobrane državne trošarine 5 mi« lijonov 593.130.25 Din. Napram letu 1923 z zneskom 7,041.160.93 Din, je bil torej v letu 1924. donos znatno manjši.
Obremenitev vina in vinskega mo« šta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1924 v splošnem kakor leta 1923 med 25 % in 250 %. Par občin je pa po« biralo višje doklade do 500 %, dočim ni« sta v letu 1923 nobena občina preko 300 odstotkov. Pobiralo je pa doklade v ljub« ljanski oblasti v letu 1924 — 311 občin, leta 1923 pa 286 občin; v mariborski ob« lasti v letu 1924 — 426 občin, leta 1923 pa 259* občin.
V vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino. in vinski mošt pobralo leta 1924 v ljubljanski ob« lasti 16,655.545.65 Din, v mariborski ob« asti pa 7,447.416.67 Din, dočim se je v letu 1923 pobralo v ljubljanski oblasti 10,722.392.28 Din, od tega odpade v Ljub« ljani 5,215.618.— Din, v mariborski obla« sti pa 6,030.266.73 Din.
Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda, na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tu« di na šampanjec in takozvana «f i n a v i n a» kakor malaga, sherry itd.
Prva pomoč.
Spisal dr. Mavricij Rus, mestni fizik in šef«zdravnik rešilne postaje v Ljub« ljani. S 40 podobami.
V založbi Učiteljske tiskarne je iz« šla te dni 135 strani debela knjiga, kate« ro smo Slovenci že zdavnaj potrebovali, in ki bo brezdvomno mnogo koristila ob raznih nezgodah in nenadnih obolenjih, kjer ni zdravniška pomoč pri rokah. V lahki dikciji razlaga avtor, katerega diči mnogo praktičnega izkustva in smisel za praktične potrebe, najvažnejše slučaje poškodb, hitrih, nesrečnih obolenj, vsak« danjih in težkih dogodkov življenja; od pika žuželk do težkih zastrupitev, od omedlevice do možganskih kapi, od lah* kih opeklin do vročinskega mrtvouda, od odrtin do izkrvavljenja. Povsodi opo« zarja na znake in pojave bolezni, objasni jih s par poljudnimi, lahkimi stavki raz« lage, navede bistvo prve pomoči in ob«
razloži, zakaj se mora tako ravnati. Opo« zarja na najnavadnejše in najtežje hibe nevešče in brezsmiselne ter škodljive prve pomoči. Svetovna vojna je dokaza« la, da je od pravilne prve obveze rane zavisen ves nadaljni potek zdravljenja, večkrat življenje, večkrat dolgotrajna bolezen in trajna pohabljenost, zato po« sveča dr. Rus pravilni, moderni znanosti odgovarjajoči prvi obvezi takoj začetko« ma glavno pozornost in skuša priprosto utemeljiti pravilnost moderne prve ob« veze, ki je bistveno različna od običajne in splošno izvajane. Nič več izpirati ra« ne, zbrisati jo z razkužili, čistiti jo, am» pak samo pokriti rano s sterilno obvezo, pustiti jo čimbolj na miru, mirovati, vsak poseg v rano pa prepustiti zdravniku. To so temeljna pravila, katera je treba splošno uveljaviti. Brez vsake teoretične navlake gre pisatelj takoj v prakso po« škodb, nenadnih obolenj, vzrokov smrti, povdari najvažnejše stvari z debelim in razprtim tiskom, osvetli jih z lepimi sli* kami. Knjiga zasluži, da posežejo po njej vsa naša telovadna, gasilska in športna društva, vsi industrijski obrati, naše obrtne in tehnične šole, skratka vsi oni, ki pridejo v položaj pomagati pri po* škodbah, nesrečah, obolenjih in vsi oni,
o vestni dovolj, da hočejo pravilno, — v korist in ne v škodo, — stati na strani pomoči potrebnim nezgodnikom in bolnikom.
«Prva pomoč« se naroča pri Tiskov« ni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54 ter stane 32 Din, po pošti 33.50 Din.
V gostilničarski obrti se istotako dogodi mnogokrat kakšna težka nezgo* da; velike vrednosti je, ako se kdo raz* ume na prvo pomoč v takih prilikah, za* to priporočamo tudi cenj. gostilničar* stvu, da si sleherni to knjigo kupi.
Raznoterosti.
Točenje alkoholnih pijač. General* na direkcija posrednih davkov je v enem zadnjih razpisov odločila, da more v eni občini ena oseba imeti dvoje pravic za točenje alkoholnih pijač, samo za eno pravico mora postaviti poslovodjo, ki ima osebno pravico.
80 komadov la
200—380 lit. v brezhibnem stanju deloma enkrat, deloma dvakrat rabljeni
se oddajo po zelo nizki ceni.
Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdki
„ALK0“ veletrgovina žganja,
ctruSba t o. i.
Lfubtjana, Kolizej.
Dobra vina, domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
v Stepanji vasi
3van Bricelj
* priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van Jricelj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. J(a planirjn.^^strokovna izvršitev gost, stolov in miz.
IQE peri _J	osel
l —
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo« ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT,
Ljubljana Slovenila,
NKOCZT, lekarna,	I
jubljana Slovenija.	I
■?■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Liloiensia mina mlrotaM voda, iaflatiie itd.
Ljubljana, Slomškova ulica št 27
priporoča:
sodavico, pokalico, naravni malinov In oltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno oitronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
MU •
trna irgovi ul ima
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih sin iz dolenjskih, hruatsklhln Štajerskih olniklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
V
Jribuna“ J. 33. C.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo frankol
	S
	rt
	M
	M
	*
	►
	H
	*
	►
	H
	H
	H
	H
	X
	M
	M
	n
	i
	g
	u
	H
	< X
	4 N
	i i
	
Raznovrstno rudninsko vodo
M
K
99
99
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec,
Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec. Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
N
M
N
H
H
H
H
N
Im
M
i
H
H
H
H
H
K
M
Denite v jtib® in pril^be Krepčilo yjHA?/y	bron«
imate
iz prepro$tib jedil izvrstno, zdravo in redilno brano.
1 IM lilinik I
m
•9
M
M
ti
•fl
m
m
kavama Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m	m
	m m m m
fti	
	
m	
'M	
'M	
HU	
&	
m	
m	
m	
m	
&	
m	
*	
S© O E
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Z vvemi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi ln buteljsklml vini postreže gostilničarjem najceneje
In najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubi]? na, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
=—	=	Valuraiarna	ta	kavo	s električnim obratom.	=	=====	Zaloga	mineralnih	vod.	=====
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	eksportni ležak	temno Porter- pivo
Glavna zaloga rudninske vode
= IVAN J E LA? I N,T J UB L J A N A =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo in razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba	1
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
KAR NE VEŠ VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
"ARGUS"
Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6—25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
Zaloga stekla, porcelana Id mtlljk
Fr.Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
nula trioma la restavracija
Peter Stepic
Spodnja Slika Uit. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
Telefon it. 262.
i
Slivovko tropinovec rum cognac-medicinal . razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
| Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
i za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posredni« brezplačno sa vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, ■■ z dežele 1 Din. —
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A M “j K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN A KOBIP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNIONu v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo ir sodčkih in steklenicah.
Dobč se tndl tropine In sladne cime, U so kot iivinska krma selo priporočljivo.
OB~
A. & E.
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Črno In modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. flajvečja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokoienic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
D
D
Izdaja in zalaga »Osrednja zveza gostiUničarsktli zadrug na Slovenskem«. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Narodno tiskarno«: Franc JezerSek.